PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 'pretirano prilagojen otrok' Kategorija

Ata Ertl in uporniški mulci (oz. kako nam vladajo “moralne horizontale”)

Objavil pavel dne 10.12.2009

Danes se v naši družbi časti uporništvo. Ve se zakaj: ker je treba negovati tekovine rdeče-fašistične revolucije in ves čas te umazane zgodovine ( ki jo socialist imenuje zelo samoindikatorsko: “polpretekla zgodovina”) olepševati, spreminjati podobo, relativizirati, absolutizirati in blefirati. Skratka prikrivanje, mimikrija. Cilj in smisel je IZKRIVLJANJE RESNIČNOSTI, da povprečko ali Janez Slehernik ne dojame v kakšni družbi in sistemu živi. Da se ne zavedamo, da je v Sloveniji komunistična klika tako “sestopila z oblasti”, da je še danes na oblasti. Seveda je klika rdečih fašistov ves čas na oblasti ( le da včasih bolj v ozadju, večino 20 let pa v ospredju in ozadju -podmizno-koruptivno “poslovanje”).

Seveda se je NUJNO in dobro v določenih primerih življenja upreti, ni pa dobro biti kronični upornik, kajti le to kaže na infantilno osebnost, ki se ni zmožna v življenju odraslo obnašati in delati.

Večina današnjih slovenskih vplivnikov v politiki in medijih oz. na splošno v družbi so infantilneži, tako moralni kot tudi strokovno oz. podjetniško.

Večina prebivalcev v sistemu socializma je deloma socializem podpirala, deloma pa ga izkoriščala. To še danes velja. Socializem oz. fanatična (vraževerna) vera vanj je večino naše družbe trajno umsko in etično pohabil. Večina ljudi še vedno hoče socializem, mamico državo, ki skrbi za svoje infantilneže , hkrati pa jo kritizirajo in nategujejo, brutalno izkoriščajo, kjerkoli se jo le da. Tudi ta svoj odnos do države so prenesli na svoj odnos do sočloveka: le tega je treba pohlepno izkoriščati in brezobzirno nategovati. Tako danes našemu sistemu pravijo “kruti” ali “zgodnji” ” kapitalizem”, v resnici pa je le nova verzija socializma (socializem verzija 2.0), saj akterji niso prodorni podjetniki, vestni lastniki, kvalitetni managerji ( ki imajo za pokazati dobre rezultate in razvoj firme) in ostali delavci, temveč socialistično deformirani folk na vseh birokratskih (drugih tako ni) nivojih te fevdalno urejene družbe.

Če bi ta odnos (odnos reven (revček, ki mu ves čas nekaj manjka, živi na robu obstoja) socialist vs. socialistčno debela, nenasitna, obilna Država) lahko primerjali z odnosom v družini, bi rekli, da je popolnoma enak najbolj tipični slovenski družini ( ki je seveda globoko disfunkcionalna oz. patološka): zelo ostarela mama s penzijo in malo kmetijo + njen ostarel (seveda trajno samski in trajno brezposeln) mamin sinko, ki je zapit ( ali pa sta oba zapita) in životari z dodatkom za brezposelnost. Američani imajo za mamine sinkote (in s tem posredno za socialiste) zelo slikovit izraz: motherf…er.

“Ata (eden od njih je ravnokar dobil državno odlikovanje) jih je takrat držal na kratko, oni so preskušali meje, do kam smejo iti. Medtem se je sistem podrl in oni so čisto po najstniško ugotovili, da meja ni. Kot moralni nedonošenčki so bili vrženi v svet, kjer se je od njih pričakovalo, da bodo delovali kot zreli in odgovorni ljudje. Kaj naredi tak človek? Začne izkoriščati sistem.”

Kako torej iz večnega upornika nastane brutalni izkoriščevalec, večni parazit! Kako iz borca proti pošastim in čarovnicam (“turbokapitalisti”) sam postaneš psihopatska (brezčutna, asocialna, antisocialna, brez občutka krivde)  pošast (mafijec, rdeči tajkun, KGB tajkun, UDBA tajkun), ker ne odrasteš nikoli!

vir mojega razmišljanja je komentar dr. Petra Laha v Financah

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družba, Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Zgodovina, dr. Peter Lah, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, kartel_monopol_oligopol_OLIGARHIJA_MAFIJA, mediji, novinarji, motnje in bolezni, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, politika, pretirano prilagojen otrok, prezaščiten otrok, psihologija; duševnost, razvajen otrok, slabo vzgojen otrok, zlorabljen otrok | Brez komentarjev »

Razvajen (ne-na-vaje-nost na RED) dojenček

Objavil pavel dne 4.12.2008

Najine izkušnje:

midva sva izbrala srednjo pot, kajti Milivojević je rekel, da do 1,5 leta otroka še ne moreš razvaditi ( tu je večina kvalitetnih strokovjakov razdeljena, toda bistvene razlike po Zoranu Milivojeviću do približno 1,5 leta še ni). Večje škode še ne moreš napraviti). Takrat pa se že začne, če opuščaš kritiko, zahteve (naloge otroku) in kazni, ter še naprej otroka samo hvališ in neguješ ( kar je seveda potrebno nadaljevati).

Včasih so otroci veliko jokali. Starši niso imeli mnogo časa za njih. Seveda so parkrat na dan poskrbeli za otroka. Če je pa jokal, pa je bilo naravno. Danes pa so mame panične, preSTRAŠENE in pretirano skočijo v pomoč že na vsako otrokovo cmirjenje, stokanje – kar je na robe. Velikokrat se to v družbi dogaja, da skačemo iz enega EKSTREMA v drug EKSTREM. ( starši niso imeli nič časa oz.  starši so ves čas prestrašeni in na preži)

Navezal bi se še na misel dr. ZZD in dr. Žorža, da je otrok lahko že razvajen od prvega dne. Razvajenost pomeni NE-NA-VAJE-nost na RED. Otroka moramo postopoma učiti red, naučiti na našo kulturo in civilizacijo. “če ga ne bomo mi tepli, ga bo življenje še 1000x bolj teplo!”. Gostečnika in njegovih učencev ne jemljem za kvalitetne, ker spadajo med permisivne “strokovnjake”, ki imajo celo včasih s stroko skregane ideje in teorije ( npr. o zlorabljenosti otroka). Danes je v Sloveniji permisivnost v stroki in med starši še vedno prevladujoča IDEOLOGIJA.

Skratka v osnovi sta dve močni odstopanji: 1. spanje 2. hranjenje

Otrok naj bi ponoči spal v svoji posteljici. Tudi hranjenje in izločanje naj bi prej ali slej razvojno postalo nek ritem.

Tukaj lahko nepoznavalci naredijo veliko ŠKODO. DOJENČEK ŽIVLJENJSKO RABI BLIŽINO, TOPLINO. Večinoma DOJENČEK joka zaradi neke POTREBE ( življenjsko odvisen), dosti kasneje zaradi želje ( ni življenjsko odvisen). 1. lačen, žejen 2. ZASPAN, utrujen 3. prestrašen ( običajno zgolj zaradi sanj. Lahko pa je pretirano: če ima dojenček slab odnos z mamo, če ima mama slab odnos z očetom se to pri otroku čez dan transformira v podzavest in sanje to ven butajo z brutalno iskreno grozo). 4. polulan, pokakan 5. bolan 6. želi bližino, toplino, ljubezen, ljubkovanje, obraz mame, pogovor, božanje ==> od tukaj ven prihajajo najhujše motnje ljudi, ker niso zmogli toplega odnosa z mamo ( oče tega ne more nadomestiti, če je mama infantilna ali motena). Predvsem pa od tu prihajajo motnje, da se ljudje bojijo pristne bližine z drugim človekom, da so sami, osamljeni, samotarji, ne znajo navezovati kontaktov, ne zmorejo biti z nekom, biti zvesti itd. Celo en znameniti stavek obstaja: PSIHOPATA NAREDI MOTENA MAMA.

Kdor tega ne daje dojenčku, ko ta joka – je po mojem terorist in psihopat ( v literaturi pa samo motena ali infantilna ali razvajena mama). Dostikrat, ko je pri 1 letu že začel delati ekscese, pa sva vse šla skozi – sva drugi dan videla, da se je v njem kuhala bolezen ali pa da so bili zobki vzrok tečnosti.

Midva sva tavelkega kar velikokrat v roke vzela in nosila. Ponoči je sam ( veliko sem ga prenosil, da je zaspal – potem kasneje, pri 1 letu, sem bil zraven, kasneje pa sem ga tudi že včasih zapustil) zaspal v posteljici. Včasih sem ga sredi noči nosil, včasih ga je žena podojila in je ob njej prespal del noči. Še danes imava ta nočni obisk – in to je znak, kot nama je včeraj na predavanju rekla ZZD – da se še nisva OD-LOČILA. Malega veliko več nosimo. Je bolj nesiguren in nesamostojen kot ta velik. Bolj je prestrašen, zato več te nege rabi.Zvečer ga nosim in položim v posteljico, okrog 1h se zbudi in ga lahko hitro uspavam, toda ko ga dam v posteljico -se zbudi. Hoče biti v dnevni sobi na kavču. Tako, da žena drugi del noči tam prespi ( je mnogo topleje). Doji ga vsakič, ko želi. Zdaj dodajamo že 2 meseca, kar zmanjša dojenje. Največkrat je VZROK TEČNOSTI otroka po mojih izkušnjah ŽEJA ( voda, razredčen sok) ali UTRUJENOST. Kajti pri lakoti je otrok histeričen.

Vseeno se mora starš pri otroku naučiti NIANSE joka: kdaj je res bolečina, kdaj je res iskrena želja po hrani, spanju. Kdaj pa je jok tečkanje za brez veze, tečkanje za ekstra pozornostjo, kdaj izsiljuje nekaj ekstra. Ponoči res ni čas za pogovor in igranje z otrokom, ponoči se vse naredi, da se otroka uspava, če je starš normalen. Če pa se sredi noči z otrokom igra, pogovarja, bere pravljice – pa sporoča otroku blodno sporočilo o ritmu dneva.

Najin otrok je začel dalje spati, ko se mu je začela dodajati hrana, ko je močneje jedel. Je pa naravno, da se otrok ponoči zbuja zaradi sanj še tja do OŠ ( ker otrok živi v svojem magičnem, domišljijskem svetu!!!). Ne SMEMO pa ga siliti, da ponoči pove, da ga lulat ali kakat ( ZZD je včeraj nekajkrat poudarila, da to ni dobro zanj) in da bo razvojno sam prišel do tega. Otrok ima pravico spati s plenico do 5. leta. Vsi 2. leti stari otroci pa morajo sami čez dan na stranišče, biti suhi in ne smejo piti iz flaške oz. cuzati dude – ker je to regresivno, nazadovalno ( skratka razvajenost).

ZZD je rekla, da v vrtcu v enem tednu nauči (15 otrok naenkrat), da zaspijo. Ne dela panike. 2x ali 3x gre do otroka, ki dvigne glavo iz posteljice in mu jo rahlo potisne dol. Seveda je štala pri starših, ki s(M)o otrokom že pokazali PREMEHKO plat in smo sami infantilni ( “otrok se nam smili”, “ne zdržimo joka otroka”, “boli nas, ko joka”) To je znak šibkih (delno infantilnih) staršev, ki so PRETIRANO SKRBNI in otroka PRETIRANO ZAŠČITIJO, tako da otroci niso kos nalogam, ki jih njegovi vrstniki že z lahkoto zmorejo ( otroci iz vatke, kar je danes najpogostejši pojav). O PREZAŠČITENOSTI največ kvalitetno piše p. Dr. Karl Gržan ( glej blog Aleša, kjer je celovit miselni vzorec Gržanovega predavanja iz NV2008).

Problem s(M)o mame oz. očetje – ki jih otrok začuti, da so šibki, neznačajni, mehki in jih z lahkoto s pomočjo joka in izsiljevanja vozi okrog prsta. Pri nas sem jaz tisti. Ko gre otrok spat, vedno kliče mene. Otrok kliče “mehkejšega starša”, “šibkega starša”, “slabiča”. Včasih so bile pogosto mame, danes pa očetje. Isto je rekla za prvi odhod v vrtec ali potovanje na 5 dnevni tabor ( 5 letniki). Če se mama ne zmore OD-LOČITI, potem je tam nekaj polurna štala.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Bogdan Žorž, Družina, Jaz sem... ali biti ali imeti?, Mlajši sin, Najini otroci, Partnerski odnos, mož & žena, Praktični del življenja, Slovenija, Starejši sin, Vzgoja, dobro vzgojen otrok, dr. Karl Gržan, dr. Zdenka Zalokar Divjak, dr. Zoran Milivojević, inženirji družbe, modne družbene smernice, motnje in bolezni, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, pretirano prilagojen otrok, prezaščiten otrok, psihologija; duševnost, psihološko svetovanje, razvajen otrok, slabo vzgojen otrok, sposoben odgovorno in stanovitno DELATI in LJUBITI, učenje, vzgoja samega sebe, zanemarjen otrok, zdravje, zlorabljen otrok, šolstvo | Brez komentarjev »

Zdenka Zalokar Divjak o brezpogojni ljubezni

Objavil pavel dne 31.10.2008

Krepki + italic tekst je iz predavanja doc. dr. Zdenke Zalokar Divjak, ki mi je omenila, da ima vrsto dolgo 6 mesecev in da trenutno vodi delavnice Šola za starše v vrtcih Šentvid. Naslednja delavnica bo v vrtcu Brdo – LJ v sredo 5.11. ob 17h.

Današnji problem psihologije je ta, da se je v učbenike psihologije ( duševno področje) začelo pisati duhovne pojme (kot je npr. ljubezen) pod temeljna čustva. Ljubezen ni tipično čustvo.

Lahko bi sicer rekli, da je zaljubljenost neko kompleksno romantizirano čustvo, sentimentalizem. Ljubezen pa je predvsem odločitev, napor, odnos, delanje dobrega.

S tem, ko ljubezen prenesemo med čustva, začnemo z njo pogojevati.

Kajti imamo šibko veselje, zmerno veselje in močno veselje. Vsa čustva lahko opisujemo z neko intenziteto. Ne moremo pa meriti ljubezni – ki je ali pa ni. Ki je trajna ali pa jo nikoli ni bilo.

Najhujše duševne zlorabe  povzročajo otrokom starši, ki jih vzgajajo s pogojevanjem ljubezni ( dr. Zoran Milivojević pravi, da iz tega izhaja večina duševnih motenj in duševnih bolezni!). Češ, da ljubezen pokvari otroka. Da otroka ne bomo imeli radi, če ne bo ubogal ali naredil česa kar mu rečemo. ” Če ne boš priden, te bom dal ciganom!” ” Ker si bila poredna, ne bom prišla pote v vrtec danes!” ” Če boš poreden, vas bom zapustila!” “Če me ne boš ubogal, bom naredila samomor!” Ta vzgoja je sicer izredno učinkovita na prvi moment, toda otroka s tem pohabimo, ker bo imel v sebi veliko negotovost in zmedo in nikoli ne bo samostojna in sproščena oseba. V partnerstvih in na delovnih mestih bo suženj.

Tak otrok si bo ljubezen celo življenje kupoval. Sužensjko. Kupoval bo ljubezen partnerjev in kupoval bo ljubezen otrok (” ..da bi me vsaj nekdo imel rad!”). Kupoval bo sprejtost pri vseh ljudeh okrog sebe.

Pod brezpogojno ljubezen spadajo:

  1. VARNOST
  2. SPREJETOST
  3. SKRB,
ki jih starš nudi otroku NON-stop, ne glede kako se otrok obnaša in kaj naredi.Torej teh treh dejavnosti ne doziramo ali odvzemamo.

VZGAJAMO pa z doziranjem

  1. pohvale obnašanja (nagrada)
  2. kritike obnašanja ( kazen)
  3. ZAHTEVE, CILJI ( te 3. ZZD ni omenila)
Razvajeni otroci (sem spadajo tudi “nadarjeni” oz. “indigo” otroci) imajo varnost, sprejetost, skrb in veliko nege in pohval. Nimajo pa kritik, kaznovanj in ZAHTEV ali pa imajo tega premalo oz. nekvalitetne, šibke meje. V večini primerov, ker se staršem ne da, nimajo časa oz. je vzgoja za njih prevelik napor. Ja, vzgoja je napor -ali pa je ni. Vzgoja je delo in ne igračkanje. Vzgoja ni vzajemno raziskovanje in ni prijateljevanje ( to ni primaren cilj vzgoje, jasno pa je, da smo vsi učljiva bitja in da v vsakem odnosu lahko vlečemo novosti in se izpolnjujemo. Hkrati s starostjo otroka vedno manj direktivno vzgajamo in smo vedno bolj mentorji in nazadnje bolj prijateljski – ne moremo pa nikoli iti v enakost – ker potem otroka zlorabljamo. Otrok mora imeti svoje prijatelje, ki si naj jih sam poišče.

Vzgoja ima cilj pripeljati otroka v samostojno, odgovorno, ljubečo, delavno, učljivo in sproščeno osebo.

Pri prezaščitenih otrocih starši jemljejo odgovornost, ki bi jo otroci že lahko prevzemali, na svoja ramena, namesto otroka. Otroka s tem ščitijo pred naporom, odrekanjem, trpljenjem, frustracijo, izkušnjo. Ker ga držijo v vatki bo tako bitje večino časa nepodjetno, nekreativno, nedelavno, neodgovorno in ” pretirano občutljivo”.

Pretirano prilagodljivi otroci imajo pomanjkanje nege, pohval, nagrad v razmerju s kritiko in kaznijo ter zahtevami (česar je preveč). Pretirano prilagojeni otrok ne bo v sebi nosil zadovoljstva, sproščenosti. Predvsem težo in velikokrat občutek manvrednosti, infantilne -trajne krivde. Med pretirano prilagojene otroke spadajo tudi večni uporniki, ki pa negativno “ubogajo” vsako starševsko željo in zahtevo. Vse bodo delali zrcalno nasprotno. V svobodi se ti ljudje ne znajo samostojno odločati. Čakajo na avtoriteto, da jim le ta požene kri po žilah. Ne znajo v sebi aktivirati svobodnega otroka ( spontanost, kreativnost, zabava, zadovoljstvo, notranji mir, varnost).

Zlorabljeni otroci pa so pretežno zlorabljeni s pogojno ljubeznijo ( duhovna zloraba). Pogojevanje ljubezni (varnosti, skrbi, sprejetost). Ni bilo osnovne topline, negovanja, potrjevanja, da si OK oseba. Seveda tudi s pretepanji ( fizično), seksualno in psihična zloraba (čustveno zlorabljeni: čustvena manipulacija, da je otrok kriv za moja neprijetna čustva!)

Zanemarjeni otroci oz. zapuščeni otroci pa so običajno otroci odsotnih (umrlih, bolnih) staršev ter razvajenih staršev, ki jim je prioriteta set lastnih želja, otrokove potrebe in želje pa so mu zgolj nepotreben napor. Dostikrat so zapuščeni tudi otroci staršev, ki gradijo hude kariere, ki so pridni – toda doma odpovedo na celi črti.

Sokrat je dejal, da imajo dostikrat slavni očetje nepomembne, malopridne otroke – ki v življenju nič ne dosežejo. To je posledica, ker se je oče gnal za slavo in uspeh pretirano na družbenem področju, medtem ko je bil v družini odsoten, zelo slab oče. Otrok je zato zanemarjen, “vzgaja” pa ga cesta s kriminalom, brutalnostjo in večino napačnih napotkov, zaključkov.

Ko se je Jezus pustil Janezu Krstniku krstiti v duhu in v vodi Jordana, je glas iz nebes zavpil: “Ti si moj ljubljeni sin. Zelo sem te vesel!” Resnični kristjan je prepoznan v družbi, da se globoko v sebi zaveda in veruje, da ga Bog brezpogojno ljubi. Zato iz njega sije karizmatičnost, je zelo privlačen ( za dobroiščoče) ali pa zelo odbojen (za slaboiščoče: ” če so mene preganjali, bodo tudi vas!”).

Partnerski odnos ni isto kot starševski odnos. Kajti v partnerskem odnosu sta osebi enakrovredni, v starševskem odnosu pa je starš bolj vreden, saj vodi, preživlja in usmerja otrok- to kar direktno otrok ne sme početi s staršem – drugače je to zloraba otroka – da otrok špila starša svojemu očetu ali mami.

Je pa tudi v partnerskem odnosu nujna tako kritika kot pohvala, ter zahteve. V krščanskem zakonskem odnosu ljubezni si obljubimo, da bomo zvesti v dobrem in slabem. Oz. obljubimo si brezpogojno ljubezen ( varnost, sprejetost,skrb kolikor je sploh kdo sposoben to dajati, kajti absolutne varnosti ni).

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Najini otroci, Partnerski odnos, mož & žena, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Vzgoja, dobro vzgojen otrok, dr. Zdenka Zalokar Divjak, najljubša Božja Beseda, pretirano prilagojen otrok, prezaščiten otrok, psihologija; duševnost, razvajen otrok, slabo vzgojen otrok, vzgoja samega sebe, zanemarjen otrok, zdravje, zlorabljen otrok, čustva | 15 komentarjev »

Primož Trubar in Slovenci

Objavil pavel dne 31.10.2008

Bolj ko prepoznavam delovanje in osebnost Primoža Trubarja iz kvalitetnih virov evangeličanov, katolikov in ostalih zgodovinarjev- bolj ga cenim, spoštujem, večja avtoriteta mi je.

Primož Trubar je bil predvsem velik človek, velika avtoriteta, velik delavec, velik liberalni reformator – predvsem zaradi svoje globoke, ponižne in aktivne vere v Boga in seveda izjemnega razuma. V prvi vrsti je bil duhovnik, ki je ljudem kazal na Boga. Izredne pridige je imel.

Velik vpliv je imel nanj tržaški škof Bonomo, ki je fanta vzgajal v liberalnem katolištvu.

Danes pa Slovenci praznujemo Trubarja zgolj kot utemeljitelja slovenskega jezika. To se mi zdi taka malomeščanska hinavščina Šentflorjancev. Trubar je šel v projekt jezika, ker je hotel vero, brezpogojno ljubezen, odrešenje približati vsakemu človeku. Jezik je imel za ORODJE svojega oznanjevanja.

Trubarju jezik ni bil cilj. Hotel je, da bi bili ljudje srečni, blagoslovljeni, razumni, da bi ustvarjali zdrave družine in zdravo družbo. Zato je šel v reformacijo, ker je v katoliški cerkvi takrat prevladoval zatohel fevdalistični sloj ( neliberalno, zavarovane negativne elite). Ne vsi ( recimo Bonomo in Rotterdamski), ampak večina. Za razliko od razumnega in naprednega Erazma Rotterdamskega, ki je reformacijo delal znotraj katolištva.

To pa kar se dogaja zadnja desetletja v Sloveniji v večini primerov ( na proslavah, v medijih) pa me spominja na vic o Butalcu.

Butalcu s prstom ( Trubar z novim slovenskim jezikom) pokažem zvezdo ( Božjo Besedo) – Butalec pa mi topo gleda v prst in roko.

Še en dokaz kako je velika večina našega naroda nerazumno Šentflorjanska, nepoštena in s hinavščino in lažjo prav po malomeščansko omejena ( meščani so bili v glavnem podjetniki, teh pa je v Sloveniji 1%).

Sem pa zvedel nekaj novega: da je Trubar bil odločilen v novem veku, da so Hrvati privzeli latinico in ne cirilice.

Hudo mi je, da evangeličanskega škofa Geza Erniše in večine njihovih vernikov ne doživljam podobnih Trubarju. So mlačni. Erniša v nastopih ponavlja neke vrednote s katerimi se skuša približati naši socialistični eliti: solidarnost, pomoč, sodelovanje. Nikjer pa ni v njem Trubarjeve prodornosti in misijonarske karizme. Nikjer ne omenja Boga in verskih vrednot. Verjamem, da bi bil Trubar veliko bolj učinkovit in pa da bi šel velikokrat v konflikt z današnjo elito, oblastjo ( bi moral tudi bežati pred njo) in njenimi medijsko inkvizicijskimi metodami.

Tako Slovenci (nacionalisti) religiozno častijo jezik in kulturo ( sploh pa vse tercialske učiteljice slovenščine). Zlato tele. Vraževerna religija nacionalizma.

“slovenci” (Socialisti) pa religiozno častijo Trubarjev UPOR kot zlato tele.  Zakaj slovenci z malo “s”: ker so kriminalno zlorabili Slovenijo in Slovence za svoj egoistični prevzem oblasti. Upor kot vraževerna religija socializma.

Upor- ki je za razvoj odraslega človeka seveda tudi potreben in ki je bil za Trubarja tudi zgolj sredstvo v sili in ga ne gre absolutizirati. Vsaj pameten človek upor občasno uporabi – ga pa ne ponavlja kar brez razuma. Namesto, da bi danes Slovenec bil samostojno (od staršev in države osvobojene) podjetniško bitje, se še kar infantilno non-stop upira avtoriteti in sesa državo – po drugi strani pa večina polnoletnih otrok pri 30, 40, 50 letih in več živi v Sloveniji pri starših doma oz. v radiju 30m. Ker nima v sebi svobodnega otroka, ampak pretirano prilagojenega – uporniškega otroka – ki celostno osebo vodi večino dneva in življenja.

Tako kot je bilo nekoč večina Slovencev tlačanov izkoriščevalskim elitam ( večinska je bila katoliško plemstvo, del pa je bil protestantsko plemstvo). Tako je danes večina socialistov sužnjev anarhije in uporništva ( uporništva avtoritetam, vsem po vrsti), pa čeprav so današnje slovenske elite socialistične. Večina Slovencev pa je tlačanov, ki so “alkoholično” odvisni od države ( ja, po svoje je bil psihiater Rugelj eden redkih sodobnih Trubarjev) ali pa jim današnja država ( socialistične elite, lobiji, mafija) nabija 6x višje davke kot izkoriščevalci pred 500 leti.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev, skupnost, občestvo, Knjiga, Religija, Slovenija, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, liberalne reforme ( PRO FREE Market), pretirano prilagojen otrok, protestanti, slabo vzgojen otrok, umetnost in kultura | Brez komentarjev »

Kakšni smo Slovenci po psihološki strukturi

Objavil pavel dne 3.07.2008

Slovenci smo PRIDNI. Italijani so uživaški in Američani so podjetni. Nemci se držijo pravil in reda. Ok, zdej pa zares:

Moji zapiski in moje refleksije pogovora: Zoran Milivojević o Slovencih

http://www.s12.si/component/option,com_seyret/Itemid,62/task,videodirectlink/id,154/

Milivojević že 30 let živi pol meseca v Novem Sadu in pol meseca v Ljubljani

Osnovna razlika je način vzgoje

Otrok v interakciji s starši gradi notranjo sliko o sebi v svoji notranjosti. Z njo bo potem celo življenje živel.

  1. V Sloveniji ni pohval

Zgolj ena: biti priden

Analiza te pohvale: to je pogojevanje ljubezni,

Otroci so deležni zgolj pogojne ljubezni – ne pa brezpogojne ljubezni

Ti otroci so neljubljeni – obsedeno ( notranja prisila) iščejo, da bi dobili ljubezen, da bi ne bili od staršev ( kasneje partnerja) zavrženi – ker niso pridni

Ljudje so v bistvu pretirano socializirani, ubogljivi otroci V Srbiji je obratno: večina otrok je razvajenih, razmaženih – ker dobivajo ogromno pohval in veliko nerealnih pohval ( zgolj pohvale, ni kritike, ni kazni, ni zahtev)

2. BITI RESEN – je za Slovence vrednota

Biti neresen ( igra, zabava, duhovitost) – danes je med mlajšimi že bolje, se veliko smejijo in so sporščeni

Vrednote družbe in ljudi so dinamične, se stalno spreminjamo, vsi se učimo in gradimo kot osebnosti non stop Na to kako smo Slovenci resni ga je opozoril eden od italijanskih gostov

3. STRAH PRED IZPOSTAVLJANJEM:

kvalitetni ljudje, ki imajo primanjkljaj brezpogojne ljubezni – nizko samopodobo – se pri svojem izpostavljanju počuti kot prevarant – SRAM

4.   NEAGRESIVNA DISTANCA Slovencev, Slovenci so PRIJETNI IN ZELO TOLERANTNI  ljudje ( še en dokaz, da je “NESTRPNOST SLOVENCEV” zgolj histerični,  medijski konstrukt levičarjev). 

Kultura vpliva posredno, najprej na starše – potem iz staršev na otroke

Ali se osebnostni problemi povečujejo v družbi ali zmanjšujejo? » Vedno isto!« ??? –se ne strinjam: razvajencev je vedno več – vedno več je ljudi, ki v družbi ne delajo, ne ustvarjajo – temveč jo zažirajo, parazitirajo, manipulirajo – novi spopadi, revolucije, vojne. Socialist = razvajenec.

5. Visok % alkoholizma, % nesreč na cestah, % ekstremnih športnikov, % samomorov – zadaj je slaba samopodoba.

Starši definirajo prihodnost in usodo cele generacije. ( zadaj je ekstremno pogojevanje ljubezni in po novem že razvajenost, ki je še hujša motnja)

Odrasli vsak skrbi za sebe, odgovarja za svoja dejanja, sprejema odgovornost

Dela kot supervizor v vzgojnih zavodih po Sloveniji ( npr. Jarše) – iz spoznanj in izkušenj ter s podlago v Bernovi TA teroiji je nastala drobna knjižica o vzgoji: MALA KNJIGA ZA VELIKE STARŠE

1. Pohvale + nagrade: osebne, na obnašanje, pogojne in brezpogojne ( brezpogojna ljubezen)

2. Kritika + kazen : samo na obnašanje, nikoli na osebo!

3. ZAHTEVE, cilji, naloge otroku

   Starši – Slovenci so v zadnjih desetletjih šli iz ene skrajnosti v drugo skrajnost

Razvajenci so slabi starši, ker niso sposobni sebe frustrirati ( potrpeti, se žrtvovati za nek krajši čas).

Naši starši so  pretirano socializirani, ubogljivi, pridni. Oni so imeli premalo pohval svojega obnašanja, in nič pohval svoje osebe, nič brezpogojnih pohval. Premalo izraženo ljubezen. Imeli pa so preveč kritike, preveč kazni in preveč zahtev

Naši starši so pri svojih otrocih postavili na glavo vzgojo svojih staršev ( kar je velika neumnost): zgolj pohvale, nagrade, popustljivost. Nič kritike, nič kazni, nič meja, nič zahtev. Produkt smo mi, ki smo razvajeni otroci.

Inflacija pohval, ljubezni – s tem ni nič narobe, pohvale človeka ne pokvarijo – pokvari ga pomanjkanje meja, zahtev, kritike in kazni!

Mi razvajenci si sploh ne želimo otrok, če otroci pridejo jih splavimo, če pa se že rodijo – so nam v breme

KVALITETE PT:

Glavna kvaliteta PT je razumevanje, da razume logiko po kateri deluje klient. Vsaka še tako iracionalna osebnost in obnašanja imajo v sebi neko logiko.

KATERI so najtežji klienti:

  • Ambivalentni – nekaj časa hočejo, potem nočejo, čez čas speto hočejo.
  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družina, Partnerski odnos, mož & žena, Slovenija, Socialistična Federativna Republika EU, TA, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Vzgoja, ZDA, Zabava, Zgodovina, dobro vzgojen otrok, dr. Zoran Milivojević, inženirji družbe, modne družbene smernice, iskanje partnerja, liberalne reforme ( PRO FREE Market), motnje in bolezni, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, pretirano prilagojen otrok, prezaščiten otrok, psihologija; duševnost, psihološko svetovanje, razvajen otrok, slabo vzgojen otrok, služba, učenje, vzgoja samega sebe, zanemarjen otrok, zdravje, zlorabljen otrok, čustva, šolstvo | 7 komentarjev »

Pretirano ubogljivi otroci so nesamostojni v življenju

Objavil pavel dne 2.07.2008

Pretirano ubogljivi – ali pretirano pridni – otroci, za katere skoraj 100% velja, da so nesamostojni v rizičnih primerih – nikakor pa ne v rutinskem delu ( a znajo s trdim delom, ponavljanjem, pridnostjo itd. z lahkoto preživeti – kar pa razvajeni ne znajo!- zato se razvajenec preživlja zgolj s parazitiranjem in manipuliranjem tistih pridnih ljudi – države ( socialisti!!!)  – ki so naivni, nerazumni oz. neumni). Nikakor pa – vzgojeni – ker je skregano z osnovnim pojmom VZGOJA, ki ga ta povezava namenoma ( hote ali nehote) diskvalificira.

Danes je veliko neznanja (zmedenih delčkov znanja), hkrati pa tudi ekstremov: Na eni strani konzervativna desna gibanja družino idealizirajo in romanticirajo, mitizirajo. Levičarska gibanja pa družini, vzgoji pripišejo zgolj zablode, zlo, psihične okvare, zlorabe. Tako, da nek preprost človek hitro povzame – nehote – neko ekstremno ideološko govorico, ki je v nekem prostoru bolj prisotna ( in pri nas je levičarska govorica definitivno monopolna in izključujoča do ostalih mišljenj).

Tako, da je konstruktivnost spremembe naslova ( če resnično želimo govoriti o vzgoji in jo tudi kritizirati v vseh zablodnih pojmovanjih vzgoje) : 1.večja jasnost naslova in debate 2. hkrati pa ni paradoks: kajti glavni vzgojni cilj je pripeljati otroka k samostojnosti ( ODRASLOSTI). Večno omejevan in prestrašen človek pa je večni otrok in je nezmožen odraslosti ( samostojnosti, PODJETNOSTI, logične presoje, razumnosti, tveganja, učenja iz napak, popravljanja napak, planiranja, odgovornosti za vsa svoja dejanja, sklepanja in vzdrževanje konstruktivnih odnosov. IMA RAD SEBE in DRUGE). Hlapec in suženj – nimata razvitega odraslega – temveč imata zgolj zlorabljenega otroka v osebi. Tega pa ne želi noben duševno normalen starš, kajne?

Prestrašen otrok je po mojem preširoka množica in ni nujno zgolj rezultat avtoritarne “vzgoje” ( ki je prestrašen otrok – ki se boji narediti napako ali neizpolniti povelje) – temveč je lahko vmes tudi ločitev staršev, smrt enega starša, slab odnos staršev, prepiri med starši, zloraba otroka itd.

Prezaščiten otrok pa je otrok v vatki – zaradi zblojene filozofije staršev ali velike tesnobe staršev – ki otroka predolgo ščitijo kot dojenčka, ga pretirano omejujejo, mu ne dovolijo samostojnega ukrepanja, mišljenja itd.

Pretirano prilagodljivega otroka pa povzročijjo avtoritarni starši ( ne starši z avtoriteto – temveč tisti, ki zlorabljajo moč) z ustrahovanjem ( duhovnim, duševnim in telesnim), avtokratskostjo, nasiljem + pomanjkanje pohvale, nege, spodbude, topline, podpore, konstruktivnosti in razumevanja, da vsak človek dela napake in se iz njih uči.

Vzgoja pomeni, da starši otroka peljejo k samostojnemu, odraslemu ukrepanju. Ki pa prej ali slej poleg ponotranjenih pravil na začetku (kreiranje Starša v otroku)- pripelje do tega, da otrok zna logično in življenjsko razmišljati, konstruktivno reševati probleme vsak dan in poskušati, reskirati in za vse te akcije prevzeti odgovornost in se iz izkušenj učiti (kreiranje Odraslega v otrku). Skratka otroku je treba pomagati razviti tako Starša kot predvsem ODRASLEGA.

Govor o prezaščitenih otrocih in o pretirano prilagodljivih otrocih ( ” PRIDEEEEEEEN!”, ki jih starši zlomijo – saj jim ne dovolijo in ne dopuščajo s časom vedno več svobode, poskušanja, delanja napak in učenja iz napak. Tako se ti otroci bojijo novega, bojijo se reskirati, nikoli ne bodo podjetni- zgolj pridni uradniki, ki bodo nadrejenim kolesarsko upogibali glave, podrejene pa z nogami hudobno tlačili. Skratka ta “vzgoja” je fevdalna vzgoja. Tak otrok ima v sebi groznega kritizirajočega, kaznujočega in omejujočega avtoritarnega Starša, pa še velikega prestrašenega in popolnoma prilagojenega, uboglijvega Otroka, Odraslega pa skorajda nima v sebi.

V verskem smislu so to zelo ubogljivi verniki – ki ne znajo razmišljati s svojo glavo – ker ne upajo – in na vsakem koraku NEKRITIČNO citirajo Katekizem ( primer xy) ali NEKRITIČNO kopirajo cele plahte iz internet SP ( primer zx) oz. trdo sledijo Marxu, Kardelju in socializmu – brezrazumno in slepo = fanatiki.

V službah pa so to absolutno nekonfliktni in venomer lojalni delavci – primer ministrica Cotman. Hecno je, da pod pretirano ubogljive otroke spadajo tudi večni uporniki  – ki zgolj zanikajo vse kar starši ( avtoriteta) zahtevajo ( pa naj bo dobro ali slabo) – torej se ne morejo svobodno in odraslo odločati .

Še vedno pa ne moremo iz vzgoje izključevati kazni – kajti KRITIKA, kazen je osnova za prvo učenje, za učenje meja, za popravljanje napačnega obnašanja! Kako bo otrok sicer vedel, da dela nekaj napačno, narobe, škodljivo???? . Če pa otrok nima meja ( kazni) pa je to prvovrsten recept za razvajenega otroka – ki nikogar ne spoštuje v življenju in vse ljudi po vrsti manipulira in psihopatsko povozi ( nikoli v sebi ne občuti občutka KRIVDE). Otroka je nujno potrebno postopoma frustrirati – ker le zmožnost samofrustracije ( potrpljenje z delom, učenjem, nisi vedno prvi in najpomemebnejši) je znak odraslosti.

Skratka med ljudmi nad 35 let so v Sloveniji v 90% pretirano prilagojeni in prezaščiteni osebki (” ne smeš misliti s svojo glavo – ker imam zgolj jaz vedno prav in se ti vedno motiš, ker si še zelen”), pod 35 let pa v 90% razvajeni osebki in prezaščiteni osebki ( “ni ti treba narediti, bom jaz namesto tebe -da boš imel srečno otroštvo, da ti ne bo treba trpeti”).

Č e 85% državljanov Slovenije leta 2008 po božje časti socializem – potem je to jasen znak, da so prezaščiteni in da jih je strah svobode in podjetnosti – da jim manjka Odrasli. In da za življenje potrebujejo nujno zaščito Države oz. Diktatorja pa čeprav so polnoletni.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Vzgoja, dobro vzgojen otrok, pretirano prilagojen otrok, prezaščiten otrok, razvajen otrok, slabo vzgojen otrok, zanemarjen otrok, zlorabljen otrok | 6 komentarjev »