PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 'Anthony de Mello_SJ' Kategorija

Ne kulturni, ampak verski boj

Objavil pavel dne 20.08.2009

V Sloveniji ne poteka kulturni boj, temveč verski boj. Kulturni boj je boj dveh različnih kultur: recimo v Sloveniji tradicionalne kulture in balkanske kulture. Ali pa slovenske kulture in ameriške kulture.

Tukaj pa je boj za duše, ovce.  Za socializem je znano, da si želi moč nad množicami in da ne trpi drugih religij.  RKC pa zgolj želi svoje ohraniti, kar pa ji sploh ne uspeva. Socializem je religija ( ima boga Tita ali Kučana, svoje FDV oz. kumrovške “duhovnike”, svoje svetnike – revolucionarje in heroje, rituale množic in procesije, ..) . Če bi imeli v Sloveniji normalne politike, bi seveda RKC držali ločeno od države (cerkev kot institucija se ne bi napajala iz davkov, a bi ji dopustili delovanja civilne družbe in bi njene programe subvencionirala ( šolstvo, zdravstvo, kultura) po isti lestvici kot ostale). Normalne države glede odnosa s cerkvami so recimo ZDA ali pa Anglija in Australija.

Jin v kvalitetnem prispevku pokaže na analogijo verskega boja v Nemčiji leta 1870, boja med protestantskimi in katoliškim delom Nemčije. A tam ni bilo kulturnega boja, temveč verski boj protestantov in katolikov.

Zanimivo, da tudi Jina odnese to do katolikov sovražno predsodkanje, češ da so katoliki zaostali, kmetje itd. A če pogledamo danes po EU, vidimo kje so najbolj gospodarsko razvite regije:

  1. Bavarska

  2. Severna Italija

  3. Avstrija

  4. lahko bi bili tudi Češka in Poljska, ki sta bili takrat zelo močni, a jih je komunizem spravil na raven Severne Koreje in Kube pred 20 leti. In je takrat zelo liberalno in katoliško Češko ( ki je bila baje najbogatejša država pred WW1) tudi uspel popolnoma ateizirati, na Poljskem pa si je ravno zaradi velike tradicionalnosti med katoliki polomil zobe.

Resda pa so v svetu dosti bolj uspešne ostale protestantske države kamor lahko štejemo Švico, Honk Kong in Singapur, če si že Anglije, Avstralije in ZDA ne upamo.

Še par opomb na Jinov prispevek:

Res so katoliki bili eni redkih, ki so se uprli Hitlerju. V Münchnu je že leta 1936 delovala tajna odporniška ( a ne teroristična!, saj niso nikogar ubijali, le letake so delili zavedenim katolikom in protestantom, ki so nasedli socialistu Hitlerju) organizacija na Univerzi z imenom Bela vrtnica. V njej je bilo samo 6 članov ( tako veliko Nemcev je bilo za socializem in tako malo za normalnost!) , pa še tu sta bila dva iz ene družina: brat in sestra Scholl. Pa še to Univerzo so v glavnem vodili jezuiti z doktorati. In te je tudi Hitler najprej pobasal v koncentracijska taborišča, Belo vrtnico pa postrelil.

Bismarcka bi lahko šteli med prve socialiste, saj je ukinil pol miljona prostovoljnih društev in vpeljal državno zdravstvo in državno socialno pomoč – s tem pa vpeljal glomazno birokracijo in tlakoval pot Hitlerjevemu nacional -SOCIALIZMU.

Jezuiti nimajo kaj dosti skupnega z Opus Dei.  Razen evangelija še to, da se jih sovražniki Cerkve bojijo in da imajo moč. V Cerkvi veljajo jezuiti za “leve” in “liberalne”, medtem, ko je Opus Dei skrajna desnica, kot prostozidarji, kot mafija. To ti jaz povem iz notranjosti, da ne boš poslušal raznih puhoglavih in rumenopisnih sovražnost_govornikov, ki jih preganja njihova neumnost in paranoja. Jezuiti so izredno izobraženi (imajo tudi največjo mrežo univerz po svetu), v tujini izobraženi, imajo tudi po nekaj doktoratov (običajno mora imeti vsak teologijo in filozofijo), tudi iz jedrske fizike. Najbolj znan je dr. Gruber ( po njem se imenuje kanal v LJ), pa slikar in filozof  dr. M.I.Rupnik, pa brat Cicicbanovega risarja dr. Kos ( ki je misionar na Japonskem in tam poučuje na Univerzi, pesnik) in trenutno zelo dober pisec v Financah dr. Peter Lah, komunikolog. Meni pa so bili že prej znani trije močni pisci duhovne literature:

  • Anthonny de Mello SJ
  • Silvano Fausti SJ
  • John Powell Sj.
  • Slovenskim vernikom sta  znana še pokojni pater Miha Žužek in pa pater Vital Vider, ki se je ukvarjal mnogo z vodenjem zakoncev in sem ju oba osebno izkusil na DV.
Glavna njihova značilnost je prinos evangelija z inkulturacijo ( Južna Amerika, Japonska, Filipini, Indija, Kitajska). Iz osebnih izkušenj svetujem vsakemu, ki je odrastel in želi pristno spoznati katoliško duhovnost ( duhovne vaje sv. Ignacija Loyolskega in “razlikovanje duhov”), da stopi v stik s kakšnim od jezuitov. Tam bo slišal in izkusil tako razum kot vero in ljubezen. Tam se mu ni treba bati fanatičnosti kakih verskih zadrtežev, čustvene neuravnovešenosti kakih newagerjev ali zasanjanosti in nerealnosti “vzhodnjakov”, ki kopirajo v Slovenijo budizem, hinduizem ali še kakšno drugo variacijo na to temo. Morda bo enega ali dva med njimi, ki je bil preveč pod vplivom FDV in raznih “sociologov kulture”, ali kot nekateri pravijo UDBE, kar je težko dokazati.

Za člane Opus Dei pa večina v Cerkvi sploh ne ve kdo so. Govori se, da so to kakšni pomembni lastniki bank, firm, itd ( seveda takih v Sloveniji ni), ki hkrati živijo zelo asketsko življenje in se srečujejo v majhnih laičnih skupinah.

Morda ne veš, da je bil kardinal Rode najbolj alergičen prav na kardinala dr. Martinija SJ, ki velja za najbolj naprednega škofa, pa ne po merilih ateistov, temveč vernikov. Hkrati pa je ob prihodu v Slovenijo zradiral iz vseh vplivnih mest v slovenski cerkveni hierarhiji jezuite in ljudi pod vplivom ignacijanske duhovnosti.

Bi dodal še par dejstev: na Poljskem in Češkem so danes na oblasti klasični liberalci (svobodni trg) in ne socialistični “liberalci” tipa LDS.

Glede čudežov, prikazovanj in halucinacij je tako, da je tu Cerkev zelo previdna: tipičen primer sta Kurešček in Medjugorje, ki še vedno nista od Cerkve priznana pojava. Sta še v opazovanju.

Jin, če bi gledal kulten film The Mission, bi lahko spoznal jezuite, kako gradijo skupnost, misijon, kjer imajo ljudje skupno lastnino. A zato morajo ljudje biti zreli in svobodni dduhovno. To je po evangeliju možno, ko se ljudje sami odločijo. Isto kot samostan, le da so tu laiki oz. tudi poročeni. Znano je, da so kibuci v Izrealu vsi po vrsti propadli. Komunizem pa vsiljuje vsem ljudem življenje brez privat lastnine, torej v revščini. Še to: takrat, ko so v 15. stl., jezuiti v južni Ameriki ustanavljali misijone je v svetu vladal fevdalizem in imperializem. Kmalu so vplivneži preko papeža dosegli, da ukine jezuitski red (SJ). In jezuiti so šli v Rusijo, kamor jih je Katarina Velika povabila kot Jude, ker je vedela, da bo s tem pridobila znanje in blagostanje države. @Zirosi: tvoj komentar je pod nivojem, ker je groba laž. Danes je v Sloveniji živečih 70% ljudi, ki so iz Cerkve potihem izstopili (po birmi nehajo obiskovati bogoslužje in ne živijo odnosa z Bogom), marsikdo tudi pisno ali s pompom (recimo malce premaknjena Makarovičeva). Število katolikov zadnja leta močno upada. In verjetno ostali ne upamo izstopiti, ker nas čaka smrt pred strelskim vodom cerkve :) )) ali najmanj izguba službe kot je bilo to 200 let nazaj.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Amerika, Anthony de Mello_SJ, Cerkev, skupnost, občestvo, Film, Indija, Japonska, Kitajska, Knjiga, RKC, Religija, Rusija, SJ, Slovenija, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, ZDA, Zdravstvo, Zgodovina, dr. Peter Lah, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, kardinal C. Martini SJ, liberalne reforme ( PRO FREE Market), p. dr. Marko Rupnik_SJ, p. dr. Silvano Fausti SJ, p. dr.Vilijem Lovše_SJ, podjetništvo oz. mikroekonomija, sv. Ignacij Loyolski_SJ, vzgoja samega sebe, šolstvo | 5 komentarjev »

Slapovi luči, Človek, Prerok, Mello

Objavil pavel dne 12.10.2008

V času iskanja, v času srednješolskih let, sem prebiral revijo Aura in revijo Mladina. Takrat je bila Mladina udarna in iskrena. To je bil čas največje pluralizacije mnenj. Danes pa se večina ljudi vrača v objem socializma, z nostalgijo in neiskreno samocenzuro.

Revijo Auro sem bral zelo selektivno.  Od takrat se spomnim dobrega članka psihiatra dr. Viktorja Gerkmana, ki se je med drugim ukvarjal tudi z astrologijo. Verjetno je tip študiral Jungovsko PT, ki veliko temelji na astrologiji. Meni je astrologija bila nekoč zanimiva, danes pa jo gledam čisto kot vraževerje.

Članek je imel naslov: STRAH, VLADAR TEME. Obdelal je sodobnega človeka, ki je prepojen z vsemi možnimi strahovi, kraljuje pa mu eksistencialni strah. Takrat sem bolj ozavestil svoje strahove.

Kasneje sem prišel v stik z raznimi New Age gibanji, kjer pa so bili dostikrat v ozadju razni protestanti, ki so takrat evangelizirali vzhodno Evropo in ZDA. Spomnim se, da mi je sošolec v prvem letniku faksa dal nekaj kaset o nekem Solomonu, ki so mi bile takrat fantastične, saj so govorile ravno o tem, kako je potrebno imeti rad sebe, govorile so o odnosih in o brezpogojni ljubezni, dostikrat pa so citirale Sveto pismo. Takrat sem imel že za seboj nekaj kilometrine z zaljubljenostjo, oz. nekaj propadlih vez s puncami – tako da je bila to neke vrste zdravilna mast, ki me je tako zdravila kot učila in oblikovala.

V roke mi je prišlo kar nekaj kvalitetnih knjig ( v naši knjižnici), spomnim se sledečih:

Šri Aurobindo: Slapovi luči, nek študiran indijski modrec, ki je študiral v Angliji filozofijo in skušal sintetizirati večje religije.

Andrej Grabnar: Človek

Zvone Modrej : Sreča je metulj

Kahil Gibran: Prerok

Anthonny De Mello, SJ: Žabje molitve, več različnih knjižic ( enkrat me je ena knjičarka na hodniku potegnila za police in mi skrivnostno rekla, da te knjige izdajajo jezuiti iz Dravelj. Da je ta Mello katoliški duhovnik iz Indije, ki dela predvsem na duhovnosti. Spomnim se, da me je takrat to šokiralo, saj me je krščanstvo takrat odbijalo, sploh pa to, da so se komunisti množično spreobračali in hodili v cerkev, v strahu pred spremembo režima.)

To so bile moje knjige, ki so naredile podlago moji duhovnosti. Seveda so največ naredili ljubezenski in prijateljski odnosi iz tega obdobja. Odnos je generator preobrazbe.

Kasneje sem prebral ogromno knjižic p. Marka Rupnika. Najboljša mi je knjiga Jožef in njegovi bratje.

Pa nekaj knjižic jezuita Johna Powella.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Anthony de Mello_SJ, Indija, Knjiga, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, inženirji družbe, modne družbene smernice, p. dr. Marko Rupnik_SJ, psihološko svetovanje, vraževerje ali praznoverje, vzgoja samega sebe | 1 komentar »

Slovenski črnci ali rasizem v Sloveniji

Objavil pavel dne 12.04.2008

“Jezuit Anthonny De Mello razmišlja: Človek je sam sebi najhujši ječar. Do mnenja drugih ljudi je mogoče biti kritičen. Zahtevam drugih se je mogoče upreti. V samega sebe, svoja mnenja in prepričanja pa je zelo težko posvetiti z očiščujočo lučjo ustvarjalnega dvoma.

Če jih naravnost vprašate, vam bo večina ljudi odgovorila, da sta Clintonova in Obama sposobna biti predsednik države. Ampak eno je védenje, drugo prepričanje. Kot je rad ponovil moj profesor filozofije: vsi vemo, da bomo umrli. Pa res verjamem v to? Ali je moje ravnanje zaznamovano z mojim védenjem?” je insert članka Petra Laha v Financah.

Avtor Peter Lah ugotavlja ali so Američani že sposobni voliti žensko ali črna – glede na dolgotrajne družbene stereotipe. Nekoč se črnca ni smelo voliti. Niti ženske. Večina je imela to prepoved. Danes večina Američanov nima več te prepovedi.

( op. Pavel: No, glede ZDA bo zelo tesno. Osebno si želim, da bi zmagal republikanec, McCain mi je čisto OK. Če bi bil Obama republikanec, bi bil zagotovo za. Tudi, če bi bila ženska republikanka, bi bil zagotovo zanjo. Za Clintonovo pa nisem, ker mi je osebno antipatična, možača. )

Kaj pa v Sloveniji? Kakšne so tukaj prepovedi, ki jih upošteva množica? Tukaj se avtor Peter Lah ustavi in zaključi članek.

Ne upa si javno nadaljevati in pokazati na RASISTIČNOST Slovencev oz. tudi državljanov Slovenije, tudi južnih bratov.

Kakšne so v Sloveniji že desetletja RASISTIČNE meje, prepovedi? Kdo je že po defaultu izločen kot politik, ki ga večina ne bo izvolila?

Kristjan?

Katolik?

Desničar? ( za desničarja se predstavlja človeka, ki je nestrpen do manjšin, sovražen do tujcev – kar zame že ni odločujoč kriterij – saj sem sam strpen do manjšin in tujcev)

Liberalec? ( govorim o resničnih liberalci, ne o socialističnih anarhistih tipa LDS in ZARES.)

Kdo je v Sloveniji edino lahko izvoljiv človek? Koga bo množica s 51% zagotovo podprla?

  1. Človeka s socialističnim mišljenjem ( država mora poskrbeti za človeka, država mora voditi večino firm, šolstvo mora biti državno, prav tako zdravstvo). Ki ima ves čas retoriko nastavljeno na parole in gesla: “SOLIDARNO DRŽAVO”, “ENAKOST DRŽAVLJANOV”, SOCIALNO ENAKOST”. In straši pred “NESTRPNOSTJO DO TUJCEV”, ” POVEČEVANJEM NEENAKOSTI”, “SOCIALNIMI RAZLIKAMI”, “KAPITALOM”, “KAPITALIZMOM”, “ZDA”, “NATO”, “NEOLIBERALIZMOM”, “TEKMOVALNO DRUŽBO”.
  2. Človeka z nacionalističnim mišljenjem ( “nacionalni interesi so” …”Uprimo se tujcem!” “Tujci so zlo!” “Tuj kapital je za nas škodljiv!” Tuje izkušnje za nas niso sprejemljive, mi mora narediti sistem bolj modificiran za našo družbo!”). S tem, da so tujci mišljeni zahodnjaki, bogataši, kapitalisti, liberalci. Nikakor pa ne Jugoslovani in Balkanci. To se je zgodilo v Ljubljani, kjer so ljudje večinsko izvolili Srba Zorana Jankovića. Tistih ostalih 30% pa niso bili vsi nacionalisti sovražni do Balkancev ( menim, da jih je bilo zaradi tega kriterija zgolj 10% proti Jankoviću, temveč predvsem liberalci in desničarji, ki se borimo proti socializmu in njegovemu monopolnemu enoumju in rasizmu).
Torej slovenski predsednik je lahko samo nacional -socialist, slovenski Hitler ( ki ne sme sovražiti ne Židov in komunistov, mora pa sovražiti Američane in katolike).

Moram priznati, da šele sedaj veliko bolj natančno razumem o čem govori zgodovinar dr. Jože Dežman, ko pripoveduje, kako je bil komunističen režim v Sloveniji ves čas RASISITIČEN do drugače mislečih in do drugače verujočih.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Anthony de Mello_SJ, Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, dr. Peter Lah | 16 komentarjev »