PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 'p. dr. Marko Rupnik_SJ' Kategorija

Gianni Vattimo

Objavil pavel dne 25.04.2014

Ko sem bil v SSKŽ, mi je bila prioriteta osebna duhovna rast. Moral sem postaviti notranje temelje. Bil sem tako razrušen in prazen pri svojih 20ih letih. Z diplomo sem končeval tehnično univerzo, po parih strastnih enoletnih zaljubljenostih in hojah s puncami pa se mi je porušil mladostniški sanjski svet, da me bo ljubezen odrešila. Bili smo tako omejeni, jaz in moje punce. Sanjska čarobnost sreče je tako hitro izginila v realnih uvidih in dejstvih. Ignacijanska pedagogika ( predvsem DV) mi je dajala mir, osrediščenost, temelj. Želel sem postati stabilen moški, stabilen človek. Da bi znal ustvarjati in da bi znal ljubiti. Odrasel. Doma nisem imel pogojev, prej strupene silnice, tako sem tukaj preko p. jezuitov dejansko prihajal do Očeta preko njihove ljubeče očetovske vloge – slika in knjiga o Rembrandtu po evangeliju po Luku, ki opiše vrnitev izgubljenega sina. Zdi pa se mi, da sem v tistih časih preveč živel vlogo žrtve, še več pa je bilo tega okrog mene v slovenski družbi, tudi tam v SSKŽ. Komaj kakšno leto prej sem se dal birmati, par let prej pa sem v stik prišel preko raznih new age predavanj s protestanti iz ZDA: Stephan Haslam in Paul Solomon, ki sta predvsem kazala na vlogo Žrtve s katero smo predvsem prebivalci socializma močno zastrupljeni. Jamranje in pasivnost. Meni je v SKŽ kot v vseh slovenskih skupinah – kjer se dela na sebi – manjkalo pristnosti, iskrenosti in topline. Čeprav sem imel marsikatere zelo dobre odnose, ki so  se ohranili še do danes.

Takrat se s politiko nisem ukvarjal. Bil sem tipični socialist in imel sem velike predsodke proti SKD. Rekel sem: ne bodo me prepričali o domobrancih in ne bodo me prepričali o spolnosti pred poroko. Čeprav sem SKD enkrat tudi volil, takoj po prvi razočaranosti na ZSMS, ki sem jo menda volil 1991. Od takrat komunističnih derivatov nisem nikoli več volil. Toliko pa sem že bil razumen. A če bi poslušal JJ, bi bila tudi volitev SLS in NSI volitev komunističnih hlapcev.

No, takrat v SKŽ sem skušal z večimi še kaj drugega govoriti, o bolj aktualnih stvareh. Bila je tudi neka mala skupinica intelektualcev v SKŽ. In človek, ki je takrat študiral sociologijo ( doktorat po diplomi fizike – kar mi je bilo noro) in je tudi Rupnikov prijatelj, je večkrat omenjal eminentnega sodobnega italijanskega filozofa Gianija Vattima, ki je zagovarjal “MEHKO MISEL”. Očitno je bil ta človek takrat pod vplivom vplivnih jezuitov in mu ta filozof ni zrastel na svojem raziskovanju. Že takrat se mi je to vse skupaj zdelo zelo čudno in prisiljeno. Wikipedia v angleščini je bolj jasna o njegovih komunističnih ciljih.

Včeraj pa sem po Odmevih v Kulturi slučajno gledal neko oddajo in tam se pojavi intervju s tem 80-letnim filozofom, ki je vstopil v politiko. Ta filozof je včeraj po TV večkrat zatrdil: “Sem ponosen komunist!” Bil je slavni Giani Vattimo. Katoliški socialist, ki je na univerzi vzgajal mladino in se je od nje odcepil šele ko so postali brutalni teroristi Rdečih brigad.

To me je pa zelo pogrelo. Bil sem zelo jezen.

Ko sem poslušal p. Rupnika več desetkrat na TF ali kje drugje – mi je bilo vedno fino. VEDNO JE BILO FINO. In vedno je bilo njegovo pripovedovanje NAJVEČJI MAGNET. Toda kaj sem od tega odnesel? Kaj bi lahko od tega obnovil? Ne znam našteti niti ene misli znanih cerkvenih očetov, bral sem Solovjova in Berdjajeva, pa Dostojevskega – kar je velikokrat izpostavljal in hvalil. A nekega zaključka in refleksije ne znam ven postaviti in shraniti. Prebral sem tudi večino njegovih knjig. Toda kaj sem odnesel? Ne vem. Morda kaj nezavednega. Osebno z njim nisem nikoli govoril. Tuda zadnjič, ko sem poslušal njegove radijske misijone, mi je nekaj manjkalo. Rdeča nit. Neka odločna smer. Se mi zdi, da se je izgubljal v pripovednosti. Lepo ga je poslušati kot babico na zapečku v zimskih nočeh, ko pripoveduje zgodbice. Toda kaj sem od tega odnesel.

Leta 1998 sem bil vesel, da je postavil kapelo in sem jo šel med obiskom Rima tudi gledati. Prišel sem v vatikansko kapelo Redemptoris Mater ne po vezah v SKŽ ali jezuitski smeri ( to mi ni uspelo), temveč preko svojih gostiteljev v Rimu, kjer je neka njihova sorodnica delala za Vatikan in nas je ona peljala notri. To je bil moj prvi obsik Vatikana, čisto zasebni. Par let kasneje je p. Rupnik naredil mozaik tudi v naši župniji. Meni je zelo všeč. Sedaj se spomnim edinega  Rupnikovega stavka: “Glejte usmiljenega Kristusa na ikoni!” Dobro : Rupnik ves čas poudarja, da je zgrešena smer Cerkve, da gradi in obnavlja zidove, ne skrbi pa za odnose. To se strinjam. Tudi to, da skušamo narediti močno Cerkev po posvetni logiki, kar naj bi gradil predvsem Opus Dei, je tudi zgrešeno. Predvsem je treba sprejeti krhkost človeka, ranljivost. Bivanjsko tesnobo in v tem graditi božje. Ko sem iskal povezave, sem našel KUD LOGOS:

  1. o Filokaliji in knjigi Ruski romar . kar je ena od boljših knjig, ki sem jih bral pred 25 leti na začetku mojega odnosa z Bogom
  2. o Vladimirju Solovjovu, mističnem ruskem filozofu iz konca 19.stl. ( bral sem njegovo knjigo Smisel ljubezni)
Podobno sem p. Karla Gržana o osebnih odnosih, zakonskih odnosih, molitvi in o vsem vedno rad poslušal. Ko pa je kaj spregovoril o aktualnem življenju, ekonomiji, politiki – pa se mi je zdel kot nek sanjaški osnovnošolec, ki sanja, kako bi naredil svet brez vojn in revščine.

Neverjetno je kako naši uredniki, novinarji in tudi ostali deli prebivalstva tekmujejo, kdo bo predstavljal zgolj skrajne levičarje. Drugih intervjujov z drugačnimi misleci in aktivisti v Sloveniji sploh ni – Slovenija je neprodušna zaprta za vse kar ni skrajno levičarstvo. Celo ljudje, ki imajo sebe za katolike so v resnici komunisti in socialisti (gnostiki) in daleč stran od katolištva. Tule je ta intervju s filozofom Vattimom od novinarke Polone Balantič. Hočejo biti tako všečni ali so globoko v sebi taki teroristični fanatiki, ki morajo sproščati svojo zavist, pohlep in sovraštvo.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev, skupnost, občestvo, Jaz sem... ali biti ali imeti?, Knjiga, Partnerski odnos, mož & žena, RKC, Religija, SJ, Slovenija, Socialistična Federativna Republika EU, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Vzgoja, Zgodovina, gnosticizem_mainstream_religija, inženirji družbe, modne družbene smernice, izreki puščavnikov, cerkvenih očetov, p. dr. Marko Rupnik_SJ, politika, psihologija; duševnost, spomin, umetnost in kultura, učenje, vraževerje ali praznoverje, vzgoja samega sebe | Brez komentarjev »

Radijski misijonski nagovori p. Rupnika v postnem času

Objavil pavel dne 7.04.2014

http://radio.ognjisce.si/sl/152/utrip/13335/ SPODAJ JE ARHIV.

pater M.I. Rupnik SJ ( DJ) v misijonskih nagovorih pred Veliko nočjo. Začel je 6.4. in ima nagovor vsak dan. Poslušaš ga lahko ob 11h ali ob 17h ali ob 21h v živo.

ARHIV audio posnetkov RADIJSKI MISIJON na Radiu Ognjišče

Nedeljski nagovor

Ponedeljkov dopoldanski nagovor

Ponedeljkov popoldanski nagovor

PredvajajPrenesi k sebi molitev solske sestre sv. Franciska Kristusa Kralja 070414 (26 glasov)
****½
o
PredvajajPrenesi k sebi molitev solske sestre de Notre Dame 110414 (8 glasov)
*****
o
PredvajajPrenesi k sebi molitev sestre Usmiljenke 060414 (25 glasov)
****½
o
PredvajajPrenesi k sebi molitev sestre Ursulinke 080414
48.18 Mb o
PredvajajPrenesi k sebi molitev sestre Hcere Marije Pomocnice 090414
44.65 Mb o
PredvajajPrenesi k sebi molitev Marijine sestre 100414 (32 glasov)
****½
o
PredvajajPrenesi k sebi misijonski nagovor p Marka Rupnika 12 120414 dopoldne (9 glasov)
****½
o
PredvajajPrenesi k sebi misijonski nagovor p Marka Rupnika 11 110414 popoldne (51 glasov)
****½
o
PredvajajPrenesi k sebi misijonski nagovor p Marka Rupnika 10 110414 dopoldne (55 glasov)
****½
o
PredvajajPrenesi k sebi misijonski nagovor p Marka Rupnika 09 100414 popoldne (57 glasov)
****½
o
PredvajajPrenesi k sebi misijonski nagovor p Marka Rupnika 08 100414 dopoldne (59 glasov)
****½
o
PredvajajPrenesi k sebi misijonski nagovor p Marka Rupnika 07 090414 popoldne (63 glasov)
****½
o
PredvajajPrenesi k sebi misijonski nagovor p Marka Rupnika 06 090414 dopoldne (64 glasov)
****½
o
PredvajajPrenesi k sebi misijonski nagovor p Marka Rupnika 05 080414 popoldne (71 glasov)
****½
o
PredvajajPrenesi k sebi misijonski nagovor p Marka Rupnika 04 080414 dopoldne (75 glasov)
****½
o
PredvajajPrenesi k sebi misijonski nagovor p Marka Rupnika 03 070414 popoldne (83 glasov)
****½
o
PredvajajPrenesi k sebi misijonski nagovor p Marka Rupnika 02 070414 dopoldne (91 glasov)
****½
o
PredvajajPrenesi k sebi misijonski nagovor p Marka Rupnika 01 060414 popoldne (96 glasov)
****
o
VIR RADIO OGNJIŠČE

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev, skupnost, občestvo, Dialog, Družina, Jaz sem... ali biti ali imeti?, Partnerski odnos, mož & žena, RKC, SJ, Slovenija, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Vzgoja, dobro vzgojen otrok, duhovna misel, izreki puščavnikov, cerkvenih očetov, najljubša Božja Beseda, p. dr. Marko Rupnik_SJ, sposoben odgovorno in stanovitno DELATI in LJUBITI, učenje, vraževerje ali praznoverje, vzgoja samega sebe, zdravje | 1 komentar »

dr. M.I.Rupnik, DJ in dr.Lojze Bratina, DJ o dr. Vladimirju Truhlarju DJ

Objavil pavel dne 27.01.2014

O Truhlerju, Solovjovu in 2. Vatikanskem koncilu, o prenovi Cerkve

Marko Ivan Rupnik, predavanje v organizaciji Socialne akademije

Lojze Bratina, predavanje v organizaciji Socialne akademije

“Temelj je IZKUSTVO BOGA”, “življenjsko osmišljenega”, ” kako Duh išče svoja pota”

Poezija dr. Vladimirja Truhlarja, jezuita:

PESEM MOLITEV

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev, skupnost, občestvo, Dialog, Družba, Knjiga, RKC, Religija, SJ, Slovenija, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Vzgoja, duhovna misel, izreki puščavnikov, cerkvenih očetov, p. dr. Marko Rupnik_SJ, umetnost in kultura, vzgoja samega sebe | Brez komentarjev »

Papež Frančišek razglasi jezuita Petra Fabra za svetnika

Objavil pavel dne 19.01.2014

Na tem spletu je zahvalna sveta maša v rimski baziliki Jezus ( Santa Gesu), ki jo vodi papež Frančišek pred polno cerkvijo jezuitov iz celega sveta, kjer sta vidna tudi p. Marko Ivan Rupnik ( ki živi in dela trenutno v Rimu) in p. Milan Bizant, ki je že 8 let provincial slovenskih jezuitov.

Sv. maša je zanimiva, ker jo vodi papež Frančišek. Hkrati je vrhunsko petje.

Peter Faber je bil prijatelj sv. Ingnacija Loyolskega in skupaj s Frančiškom Xavierjem ( vsi Španci oz. Katalonci, Baski) eden od ustanoviteljev reda jezuitov okrog leta 1530. Takrat je bila cerkev najbolj izprijena, posvetna, imela je veliko oblasti in denarja, v notranjosti pa je bila gnila, grešna.

Jezuiti so najbolj izobraženi redovniki. Njihov moto je “VSE V VEČJO BOŽJO ČAST”. Sv. Ignacij je videl, da je Cerkev ( občestvo) potrebna temeljite NOTRANJE obnove. Jezuiti so prinesli drugačen odgovor na pokvarjeno Cerkev kot protestanti. Šli so v osebni stik z vsakim vernikom, uvedli duhovne vaje v tišine, ki vsakemu človeku pomagajo vzpostaviti OSEBNI ODNOS Z BOGOM, duhovna rast, osebnostna rast.  Duhovni spremljevalec naj bi spremljal vsakega vernika kot 400 let kasneje psihoterapevt spremlja laične osebe. Bistvo je, da človeku pomaga skozi osebno molitev zgraditi vedno bolj svobodno in odgovorno osebnost. Stalno osebno spreobračanje h Kristusu. Ljudi so šolali, hkrati pa povezovali v velika laična gibanja kot so Marijine kongregacije iz katerih se je razvil SKŽ ali CLC. Bili so papežu vedno na razpolago, zvesti, ponižni ( svetovalci) in so se izogibali svetne časti ( celo jezuitski interni red prepoveduje, da bi bili škofje, kardinali, papeži), zato jih ni bilo nikoli na papeškem mestu ( Frančišek je prvi jezuit na papeškem mestu), in zelo malo na kardinalskih ( pokojna C. M. Martini in Špidlik) ali škofovskih mestih. Sv. Ignacij Loyolski je bil eden prvih psihologov, saj je zelo natančno popisoval svoja čustva in vzroke zanje. Zelo analitično, zelo racionalno.

Drug jezuitski pojem je misijonska INKULTURACIJA. Eden lepših filmov kako jezuiti ustanavljajo misijone pri amazonskih indijancih ogroženih od španskih ( in drugih imperialnih, kolonizatorskih) fevdalcev in roparjev in ljudi učijo duhovno živeti z zgledom je znameniti film The Mission v težkokategorni igralski zasedbi in znano filmsko glasbo Enrica Moriconeja, ki jo pozna vsak.

YouTube slika preogleda

Jezuiti pa imajo danes problem s sinkretizmom ( da v krščansko teologijo vnašajo druga verstva in ideologije; npr. zdravljenje s homeopatijo ali pa da papež oznanja socializem). V Južni Ameriki so nekateri jezuiti pred 40 leti začeli s “teologijo osvoboditve”, kjer so se naslanjali na marksizem. Papež je JP2 to pravilno obsodil. Eden svetovno znanih jezuitov je indijski jezuit p. Anthony De Melo ( vključeval je hinduizem in budizem), ki je napisal ogromno duhovnih knjižic za iščoče ateiste, kjer je povezoval duhovne zgodbice iz različnih verstev. Meni osebno so bile te knjigice zelo spodbudne in so mi pomagale pri spreobrnitvi, zato jih priporočam vsakemu, ki išče smisel življenja in več “začetne” duhovnosti.

Zaradi vrhunske izobrazbe in ekonomske svobode so bili jezuiti vedno zelo nevarni oblastnikom, zato so jih na vrhuncu razsvetljenstva evropski vladarji s posvetnim in oblastnim vplivom na takratnega papeža RAZPUSTILI kot red v 18.stl. Zatekli so se v Rusijo k cesarici Katarini Veliki in ji pomagali pri velikih reformah Rusije. Eden od njih je bil tudi Slovenec Gruber, ki je znan po ljubljanskem Grubarjevem kanalu, ki je pomagal urediti mesto Ljubljana pred poplavami in močvirjem z melioracijo. Drugače pa so jezuiti postavili šolstvo v Sloveniji. Eden od SLO jezuitov je delal kot diplomat za habsburški dvor in odkrival Kitajsko kot diplomat AO. Drugače pa brat slikarja Boža Kosa v Cicibanu dela kot misijonar na Japonskem, Vladimir Kos je univerzitetni profesor na japonski univerzi in znan tudi kot slovenski pesnik. Večina univerz na svetu so jezuitske univerze: recimo na Irskem je znana univerza Trinitiy ( Sveta Trojica), v Washingtonu pa Georgetown, v Rimu pa Gregoriana, kamor gredo vsi jezuitje študirati, tam je študiral tudi klaretinec Branko Cestnik.

Jezuiti imajo vsi poleg večih let pastoralnega in socialnega dela v družbi tudi teološko fakulteto in filozofsko fakulteto, kasneje pa različne doktorate: eden od ameriških jezuitov je doktor jedrske fizike in dela v raziskovalnem inštitutu. Pri nas pa ima dr. M.I. Rupnik doktorat iz slikarstva in je predavatelj na slavni jezuitski rimski univerzi Gregoriani, Peter Lah doktorsko izobrazbo iz komunikologijo, p. Vili Lovše ima doktorat iz duhovnih vaj Loyole na univerzi Toledo, pater Silvo Šinkovec je doktoriral iz psihologije in pater Milan Žust je doktoriral iz pravoslavnih očetov 19. in 20.stl.  stoletja kot so Evdokimov, Berdjajev in Solovjov, pater p. Peter Rožič pa dela doktorat iz politologije v Washingtonu. Pater Vital Vider je na noge postavil delo za zakonce, saj že 60 let vodi zakonske skupine NAJINA POT in zakonske duhovne vaje s čimer pomaga zakoncem, da se več pogovarjajo med seboj o bistvenih stvareh, ter da več molijo oz. se več z Bogom pogovarjajo o zakonskem odnosu in vzgajanju otrok. S tem je postavil močan temelj najmanj tisočim slovenskim družinam. Lani sva bila z ženo pri njem na DV v Stični, pred 6 leti pa na Mirenskem gradu, da ne rečem, da sem jo po 6 mesecih poznavanja odpeljal na pripravo za zakon pred 10 leti.

Doživel sem te starejše jezuite kot viteze, kot osebnostno močno izdelane in sproščene misijonarje in borce: Žužek, Vider, Kokalj, Cerar, ki so si prigarali veliko dostojanstvo. Take avtoritete mora človek srečati v življenju, se z njimi pogovarjati in živeti z njimi. Edini problem je bil, da sem večino doživljal kot hladne, razumske, težje dostopne, malce odtujene. Redko kateri je bolj preprost, sproščen, topel in iskren.

Pred pol leta sem na dolgi bolniški bral čudovito knjigo “Frančiškan v SS”, ki je avtobiografija semeniščnika, ki so ga šolali v retoriki jezuiti, kasneje pa je bil frančiškan. V Hitlerjevi Nemčiji so mlade fante rekrutirali, najboljše pa v SS. A tam je potekala tudi silovita prisila socialističnega ateizma, ki se ji je ta nemški semeniščnik fantastično upiral in jo osmešil na vsakem koraku, čeprav so številni njegovi sobratje duhovniki izginjali v koncentracijskih taboriščih.

Pred enim mesecem pa sem imel spoved in bil na maši za ozdravljenje po težki bolezni v Dravljah pri patru jezuitu Miu Kekiću, ki duhovno spremlja Prenovo v Duhu. Maša je vsak 3. ponedeljek ob 19h.

Z jezuiti sem dobival sledeče kontakte:

najprej s p. Vitalom Vidrom v bližini domačega kraja ko sem kot 22-letnik opravil še birmo, potem z jezuitom  p. Lojzetom Markljem, nato v Dravljah p. Janeza Poljanška, ki je govoril o svetopisemskem Jobu, p.Rupnika sem poslušal dosti kasneje. Kmalu pa sem imel prvega duhovnega spremljevalca v p. Viliju Lovšetu, naslednji pa so zaradi odhoda na študij bili: p. Roblek, p. Bizant, p. Janez Poljanšek ( o politiki nisem z njimi nikoli govoril, ampak o težavah z molitvijo, o težavah v življenju, v odnosih, o sprejemanju sebe). 10 let sem se gradil (oz. me je Bog gradil kot vedno bolj svobodno in razpoložljivo osebnost) v SKŽ ( Skupnost krščanskega življenja), najprej pri Sv. Jakobu v Ljubljani ( tam je p. Kokalj, izjemen humorist), nato pri sv. Roku v Dravljah, nato pri Sv. Jožefu na Poljanah v Lj. Parkrat sem bil tudi na seminarjih za retoriko pri pokojnem p. Mihu Žužku, in na počitnicah v Bohinju. Pri p. Petru Lahu in Socialni akademiji pa na novinarskih delavnicah, kjer nas je tudi odličen snemalec Jože Jagrič učil kako se dela s kamero, znani novinarji pa so nas učili o tehnikah novinarstva.

SLOVENSKI JEZUITI

Sv. maša iz cerkve St. Gesu v Rimu, zahvalna maša jezuitov

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev, skupnost, občestvo, Dialog, Družba, Družina, Jaz sem... ali biti ali imeti?, Najini otroci, Partnerski odnos, mož & žena, RKC, Religija, SJ, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Vzgoja, Zakonska skupina DiŽ, dobro vzgojen otrok, dr. Peter Lah, iskanje partnerja, kardinal C. Martini SJ, p. dr. Marko Rupnik_SJ, p. dr.Vilijem Lovše_SJ, sv. Ignacij Loyolski_SJ, vzgoja samega sebe | Brez komentarjev »

Rupnik: Življenje je modrost umiranja

Objavil pavel dne 29.04.2012

Zakaj vi osebno verjamete, da je Kristus vstal od mrtvih?

Kdor je doživel veliko dobrote, ko je bil sam v zelo težki situaciji ali stiski, v srcu jasno čuti, da ta dobrota ne more biti pozabljena ter da je nekje nek večen spomin, ki to dobroto ohrani v spominu. In kdorkoli je vsaj enkrat storil eno zastonjsko dejanje, čeprav zelo majhno, vendar povsem zastonjsko, samo iz dobrote do drugega, v srcu jasno čuti, da je segel onkraj časa in pozabe. Vprašanje vere v vstajenje je v glavnem odvisno od celotne vizije življenja, ki jo imamo. Vedno bolj doživljam, da je Kristus vse preveč prisoten, da bi lahko bil mrtev. Zame je dovolj pričevanje učencev, da je po vstajenju delal to, kar je prej delal v ljubezni: da je z njimi jedel ribo, da je hodil z njimi… In da so ga prepoznali po ranah. Kajti rane pričujejo, da se je ves izročil ljubezni do Očeta in do ljudi. Največji argument za njegovo vstajenje je pravzaprav način njegove smrti. Kar je zajeto v ljubezen, je shranjeno v večnem spominu, zato vzhodna Cerkev pri vsakem pogrebu poje molitev, naj Gospod pokojnega sprejme v svoj večen spomin.

vir Časnik

http://www.casnik.si/index.php/2012/04/10/p-marko-i-rupnik-zivljenje-je-modrost-umiranja/

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev, skupnost, občestvo, Dialog, Družina, Jaz sem... ali biti ali imeti?, Knjiga, Partnerski odnos, mož & žena, RKC, Religija, Rusija, Slovenija, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Vzgoja, duhovna misel, izreki puščavnikov, cerkvenih očetov, p. dr. Marko Rupnik_SJ, pravoslavni kristjani, psihologija; duševnost, spomin, umetnost in kultura, učenje, vzgoja samega sebe | Brez komentarjev »

Ne kulturni, ampak verski boj

Objavil pavel dne 20.08.2009

V Sloveniji ne poteka kulturni boj, temveč verski boj. Kulturni boj je boj dveh različnih kultur: recimo v Sloveniji tradicionalne kulture in balkanske kulture. Ali pa slovenske kulture in ameriške kulture.

Tukaj pa je boj za duše, ovce.  Za socializem je znano, da si želi moč nad množicami in da ne trpi drugih religij.  RKC pa zgolj želi svoje ohraniti, kar pa ji sploh ne uspeva. Socializem je religija ( ima boga Tita ali Kučana, svoje FDV oz. kumrovške “duhovnike”, svoje svetnike – revolucionarje in heroje, rituale množic in procesije, ..) . Če bi imeli v Sloveniji normalne politike, bi seveda RKC držali ločeno od države (cerkev kot institucija se ne bi napajala iz davkov, a bi ji dopustili delovanja civilne družbe in bi njene programe subvencionirala ( šolstvo, zdravstvo, kultura) po isti lestvici kot ostale). Normalne države glede odnosa s cerkvami so recimo ZDA ali pa Anglija in Australija.

Jin v kvalitetnem prispevku pokaže na analogijo verskega boja v Nemčiji leta 1870, boja med protestantskimi in katoliškim delom Nemčije. A tam ni bilo kulturnega boja, temveč verski boj protestantov in katolikov.

Zanimivo, da tudi Jina odnese to do katolikov sovražno predsodkanje, češ da so katoliki zaostali, kmetje itd. A če pogledamo danes po EU, vidimo kje so najbolj gospodarsko razvite regije:

  1. Bavarska

  2. Severna Italija

  3. Avstrija

  4. lahko bi bili tudi Češka in Poljska, ki sta bili takrat zelo močni, a jih je komunizem spravil na raven Severne Koreje in Kube pred 20 leti. In je takrat zelo liberalno in katoliško Češko ( ki je bila baje najbogatejša država pred WW1) tudi uspel popolnoma ateizirati, na Poljskem pa si je ravno zaradi velike tradicionalnosti med katoliki polomil zobe.

Resda pa so v svetu dosti bolj uspešne ostale protestantske države kamor lahko štejemo Švico, Honk Kong in Singapur, če si že Anglije, Avstralije in ZDA ne upamo.

Še par opomb na Jinov prispevek:

Res so katoliki bili eni redkih, ki so se uprli Hitlerju. V Münchnu je že leta 1936 delovala tajna odporniška ( a ne teroristična!, saj niso nikogar ubijali, le letake so delili zavedenim katolikom in protestantom, ki so nasedli socialistu Hitlerju) organizacija na Univerzi z imenom Bela vrtnica. V njej je bilo samo 6 članov ( tako veliko Nemcev je bilo za socializem in tako malo za normalnost!) , pa še tu sta bila dva iz ene družina: brat in sestra Scholl. Pa še to Univerzo so v glavnem vodili jezuiti z doktorati. In te je tudi Hitler najprej pobasal v koncentracijska taborišča, Belo vrtnico pa postrelil.

Bismarcka bi lahko šteli med prve socialiste, saj je ukinil pol miljona prostovoljnih društev in vpeljal državno zdravstvo in državno socialno pomoč – s tem pa vpeljal glomazno birokracijo in tlakoval pot Hitlerjevemu nacional -SOCIALIZMU.

Jezuiti nimajo kaj dosti skupnega z Opus Dei.  Razen evangelija še to, da se jih sovražniki Cerkve bojijo in da imajo moč. V Cerkvi veljajo jezuiti za “leve” in “liberalne”, medtem, ko je Opus Dei skrajna desnica, kot prostozidarji, kot mafija. To ti jaz povem iz notranjosti, da ne boš poslušal raznih puhoglavih in rumenopisnih sovražnost_govornikov, ki jih preganja njihova neumnost in paranoja. Jezuiti so izredno izobraženi (imajo tudi največjo mrežo univerz po svetu), v tujini izobraženi, imajo tudi po nekaj doktoratov (običajno mora imeti vsak teologijo in filozofijo), tudi iz jedrske fizike. Najbolj znan je dr. Gruber ( po njem se imenuje kanal v LJ), pa slikar in filozof  dr. M.I.Rupnik, pa brat Cicicbanovega risarja dr. Kos ( ki je misionar na Japonskem in tam poučuje na Univerzi, pesnik) in trenutno zelo dober pisec v Financah dr. Peter Lah, komunikolog. Meni pa so bili že prej znani trije močni pisci duhovne literature:

  • Anthonny de Mello SJ
  • Silvano Fausti SJ
  • John Powell Sj.
  • Slovenskim vernikom sta  znana še pokojni pater Miha Žužek in pa pater Vital Vider, ki se je ukvarjal mnogo z vodenjem zakoncev in sem ju oba osebno izkusil na DV.
Glavna njihova značilnost je prinos evangelija z inkulturacijo ( Južna Amerika, Japonska, Filipini, Indija, Kitajska). Iz osebnih izkušenj svetujem vsakemu, ki je odrastel in želi pristno spoznati katoliško duhovnost ( duhovne vaje sv. Ignacija Loyolskega in “razlikovanje duhov”), da stopi v stik s kakšnim od jezuitov. Tam bo slišal in izkusil tako razum kot vero in ljubezen. Tam se mu ni treba bati fanatičnosti kakih verskih zadrtežev, čustvene neuravnovešenosti kakih newagerjev ali zasanjanosti in nerealnosti “vzhodnjakov”, ki kopirajo v Slovenijo budizem, hinduizem ali še kakšno drugo variacijo na to temo. Morda bo enega ali dva med njimi, ki je bil preveč pod vplivom FDV in raznih “sociologov kulture”, ali kot nekateri pravijo UDBE, kar je težko dokazati.

Za člane Opus Dei pa večina v Cerkvi sploh ne ve kdo so. Govori se, da so to kakšni pomembni lastniki bank, firm, itd ( seveda takih v Sloveniji ni), ki hkrati živijo zelo asketsko življenje in se srečujejo v majhnih laičnih skupinah.

Morda ne veš, da je bil kardinal Rode najbolj alergičen prav na kardinala dr. Martinija SJ, ki velja za najbolj naprednega škofa, pa ne po merilih ateistov, temveč vernikov. Hkrati pa je ob prihodu v Slovenijo zradiral iz vseh vplivnih mest v slovenski cerkveni hierarhiji jezuite in ljudi pod vplivom ignacijanske duhovnosti.

Bi dodal še par dejstev: na Poljskem in Češkem so danes na oblasti klasični liberalci (svobodni trg) in ne socialistični “liberalci” tipa LDS.

Glede čudežov, prikazovanj in halucinacij je tako, da je tu Cerkev zelo previdna: tipičen primer sta Kurešček in Medjugorje, ki še vedno nista od Cerkve priznana pojava. Sta še v opazovanju.

Jin, če bi gledal kulten film The Mission, bi lahko spoznal jezuite, kako gradijo skupnost, misijon, kjer imajo ljudje skupno lastnino. A zato morajo ljudje biti zreli in svobodni dduhovno. To je po evangeliju možno, ko se ljudje sami odločijo. Isto kot samostan, le da so tu laiki oz. tudi poročeni. Znano je, da so kibuci v Izrealu vsi po vrsti propadli. Komunizem pa vsiljuje vsem ljudem življenje brez privat lastnine, torej v revščini. Še to: takrat, ko so v 15. stl., jezuiti v južni Ameriki ustanavljali misijone je v svetu vladal fevdalizem in imperializem. Kmalu so vplivneži preko papeža dosegli, da ukine jezuitski red (SJ). In jezuiti so šli v Rusijo, kamor jih je Katarina Velika povabila kot Jude, ker je vedela, da bo s tem pridobila znanje in blagostanje države. @Zirosi: tvoj komentar je pod nivojem, ker je groba laž. Danes je v Sloveniji živečih 70% ljudi, ki so iz Cerkve potihem izstopili (po birmi nehajo obiskovati bogoslužje in ne živijo odnosa z Bogom), marsikdo tudi pisno ali s pompom (recimo malce premaknjena Makarovičeva). Število katolikov zadnja leta močno upada. In verjetno ostali ne upamo izstopiti, ker nas čaka smrt pred strelskim vodom cerkve :) )) ali najmanj izguba službe kot je bilo to 200 let nazaj.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Amerika, Anthony de Mello_SJ, Cerkev, skupnost, občestvo, Film, Indija, Japonska, Kitajska, Knjiga, RKC, Religija, Rusija, SJ, Slovenija, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, ZDA, Zdravstvo, Zgodovina, dr. Peter Lah, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, kardinal C. Martini SJ, liberalne reforme ( PRO FREE Market), p. dr. Marko Rupnik_SJ, p. dr. Silvano Fausti SJ, p. dr.Vilijem Lovše_SJ, podjetništvo oz. mikroekonomija, sv. Ignacij Loyolski_SJ, vzgoja samega sebe, šolstvo | 5 komentarjev »

Iluminacija?, prostozidarji, fevdalizem

Objavil pavel dne 23.01.2009

Zadnjič sem bil na pogovoru za dodatno delo pri enem močnem podjetniku s katerim sva odpiral številna področja debat.

Omenil mi je, da je dobil emaile oz. informacije iz ZDA, da je Obama še pred inavguracijo že odobril, da vojska opremi glavne kriminalne skupine z orožjem, da bodo policiji in vojski pomagali pri prihajajočih nemirih. Hkrati mi je tudi pravil, da Obama pripravlja novo valuto, ker je dolar totalno gnil. Poslušal sem z rezervo, saj me je spominjalo na izjave naših šarlatanskih gradualističnih ekonomistov, ki imajo močno oporo ( ali pa nudijo močno oporo) SD, ZARES in LDS, da o DESUSU in SLS ne govorimo ( zelo sem jezen na Bajuka in Janša, da nista NLB in NKBM prodala na mednarodnem razpisu v celoti, saj sta s tem pokazala, da sta zanikrna nacional-socialista primerljiva s socialisti ostalih barv v parlamentu). Ja, spominja me na norčevske napovedi, da bodo ZDA sredi leta 2009 propadle.

Nisem hinavil in nisem molčal, ampak se mu ironično nasprotoval. Zato je tip začel govoriti o iluminatorjih in prostozidarjih, o katerih nimam pojma in mislim, da so to sad paranoičnih in levičarskih teorij. Hkrati me je to tudi motilo v pogovorih s katoliškimi verniki, sploh s kleriki, ki so vsakem večjem nasprotovanju Cerkvi videli zaroto prostozidarjev. Meni se zdi to mimo, res pa je, da o teh stvareh nimam veliko pojma.

Dobro se spominjam predavanja jezuita p. Marka Rupnika, ko je pred 10 leti govoril o duhovnosti in EU in je največjo nevarnost videl v desnici v Evropi (predvsem je izpostavljal Berlusconija, ker ima z njim večina jezuitov slabe izkušnje v svojem večletnem študiju in bivanju v Italiji). Rekel je, da je levica Cerkvi bolj naklonjena in demokratična ( govorim po spominu in upam, da ne spreobračam njegovih besed). Nasploh p. Rupnik velja v Cerkvi za velikega levičarja, tako kot mnogi jezuiti to veljajo. Par župnijskih duhovnikov mi je celo reklo, da je večina jezuitov komunistov. Ker nismo imeli dobrih debat pač nisem mogel do argumentov oz. virov teh trditov samostojno priti s pomočjo logike. Skratka, to ostaja na ravni notranjih čenč v Cerkvi, kjer res vidim, da je desni politični del klerikov v veliki manjšini. To so še kakšni upokojeni duhovniki, stari med 70 in 100 let, ljudje stare avtsroogrske vzgoje. Večina duhovnikov pa je takih kot večina Slovencev: so socialisti in se zavzemajo za nacionalni interes, čeprav je večina antikomunistov, se jih najde tudi nekaj, ki so podporniki komunizma. Skratka kolektivisti, etatisti, korporativisti z idejo Krekovega krščanskega socializma. Seveda pa je med duhovniki še par biserov, ki so nosilci svoje ali drugačne misli ( Jamnik liberalne, Stres napredne demokratične itd).

Nazaj k Rupnikovemu predavanju. Rekel je, da je danes med desničarji več Cerkvi (skupnosti vernikov) zelo nenaklonjenih in sovražnih ateistov ( bolje bi bilo reči antiteistov), kajti ateisti so zame čisto sprejemljivi ljudje , ker spoštujejo tiste vernike, ki jim vere ne vsiljujejo, zato se z večino od njih zelo dobro razumem. Moram reči, da sem se glede politike dostikrat z duhovniki znašel na drugačnih bregovih, zadnje čase pa s parimi duhovniki vozim zelo dobre debate o politiki in naši družbi. Z Rupnikom pa se ne poznava osebno, da ne bo kdo kakšnih čenč prenašal naprej.

Nazaj k mojemu podjetniku in iluminatom, prostozidarjem: skratka želel jih je povezati s kapitalom in z liberalnimi ekonomisti. Kolikor jaz trenutno poznam prostozidarje – mi pomenijo nekaj slabega, mi pomenijo MAFIJO. O tem med liberalci nismo nikoli govorili.  Če bom jaz kdaj na svoji poti ugotovil, da se družim s kriminalci, prostozidarji -bom zelo verjetno tako zapustil to gibanje ( čeprav je res, da ko človek ugotovi, da je pristal v mafijskih vodah, zelo težko pride ven živ ali čist). Kajti ideja nekega skrivnega gibanja, ki ne izbira metod za vladanje, mi je zelo antiliberalna, mi je fevdalna, mi je skrajno mafijaška. Kajti prej ali slej imajo taki fevdalci interes, da obvladajo trg, kartele, državo in vse kar je s tem povezano. Skratka, to se mi zdi totalitarizem, diktatura in fevalizem.

Če je bila nekoč Cerkev velika fevdalna vladarica, daneš je še deloma fevdalna in bo propadala toliko časa dokler se ne bo reformirala v svobodno-povezljive nevladne skupine (duhovna gibanja v okviru Cerkve, ki je seveda hierarhično in demokratično vodena), ki ne bodo odvisne od davkoplačevalskega denarja neposredno ( drugo je, če verniki pač svoj posel opravljajo in so zanj na trgu z drugimi konkurenti plačani iz davkoplačevalskega denarja ( recimo, da država podpira šolski in zdravstveni trg tako, da vsem tekmecem pomaga z nekim enakim deležem davkoplačevalskega denarja), nikakor pa ne s pomočjo arhaične fevdalne organiziranosti, kakršne večino redovnikov  danes že dolgo ne prakticira.

Pred kratkim sem gledal nek film (naslov sem pozabil, morda Zeitgeist?, če kdo ve naj v komentarjih prosim doda link do filma), ki je govoril kako so republikanski? lobiji ( prostozidarji?), med katerimi je bil tudi Bushev ded, podpirali korporativizem nacistične in fašistične Evrope z miljardami dolarji posojil.

Liberalci korporativizem ( ki je socialistična ideja o ureditvi ekonomije) ostro zavračamo kot neučinkovito in nesvobodno ureditev gospodarstva in države.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev, skupnost, občestvo, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, ZDA, denar oz. kapital, inženirji družbe, modne družbene smernice, kartel_monopol_oligopol_OLIGARHIJA_MAFIJA, liberalne reforme ( PRO FREE Market), p. dr. Marko Rupnik_SJ, politika, učenje | 3 komentarjev »

Slapovi luči, Človek, Prerok, Mello

Objavil pavel dne 12.10.2008

V času iskanja, v času srednješolskih let, sem prebiral revijo Aura in revijo Mladina. Takrat je bila Mladina udarna in iskrena. To je bil čas največje pluralizacije mnenj. Danes pa se večina ljudi vrača v objem socializma, z nostalgijo in neiskreno samocenzuro.

Revijo Auro sem bral zelo selektivno.  Od takrat se spomnim dobrega članka psihiatra dr. Viktorja Gerkmana, ki se je med drugim ukvarjal tudi z astrologijo. Verjetno je tip študiral Jungovsko PT, ki veliko temelji na astrologiji. Meni je astrologija bila nekoč zanimiva, danes pa jo gledam čisto kot vraževerje.

Članek je imel naslov: STRAH, VLADAR TEME. Obdelal je sodobnega človeka, ki je prepojen z vsemi možnimi strahovi, kraljuje pa mu eksistencialni strah. Takrat sem bolj ozavestil svoje strahove.

Kasneje sem prišel v stik z raznimi New Age gibanji, kjer pa so bili dostikrat v ozadju razni protestanti, ki so takrat evangelizirali vzhodno Evropo in ZDA. Spomnim se, da mi je sošolec v prvem letniku faksa dal nekaj kaset o nekem Solomonu, ki so mi bile takrat fantastične, saj so govorile ravno o tem, kako je potrebno imeti rad sebe, govorile so o odnosih in o brezpogojni ljubezni, dostikrat pa so citirale Sveto pismo. Takrat sem imel že za seboj nekaj kilometrine z zaljubljenostjo, oz. nekaj propadlih vez s puncami – tako da je bila to neke vrste zdravilna mast, ki me je tako zdravila kot učila in oblikovala.

V roke mi je prišlo kar nekaj kvalitetnih knjig ( v naši knjižnici), spomnim se sledečih:

Šri Aurobindo: Slapovi luči, nek študiran indijski modrec, ki je študiral v Angliji filozofijo in skušal sintetizirati večje religije.

Andrej Grabnar: Človek

Zvone Modrej : Sreča je metulj

Kahil Gibran: Prerok

Anthonny De Mello, SJ: Žabje molitve, več različnih knjižic ( enkrat me je ena knjičarka na hodniku potegnila za police in mi skrivnostno rekla, da te knjige izdajajo jezuiti iz Dravelj. Da je ta Mello katoliški duhovnik iz Indije, ki dela predvsem na duhovnosti. Spomnim se, da me je takrat to šokiralo, saj me je krščanstvo takrat odbijalo, sploh pa to, da so se komunisti množično spreobračali in hodili v cerkev, v strahu pred spremembo režima.)

To so bile moje knjige, ki so naredile podlago moji duhovnosti. Seveda so največ naredili ljubezenski in prijateljski odnosi iz tega obdobja. Odnos je generator preobrazbe.

Kasneje sem prebral ogromno knjižic p. Marka Rupnika. Najboljša mi je knjiga Jožef in njegovi bratje.

Pa nekaj knjižic jezuita Johna Powella.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Anthony de Mello_SJ, Indija, Knjiga, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, inženirji družbe, modne družbene smernice, p. dr. Marko Rupnik_SJ, psihološko svetovanje, vraževerje ali praznoverje, vzgoja samega sebe | 1 komentar »

Pripoved ruskega romarja

Objavil pavel dne 12.10.2008

Pred 20 leti mi je prijateljica, ki sedaj dela v Peruju kot laična misijonarka, posodila knjižico Pripoved ruskega romarja. Takrat sem bil še globoko v zbeganem iskanju srednješolskih let.

Knjižica me je po svoje navdušila, čeprav sem imel ob tem mnogo vprašanj. Škoda, da že takrat nisem pisal dnevnika oz. bloga.

Ruska duhovnost in pravoslavnost me še danes navdušuje predvsem na podlagi te knjižice, na podlagi jezuita p. Marka Rupnika, prevajalca dr. Gorazda Kocijančiča in nasplošno večine jezuitov. Tu bi omenil še film Andrej Rubljov, ki sem ga pri jezuitih velikokrat gledal, o menihu, ki je narisal ikono Sv. Trojice. Edini zadržek do pravoslavnosti imam v nacionalizmu in v zadrto-konzervativnih posegih v politiko.

Knjižica pripoveduje o anonimnem ruskem človeku, ki se odpravi na romanje – ko se mu je zgodila osebna tragedija ( smrt žene in otrok, hiša pogorela). Ta običajni človek pri bogoslužju sliši stavek iz Pavlovih pisem Tesaloničanom ” vedno molite”.

Sprašuje se kako bi lahko ves čas molil. Med tem obiskuje različne kraje, sreča različne ljudi, preživi lepe odnose z dobrodelniki.

Nekdo mu da celo sveto knjigo, ki so jo ruski in grški menihi na otoku Atos napisali – Filokalija.

Tam najde stavek, ki ga potem ves čas izgovarja na svoji poti, 24 ur na dan:

” Gospod Jezus Kristus, Božji sin,

usmili se mene grešnega!”

Ob izgovarjanju teh besed se mu poglablja razumevanje tega besedila, svetih besedil med bogoslužjem in njegova razsežnost življenja in odnosov.

Meni je to ena od temeljnih knjig, ki me je peljala v krščanstvo.

Ta knjižica je doživela ponatis v spremni besedi M. I. Rupnika – pravkar sem v Družini našel reklamo za to novo knjigo.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev, skupnost, občestvo, Knjiga, SJ, izreki puščavnikov, cerkvenih očetov, najljubša Božja Beseda, p. dr. Marko Rupnik_SJ, pravoslavni kristjani | Brez komentarjev »