PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Vizitka

Vizitka: kdo sem, kaj hočem, kam grem?

Verjetno osebnih podatkov, kraja bivanja in imena službe in prijateljev ne boste pričakovali, če niste sodobne tercialke, ki rade opravljajo, obrekujejo in širijo tercialne informacije – ne pa da gledate na vsebino in jo skušate razumeti. Ter jo z menoj reflektirati. Ravno zato, ker upam, da sem anonimen, bom lahko sebi in drugim odkrival svoj notranji svet, svoje dialoge z Bogom, z avtoritetami, z anti-avtoritetami, z ženo, z otroci, z prijatelji, s komerkom.

V življenju se čudim, se sprašujem, iščem, si postavljam odgovore, jih preverjam, jih skušam udejanjati. Delam notranjo strukturo vsebin, informacij, spoznanj, izkušenj. Delam si svoj referenčni okvir ali zemljevid te realnosti, ki jo noben od nas ne vidi idealno, 100%. Vsak jo vidi skozi svoje oči, skozi svoje predsodke, znanje, zavedanje sebe, svoje čutenje. Kaj se zgodi s letalom kateri ima napačno karto? Zašel bo, treščil bo! Zato je pomembno, da si informacije o realnosti urejam v čimboljšo karto. Da si postavljam cilje, uresničljive cilje in jih skušam udejaniti.

Danes ne živimo več

  1. v agresivni kameni dobi,
  2. ne v meditativnem poljedeljstvu,
  3. ne v pomaterializirani industrijski eri,
  4. temveč v razdrobljeni, hitri in zmedeni informacijsko – storitveni dobi, kjer je pomembna informacija.
Točna, resnična, učinkovita in predvsem ukoreninjena. Kako v tej džungli informacij razločiti pravo informacijo? To je tehnika, modrost in umetnost. Zato je najbolj normalno, da se motim. Pa kaj! Bom popravil in začel znova.Idealov ne priznavam. Dosedaj sem spoznal, da si ideale postavljajo ljudje, ki ne zmorejo biti odrasli. Ki se bojijo imeti želje in zato zgolj samo upajo. Si ne postavljajo ciljev, realnih, uresničljivih cilljev, temveč zgolj sanjarijo. Hkrati pa so ideali izvrsten humus za zablode in zločine družbe. Ne pozabimo, da je bilo 20. stl. polno romantičnih sanjarjenj in idealov človeštva, hkrati pa tudi najbolj zločinsko in kruto ravno zaradi ideologij, ki so jih poganjali ideali. 200 miljonov žrtev ideologij in idealističnih sanjačev = klavcev.

. Priznavam pa Boga Očeta, njegovega Sina Jezus Kristusa, priznavam Svetega Duha, verujem v Sveto Trojico. Verujem, da ima Bog rad človeka, mene osebno. To je moje največje odkritje v zadnjih 20ih letih: DA ME BOG OČE LJUBI! Da me vzgaja.

Kljub iskanju Boga je njegovo najdevanje zame vseeno velik MILOSTEN DAR. Dobrota, Lepota, Resnica, Življenje, Ljubezen je Bog.

Vera se meni začne tam, kjer moj razum na velika vprašanja odpove. Do tam pa se trudim uporabljati talente, ki mi jih Bog podarja, zato, da jih razvijam. Predvsem talente logike, razuma. Da razviijam odraslega v sebi, da iščem informacije, jih urejam, strukturiram, rešujem probleme, mislim, delujem. Kontra veri je MAGIJA, kar je bliže otroku.Magija je tudi kontra razumu. Odrasli živi tukaj in zdaj, ne v pretklosti in ne v prihodnosti. Čeprav se odrasli spominja izkušenj in ima pripravljene plane in scenarije za določene situacije, ki bodo morda prišle.

Kam grem?

Poslanstvo sem sprejel kot sin, moški, mož in oče. Hkrati delam z ljudmi in imam v zavedanju veliko odgovornost do njih. Po univerzi ( tehnika) zahajam bolj v družboslovne vode ( odnosi, spoznavanje sebe, vzgoja). Izobražujem se na področju vzgoje in samovzgoje.

Z ženo sva v zakonski skupini. Delamo po metodi DiŽ. V službi mi v večini primerov ni težko. Mi je kar kreativna, čeprav premalo. A vseeno bolj služba za služenje denarja.

Premišljujeva o nakupu parcele na puf. Želiva si več otrok, širšo družino. Želim si hišo v bližini naravi, stran od mestnega hrupa, cest. Z župnikom sva se menila, da drugo leto za starše pripravim par predavanj o vzgoji, hkrati pa tudi brezplačno svetovanje v žunpiji, nek pavšal ( kot mera resnosti, morda 10€) pa naj bi šel za župnijske potrebe.

Najvišji smisel mi je Sveta Trojica, manjši smisel mi je gradnja odnosov tako s prijatelji kot z novimi potencialnimi prijatelji.

  • Share/Bookmark

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.