https://www.youtube.com/watch?v=c32brXXx5k8#t=765

Ko sem bil v SSKŽ, mi je bila prioriteta osebna duhovna rast. Moral sem postaviti notranje temelje. Bil sem tako razrušen in prazen pri svojih 20ih letih. Z diplomo sem končeval tehnično univerzo, po parih strastnih enoletnih zaljubljenostih in hojah s puncami pa se mi je porušil mladostniški sanjski svet, da me bo ljubezen odrešila. Bili smo tako omejeni, jaz in moje punce. Sanjska čarobnost sreče je tako hitro izginila v realnih uvidih in dejstvih. Ignacijanska pedagogika ( predvsem DV) mi je dajala mir, osrediščenost, temelj. Želel sem postati stabilen moški, stabilen človek. Da bi znal ustvarjati in da bi znal ljubiti. Odrasel. Doma nisem imel pogojev, prej strupene silnice, tako sem tukaj preko p. jezuitov dejansko prihajal do Očeta preko njihove ljubeče očetovske vloge – slika in knjiga o Rembrandtu po evangeliju po Luku, ki opiše vrnitev izgubljenega sina. Zdi pa se mi, da sem v tistih časih preveč živel vlogo žrtve, še več pa je bilo tega okrog mene v slovenski družbi, tudi tam v SSKŽ. Komaj kakšno leto prej sem se dal birmati, par let prej pa sem v stik prišel preko raznih new age predavanj s protestanti iz ZDA: Stephan Haslam in Paul Solomon, ki sta predvsem kazala na vlogo Žrtve s katero smo predvsem prebivalci socializma močno zastrupljeni. Jamranje in pasivnost. Meni je v SKŽ kot v vseh slovenskih skupinah – kjer se dela na sebi – manjkalo pristnosti, iskrenosti in topline. Čeprav sem imel marsikatere zelo dobre odnose, ki so  se ohranili še do danes.

Takrat se s politiko nisem ukvarjal. Bil sem tipični socialist in imel sem velike predsodke proti SKD. Rekel sem: ne bodo me prepričali o domobrancih in ne bodo me prepričali o spolnosti pred poroko. Čeprav sem SKD enkrat tudi volil, takoj po prvi razočaranosti na ZSMS, ki sem jo menda volil 1991. Od takrat komunističnih derivatov nisem nikoli več volil. Toliko pa sem že bil razumen. A če bi poslušal JJ, bi bila tudi volitev SLS in NSI volitev komunističnih hlapcev.

No, takrat v SKŽ sem skušal z večimi še kaj drugega govoriti, o bolj aktualnih stvareh. Bila je tudi neka mala skupinica intelektualcev v SKŽ. In človek, ki je takrat študiral sociologijo ( doktorat po diplomi fizike – kar mi je bilo noro) in je tudi Rupnikov prijatelj, je večkrat omenjal eminentnega sodobnega italijanskega filozofa Gianija Vattima, ki je zagovarjal “MEHKO MISEL”. Očitno je bil ta človek takrat pod vplivom vplivnih jezuitov in mu ta filozof ni zrastel na svojem raziskovanju. Že takrat se mi je to vse skupaj zdelo zelo čudno in prisiljeno. Wikipedia v angleščini je bolj jasna o njegovih komunističnih ciljih.

Včeraj pa sem po Odmevih v Kulturi slučajno gledal neko oddajo in tam se pojavi intervju s tem 80-letnim filozofom, ki je vstopil v politiko. Ta filozof je včeraj po TV večkrat zatrdil: “Sem ponosen komunist!” Bil je slavni Giani Vattimo. Katoliški socialist, ki je na univerzi vzgajal mladino in se je od nje odcepil šele ko so postali brutalni teroristi Rdečih brigad.

To me je pa zelo pogrelo. Bil sem zelo jezen.

Ko sem poslušal p. Rupnika več desetkrat na TF ali kje drugje – mi je bilo vedno fino. VEDNO JE BILO FINO. In vedno je bilo njegovo pripovedovanje NAJVEČJI MAGNET. Toda kaj sem od tega odnesel? Kaj bi lahko od tega obnovil? Ne znam našteti niti ene misli znanih cerkvenih očetov, bral sem Solovjova in Berdjajeva, pa Dostojevskega – kar je velikokrat izpostavljal in hvalil. A nekega zaključka in refleksije ne znam ven postaviti in shraniti. Prebral sem tudi večino njegovih knjig. Toda kaj sem odnesel? Ne vem. Morda kaj nezavednega. Osebno z njim nisem nikoli govoril. Tuda zadnjič, ko sem poslušal njegove radijske misijone, mi je nekaj manjkalo. Rdeča nit. Neka odločna smer. Se mi zdi, da se je izgubljal v pripovednosti. Lepo ga je poslušati kot babico na zapečku v zimskih nočeh, ko pripoveduje zgodbice. Toda kaj sem od tega odnesel.

Leta 1998 sem bil vesel, da je postavil kapelo in sem jo šel med obiskom Rima tudi gledati. Prišel sem v vatikansko kapelo Redemptoris Mater ne po vezah v SKŽ ali jezuitski smeri ( to mi ni uspelo), temveč preko svojih gostiteljev v Rimu, kjer je neka njihova sorodnica delala za Vatikan in nas je ona peljala notri. To je bil moj prvi obsik Vatikana, čisto zasebni. Par let kasneje je p. Rupnik naredil mozaik tudi v naši župniji. Meni je zelo všeč. Sedaj se spomnim edinega  Rupnikovega stavka: “Glejte usmiljenega Kristusa na ikoni!” Dobro : Rupnik ves čas poudarja, da je zgrešena smer Cerkve, da gradi in obnavlja zidove, ne skrbi pa za odnose. To se strinjam. Tudi to, da skušamo narediti močno Cerkev po posvetni logiki, kar naj bi gradil predvsem Opus Dei, je tudi zgrešeno. Predvsem je treba sprejeti krhkost človeka, ranljivost. Bivanjsko tesnobo in v tem graditi božje. Ko sem iskal povezave, sem našel KUD LOGOS:

1. o Filokaliji in knjigi Ruski romar . kar je ena od boljših knjig, ki sem jih bral pred 25 leti na začetku mojega odnosa z Bogom
2. o Vladimirju Solovjovu, mističnem ruskem filozofu iz konca 19.stl. ( bral sem njegovo knjigo Smisel ljubezni)

Neverjetno je kako naši uredniki, novinarji in tudi ostali deli prebivalstva tekmujejo, kdo bo predstavljal zgolj skrajne levičarje. Drugih intervjujov z drugačnimi misleci in aktivisti v Sloveniji sploh ni – Slovenija je neprodušna zaprta za vse kar ni skrajno levičarstvo. Celo ljudje, ki imajo sebe za katolike so v resnici komunisti in socialisti (gnostiki) in daleč stran od katolištva. Tule je ta intervju s filozofom Vattimom od novinarke Polone Balantič. Hočejo biti tako všečni ali so globoko v sebi taki teroristični fanatiki, ki morajo sproščati svojo zavist, pohlep in sovraštvo.

VSTAJANJE

.

Kar so učenci pripovedovali

.

in Cerkev že dva tisoč let uči,

. kar smo v teh dneh že nekajkrat prebrali

. iz Božjih knjig, nam zdaj povej še Ti:

.

.

kaj storil si, da so se razmajáli

. okovi groba, kamor bil si ujet,

. kako so se vojaki razbežali,

. ko Tvoja moč je spet objela svet,

.

.

kako si v luči svoje slave gledal

. na sveto mesto, križe in ljudi,

. kako in kje si Mamici povedal,

. da njen ubogi Sin že spet živi.

.

Velika noč! S Teboj se veselimo.

. Pripoveduj! V izpraznjen grob strmimo …“

.

.

Pa še ena:

M 28

Ko ljubim vse, kar si položil vanjo,

ko sem hvaležen ji za lepe dni,

ko srečen sem, če sem prijeten zanjo,

ko strah me je, če ona strah trpi,

ko vleče k njej me, kadar sva narazen,

ko mi je lepa, kot bila je prej,

ko všeč mi je vsak, kdor je z njo prijazen,

ko mir je v meni, če lepo je v njej,

ko se mi z vsem, kar dela, prav obrača,

ko ljubim jo srčnó in rad sem z njo,

ko v vsem, kar je, mi je tako domača,

da v tem, kar ni, sprejemam jo lahko,

je to že skoraj to, kar čutiš Ti

do nje, do mene in do vseh ljudi.

vir Plameni SSKŽ

Zakaj se ljudje danes bojijo biti svobodni? Raje se skrivajo v sivem kolektivu za katerega skrbi mamica Država. Zakaj se moški bojijo biti moški? Jih potem povprečna ženska v Sloveniji ne bo več povohala in bodo ostali sami, osameli, kot psihični motenci? Raje so posamezniki, birokratki, ki pazijo, da enako razmišljajo in delujejo kot večina, kot trenutno moderna množica, pazijo da z glavo ne štrlijo iznad uravnilovke ENAKIH. Toda enaki nikoli niso bili uspešni ljubimci ali uspešni podjetniki. Bojijo se izpostaviti, kaj šele fajtati za nek cilj. Fajtajo se šele takrat kadar jih ščiti kolektiv, ko se kolektiv fajta. Takrat boste slišali prave bojne moške klice.

Že desetletja videvam, da je v slovenski družbi priznano, da so moški slabiči, podrejenci. Ženske pa možače, “ta glavne”. Tudi na tem blogu sem marsikaj od tega napisal. Druga komponenta pa je srhljiva initmistična zavzetost ali le soglašanje z idejo komunizma pri Slovencih. Čas bo pokazal, da je Slovenija med vsemi komunističnimi državami naredila najmanj sprememb, reform, izboljšanj. Še najbolje od vseh ex-comm držav se oklepa  socialističnih “vrednot”.

Ivo Kerže obe te komponenti poveže vzročno posledično. Sluti, da so te škodljive novotarije pripeljale iz reformacije in razsvetljenstva, ne vidi pa tistega kar sem o gnosticizmu Zahoda in Rusije pisal prejšnji teden na blogu s pomočjo prebrane knjige filozofa dr. Erica Voegelina. Tako kot so bile reformatične sekte izraz novih, modernih gnostičnih fanatično akcijskih skupin, tako so bili to tudi razsvetljenstvo in kasneje fašizem, komunizem, nacizem in ostale socialistične diktatorske državne tvorbe in državne religije Državna politična religija je bila samo zadnja inštanca totalitarne socialistične države. Gnosticizem in socializem vedno preko utopije in nasilja vodita v TOTALITARNO DRŽAVO ( nisem vedel, da se je že grški filozof Platon zavzemal za uničenje družine in vzpostavitev totalitarne države).

Filozof dr. Ivan Kerže na tem blogu znanstveno raziskovalno dokazuje, da je vir tako navdušenega intimističnega sprejetja komunizma in vztrajanja v njem prav seksualna revolucija, ki se je razvijala v svetobolju. Glavni akter je Josip Stritar, ki je marketinško opremil romantika Prešerna s svetoboljem. Romantiki se niso razveseljevali na razsvetljenstvom in svetoboljem, bolj nad starejšimi oblikami kot antiko in srednjeveškim krščanstvom. Tako tudi Prešeren in Čop, ki za Schopenhauerjevo svetobolje še nista slišala.

Kasneje je Stritarjeve težnje ( Stritar je prvi pozival Slovence, da uvedemo komunizem, medtem, ko je večina normalnih in zdravorazumskih Slovencev, že leto po izidu Marx in Engelsovega Komunističnega Manifesta pozivalo, da je komunizem ZLO), prevzel Cankar, ki pa je del življenja posvetil za marketing socializma, čeprav je imel tudi obdobja, kjer je njegova katoliška vera igrala glavno vlogo. Marx in Engels sta hotela uničiti privatno lastnino in družino.  Kerže piše: “Utopični socialist Charles Fourier, ki je v svojem temeljnem delu Teorija štirih premikov iz leta 1808 to zamisel formuliral takole: »nič ne spremeni družbe tako hitro kot sprememba vloge ženske v njej«”

Največjo težavo je naredila Slovencem seksualna revolucija. In to ne na področju prakticiranja spolnosti, kot pa predvsem redefinicije moške in ženske vloge v družbi. Komunizmu so se konec 80ih let 19. stl. predvsem uprli konzervativni katoliki ( A.M. Slomšek in krški škof dr. Anton Mahnič – ki so ga komunisti naredili za glavnega krivca razkola Slovenije, čeprav je bil srčen in argumentirano učinkovit, predvsem pa pronicljiv in inteligenten mislec) in liberalci ( pisatelj Janez Mencinger v svojem romanu Abadon (1893), kjer prerokuje SFRJ socialistično tvorbo v 24. stl.).

Še ne dolgo nazaj sem bral odlično filmsko kritiko filmov slovenskih režiserjev, ki imajo za glavne vloge moške luzerje. Niti enega ni, ki bi bil normalen ali pozitivni moški lik. Na splošno se filmi ukvarjajo z bedo in praznino lumpen-proletarcev.

Moško luzerstvo in zapitost je predvsem odpiral v zavest psihiater Janez Rugelj, ki prikaže na podeželju tipičnega 50 do 60 letnega zapitega kmeta ( ki se obnaša avtistično, jecljavo, nesposobno, potuhnjeno kot Kučan ali Drnovšek), ki mu doma vlada 70 do 80 letna zapita mamica. Danes še noben psiholog ali terapevt ni upal napasti tipičnega grabežljivega socialističnega birokrata, ki je izgubil iluzije v socializmu, ostala pa mu je skrajno zavistna materialistična, plenilsko -grabežljiva materialistična narava s katero hoče sebe odrešiti v hlepenju po čim več materialnih dobrinah, ki jih krade družbi in sočloveku.

Freudovci ne morejo ponujati na psihoterapijah moških vrednot, ciljev, ker ne znajo videti v moškem nobene večje pozitivnosti, morda le v seksualnem pomenu, ne pa v partnerskem pomenu, mož, kaj šele oče. Zato je bil meni literat Vitomil Zupan  (v knjigi Menuet za kitaro) v puberteti tako všeč, ker je prebijal otopelega, zdolgočasenega, zapitega, omrtvičenega socialističnega človeka -birokrata z lovcem polnim življenja, seksualnega, igrivega, skavtskega, navihanega.  Res pa v Sloveniji nimam vzora kako biti dober mož in dober oče, dober avtor, dobra avtoriteta. Deloma v delih nemškega benediktinca p. Anselma Grüna ( knjiga BOJ in LJUBEZEN: moški v 15 likih Svetega pisma) in pa v branju Svetega pisma, recimo Job, sv. Jožef.

Kakšne rešitve ponuja Ivo Kerže: gradnja moških skupin v Cerkvi ( to že 5 let dela p. dr.Vili Lovše,  SJ v Ljubljani), kjer bi si moški med seboj delili izkušnje in v Svetem pismu iskali navdihe za moškost, ki je v slovenski literaturi ni. Celo v Cerkvi nastajajo psihološka “strokovna” gibanja, ki hočejo vsa orodja kaznovanja očetu odvzeti in jih očrniti po liniji gnostičnega “modernizma”, “naprednosti”, “znanstvenosti” v cilju “delati bolj prijazen svet”. Kaj pa šele, da bi Slovenci imeli kakšen vzor, dober lik v očetu uspešnem podjetniku.

Torej MOŠKI:

1. kot uspešen lovec ženske
2. zabaven v družbi
3. dober športnik
4. razgledan in pismen
5. dober filozof
6. dober kreator, ustvarjalec, delavec, inženir
7. dober mož
8. dober oče
9. dober avtor, avtoriteta
10. dober podjetnik
11. dober politik, reformator, državnik

Najhujše pa se mi zdi, da nas bo že to stoletje Kitajska  ( opciji sta tudi ruski ali indijski imperij) v Evropi dresirala (podredila) z novo gnostično totalitarno ideologijo.

http://radio.ognjisce.si/sl/152/utrip/13335/ SPODAJ JE ARHIV.

pater M.I. Rupnik SJ ( DJ) v misijonskih nagovorih pred Veliko nočjo. Začel je 6.4. in ima nagovor vsak dan. Poslušaš ga lahko ob 11h ali ob 17h ali ob 21h v živo.

ARHIV audio posnetkov RADIJSKI MISIJON na Radiu Ognjišče

Nedeljski nagovor

Ponedeljkov dopoldanski nagovor

Ponedeljkov popoldanski nagovor

		molitev solske sestre sv. Franciska Kristusa Kralja 070414	(26 glasov)						o
		molitev solske sestre de Notre Dame 110414	(8 glasov)						o
		molitev sestre Usmiljenke 060414	(25 glasov)						o
		molitev sestre Ursulinke 080414							48.18 Mb o
		molitev sestre Hcere Marije Pomocnice 090414							44.65 Mb o
		molitev Marijine sestre 100414	(32 glasov)						o
		misijonski nagovor p Marka Rupnika 12 120414 dopoldne	(9 glasov)						o
		misijonski nagovor p Marka Rupnika 11 110414 popoldne	(51 glasov)						o
		misijonski nagovor p Marka Rupnika 10 110414 dopoldne	(55 glasov)						o
		misijonski nagovor p Marka Rupnika 09 100414 popoldne	(57 glasov)						o
		misijonski nagovor p Marka Rupnika 08 100414 dopoldne	(59 glasov)						o
		misijonski nagovor p Marka Rupnika 07 090414 popoldne	(63 glasov)						o
		misijonski nagovor p Marka Rupnika 06 090414 dopoldne	(64 glasov)						o
		misijonski nagovor p Marka Rupnika 05 080414 popoldne	(71 glasov)						o
		misijonski nagovor p Marka Rupnika 04 080414 dopoldne	(75 glasov)						o
		misijonski nagovor p Marka Rupnika 03 070414 popoldne	(83 glasov)						o
		misijonski nagovor p Marka Rupnika 02 070414 dopoldne	(91 glasov)						o
		misijonski nagovor p Marka Rupnika 01 060414 popoldne	(96 glasov)						o

Včeraj sva bila z ženo na zakonski skupini, ki dela po dr. Eggerichsu. To srečanje mi je najbolj močno sedlo. Tokrat je bila tematika razmerje 80:20, ki ga sam najbolje razumem “NE BODI PERFEKCIONIST, IDEALIST!” BODI RAZUMEN, BODI STVAREN! Na tem srečanju je bilo največ govora o Božji Besedi doslej, hkrati pa smo najbolj odprto govorili o seksualnosti o kateri dostikrat ni govora na zakonskih skupinah.

Za to razmerje sem slišal tako v PRODAJI ( šolanje prodajnikov): če je nek kupec zelo trdovraten ob tvoji prodaji, ga zapusti, pojdi naprej, kajti ob tvoji prodaji boš dobil uspešno 80% strank, ne ukvarjaj se s trdovratneži, ker boš z njimi preveč časa pokuril in rezultat bo zelo verjetno NIČ. Potem sem ga zasledil v industriji, v tehniki, v IT: 80% dela ( softweara) takoj narediš in uspešno, 20% (SW) pa te bo zafrkavalo in ti pobralo 80% časa. Kasneje sem zvedel, da je 80:20 znano PARETOVO pravilo, ki mi je znano zvenelo, a nisem tega skupaj povezoval, vedel.

Zadnjič sem na blogu zapisal obe refleksiji prvih dveh srečanj “zakonske skupine Ljubezen in spoštovanje ” pod naslovoma ( tematika)” Pink & Blue”  ter “Hollywood & Holy Word”. Bistvo je, da ne sledim ugodju, občutkom, ampak veri. Da dovolim, da Božja Beseda bolj vpliva kot pa posvetna ideologija, romantika, mainstream, ideali in moda družbe.

Tu  ( “Ratio 80:20″) smo izhajali iz sledeče Božje Besede ( vmes gledamo Eggerichsov govor na videu v angleščini):

” Če se oženiš, ne grešiš; in če se deviška omoži, ne greši, VENDAR BODO TAKI IMELI STISKO v mesu” ( Pavlovo Prvo pismo Korinčanom 7,28).

-2 Kdor pa je oženjen, skrbi za to, kako bi ugajal ženi , … ( žena) skrbi za to, kako bi ugajala možu “ ( isto 7,33) s čimer bi poudaril, da bi tu bolj pasala beseda “poskrbeti” ali “zadovoljevati” kot pa ugajati, ker sem slišal v angleščini Please. V TA pomeni PLS You, da skrbiš za ugodje drugega, PLS ME, da skrbiš za svoje ugodje, egocentrik. Torej v smislu skrbi za zadovoljstvo, ugodje žene.

Bog nas poročene opominja, da bomo 100% doživeli stisko v odnosu, nesoglasja. Kar zaljubljenci in romantiki nočejo vedeti, ker so psihotični.

Kakšne stiske pa imajo dobronamerni ljudje?

” Žena nima oblasti nad svojim telesom, marveč mož, enako pa tudi mož nima oblasti nad svojim telesom, marveč žena.” P.p. Korinčanom 7,4

Ta vrstica je povezana s spolnimi odnosi in pravi, da imata mož in žena enakovredne pravice. V spolnosti dostikrat zelo očitno pride do drugačnih želja ali celo nasprotnih želja. Mož bi seksal, žena pa ne. Oba imata prav. To je stiska ali frustracija, ki pa se kaže predvsem v ostalih praktičnih in življenjskih okoliščinah najinega odnosa. Zato je trapasto, da zaradi takih normalnih frustracij pomislim, da je kaj narobe ( da sem se poročil z napačno žensko ali ” lahko bi dobil “pravo”, boljšo ženo) ob primerjavi z osladnim Hollywoodom ali pripovedovanju prijateljic, prijateljev, ki se hvalijo, kako se imajo fino. Mnogi dovolimo, da stiska v odnosu, zastrupi cel odnos, tudi ostale dele in čase odnosa. Da teh 20% težav, frustracij, trpljenja vlada ostalim normalnim, lepim, pozitivnim  sestavinam  80% odnosa.

Ni realno, da je človek 100% časa srečen.Ali je 5% časa, 10% ,20 ali 30% časa nesrečen je odvisno od tipa človeka in njegovega pogleda na življenje. Mnenje sveta: romantični romani, romantični filmi govori, da so tam 99% srečni. Če dobim malenkost manj sreče, sem zagrenjen?

Danes je ločitev veliko ( zaradi RAZVAJENOSTI, razpada vrednot, nezmožnosti ljubiti), še 10 x več parov pa razpade po parih mesecih hoje skupaj. V glavnem se ločijo zaradi različnih želja. Spolnost je simptom, vrh ledene gore.

V frustracijah se moški zapremo, nehamo biti ljubeči, se umaknemo. Ženske pa postanejo do moških nespoštljive. Ta krog se lahko stopnjuje v spiralo ločitve. ” Nisi ljubeč in me ne ljubiš!” ..reče žene. Mož pa reče: ” Nespoštljiva si in me nespoštuješ!” Nato se prej ali slej ločita. Ločita pa se v resnici zaradi razlik, ki jih je oblikoval Bog, sama pa sta nesposobna ljubiti resnično osebo.

” Peščica kvasa skvasi vse testo” Pismo Galačanom 5,9

” Mazilar voha mrtve muhe in izliva olje proč.” Pridigar 10,1

” Uživaj življenje z ženo, ki jo ljubiš, vse dni svojega nečimrnega življenja, kolikor ti je dal pod soncem, vse svoje nečimrne dni.” Pridigar 9,9

Bog hoče, da okušava ljubezen, spoštovanje, srečo 80% najinega časa.

V frustracijah pride do izraza sovražnost in grobost ( običajno do žen) in vzvišenost in kritizerskost ( običajno do mož). Žena se umakne neljubljena, mož pa necenjen, nespoštovan.

Tako kot spolnost je tudi denar samo simptom in ne vzrok problemov. Če se o denarju pogovarjava brez ljubezni in spoštovanja, to najin odnos ubija.

Cerkev smo ljudje. Marsikateri par je že preživel take stiske ali hujše stiske, Prosite ga za nasvet, kako prebroditi težave. Če v Cerkvi ni možno imeti takih pogovorov, potem je ta “Cerkev” mrtva.

Nobena partnerska, zakonska zveza NI IDEALNA, NI POPOLNA. Popolnost je fikcija. Skozi stiska gredo vsi pari, tudi skozi hude stiske. “Če bi se strinjala glede vsega, bi bil eden izmed naju nepotreben” Ruth Graham. Ravno tiste stvari, ki so nas na začetku podzavestno ( zaljubljenost) najbolj privlačile pri drugemu, nas kasneje najbolj motijo in nam gredo na živce.

Potrudita se ustvariti vzdušje v katerem bosta zmagala oba s partnerjem WIN-WIN in sicer tako, da najdeta skupno rešitev, morda tretjo možnost. Prosita Boga za modrost in ne obtožujta drug drugega. Ko se lotite težav na spoštljiv in ljubeč način, bosta našla rešitev. Bog hoče , da modri in rožnata najdeta skupno, Bojo, vijolično rešitev.

Različnost, različne želje, različne osebnosti, grešnosti – vse to privede do konfliktov, ki so NORMALNI. Kot so mornarji pirpravljeni na nevihte, ko gredo na odprto morje, morata biti zakonca pripravljena na 20%, na nevihte. Tudi, če je vihar še tako hud in morska bolezen skrajna, se mornarji ne vdajo in ne poskačejo v morje. Ne zapusti ladje. Ne izgubi živcev, ne paničari, ne delaj histerije.

Ženske se osredotočajo na osebo s problemom, moški se osredotočajo na problem, ki ga ima oseba. Oba ravnata pravilno, vsak po svoje.

Trije krogi:

a) začaran krog neljubečnost -nespoštovanje se stopnjuje v spiralo ločitve. Bistvo je, da čimpreje pridemo ven iz začaranega krog. Obrni se k Bogu, ne glej se preresno, poskušaj uporabiti humor.

b) poživljajoč krog nejgova ljubezen motivira njeno spoštovanje

c) nagrajujoči krog: njegova ljubezen ne glede na … njeno spoštovanje ne glede na..

Zadnji krog je Božji krog. Gre za to, da ravnamo po Božje, kar Bog želi. Ne gre za to, kakšen vaš zakonec ni, gre za to, kakšen ste vi. Ne gre za to, da ali je moja žena ljubeča, gre za to, da sem jaz ljubeč. Ne gre za to, da je on spoštljiv, gre za to,da morate biti vi spoštljivi. Bog želi, da ljubiš in spoštuješ ne glede na to kakšni so drugi.

Apostol Peter pravi, DA ” LJUBEZEN POKRIJE MNOŽICO GREHOV” 1 Petrovo pismo 4,8

Stiskani smo s stisko, ki povzroči še več stiske. Tudi najboljši zakonci se vsaj 1x tedensko zapletejo v strahovit začaran krog. Začaranega kroga in konflitkov ne bomo mogli nikoli odpraviti. To je teh 20%. Bistvo pa je, da čim prej skušamo priti iz začaranega kroga.

Ljubezen in spoštovanje sta načeli in ne obljubi. Sta podvig vere in ne formuli. Delujeta med dobronamernimi ljudmi. Zdravo je videti, da je moj zakonec dobronameren in ne neka škodoželjna, pokvarjena oseba ( kar vidim v stanju potrtosti, oceniti pa moram to, ko sem OK, v stanju tolažbe ali s pomočjo duhovnega spremljevalca, psihoterapevta, dobrega prijatelja). LJUBEZEN IN SPOŠTOVANJE = To je Božja zapoved za zakonce. Bog pravi, da moramo tako ravnati ne glede na odzive zakonca.

Kot je imel Adam stisko ( prekletost) na polju, jo ima mož v poslu, delu, službi. Tako kot je imela Eva stisko v družini, je sodobna ženska prekleta v družini. Žena je osredotočena na odnose in družino in mož na posel, delo v korist družine.

Osredotočita se na 80% časa, pozitivnega namesto na 20% negativnega. Raziskave kažejo, da je bilo kar 70% zakoncev, ki so bili dalj časa zelo nesrečni v zakonu zaradi vztrajanja in borbe za odnos po petih letih priznalo, da so srečni v odnosu. 30% pa se jih je razšlo.

Nekateri ljudje pravijo, da se je nekrščansko spraševati ZAKAJ BOG? Pa jih spomnim na Evangelij po Mateju: ” Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?”, kar je Jezus zavpil na križu tik preden je umrl.

Jobovo pismo pa je meni najljubše, saj pokaže veliko zvestobo Joba v vseh stiskah:

” Tedaj mu je rekla njegova žena: ” Ali se boš še oklepal svoje popolnosti? Boga prekolni in umri!” On pa ji je rekel:” Govoriš kakor govori brezbožna ženska! Tudi dobro smo prejemali od Boga, zakaj ne bi hudega sprejeli?” Job 2, 9-10

vir: povzel sem in razmišljal po priročniku dr. Eggerichsa  za majhne zakonske skupine Načela zakonskih in partnerskih odnosov, ki je povzetek Eggerichsove knjige Ljubezen in spoštovanje

www.loveandrespect.com

Sigmund Freud: ” V vsaki idealizaciji je tudi nekaj agresije!”

Samo pomislimo, koliko je romantična ljubezen polna nekih idealizacij, je projeciranje lastnih idealizacij v drugo, nič krivo osebo. Koliko je tukaj enega osebnega nasilja in brezsmiselnega trpljenja. Koliko postopkov ČARANJA, ZA-čaranja, O-ČARANJA in seveda neizogibno RAZ-o-čaranja.

Druga idealizacija je na strani novih, progresivnih, socialističnih, gnostičnih, pozitivističnih gibanj, ki kreirajo vedno nove in nove utopije ( ideologije) KAKO ČLOVEKA ODREŠITI NA ZEMLJI TAKOJ, TUKAJ IN ZDAJ! Zgodovina zadnjih 400 let nam kaže na porast agresij, vojn za zmago ideje, ideologije, revolucij. Na družbenem polju pa čarajo družboslovni znanstveniki, marketing, politkomisarji, statistika, množični mediji, reklame, …

Vir je citat papeža Frančiška, ki je citiral Sigmunda Freuda

To sva idejno pripravila z ženo za današnje srečanje zakonske skupine po avtorju Eggerichu v knjigi Ljubezen in sporštovanje. Potem sem sfiniširal v Wordu.

Tule pa je še intervju na Iskreni.net

Eno je jemati, da sem katolik zaradi staršev ali prednikov.

Drugo je jemati, da sem katolik zaradi zahodne kulture.

Tretjo je biti katolik zaradi tradicije.

Četrto je zaradi vrednot, ki so nastale v času katolištva: solidarnost, sočutje, prostovoljno delo, ustvarjalnost, trdo delo, praznovanje, podjetnost, dialog, kritično mišljenje, svoboda verovanja, ekonomska svoboda, …

Peto je nositi katoliške simbole kot modne dodatke.

…

SI KATOLIK???

…

…

V bistvu pa pomeni, da živim po Božjih zapovedih – dekalogu, v skladu z Evangeliji, da sem stalno v dialogu z ljubečim Očetom in Odrešenikom Jezusom Kristusom. Da se od Jezusa, naše avtoritete, v Evangelijih učim kako je ravnal s svojimi čustvi ( strahovi, jezo, skrbjo, tesnobo, …), kako je molil, kako je ozdravljal, kako je trdo delal kot tesar, kako se je zabaval in praznoval, kako se je pogovarjal, kako se je boril s skušnjavami, kako je učil ljudi, kako jim je odpuščal grehe, …. Živimo v občestvu, svobodni skupnosti. Slavimo in molimo istega Boga. Ker pa v razumevanju različnih pristopov Boga lahko pride tudi do odklonov, je dobro, da imamo duhovnega spremljevalca in da se v ožjih skupinah pogovarjamo o mojem, tvojem, … krščanskem življenju. Pomembno je utrjevati spomin z branjem svetega pisma in rednim obiskovanje bogoslužij. Pomembno je tudi iskreno pregledati dušo ob spovedniku, duhovniku. Sveta Skrivnost ali zakrament.

Živeti z Bogom se začuti v duši, v večjem miru, notranjem veselju, spominjanju kaj vse dobrega je Bog naredil v mojem življenju, kako me je ozdravljal, kako mi je odpuščal, v nenanavezanosti na svet, denar, kapital, malike, zlata teleta, oceno družbe. Prav tako pa se vidi v konkretnem premagovanju težav: sem dober v delu, šolanju, sem bolj odgovoren, sem bolj svoboden ( nenavezan, neodvisen, nezasvojen), si uspem najti punco, si uspem postaviti zakonski donos, sem trden na delovnem mestu, ekonomsko svoboden, kako dobro si pridobivam prijatelje, kako dobro skrbim za družino, otroke, kako sem odgovoren v družbi … Ne more govoriti o veri človek, ki je vse življenje na isti razvojni točki, brez premikov na boljše, na polju zasvojenosti in odvisnosti, čustvene blokade,  recimo na socialni pomoči, brez službe, ki že 20 let ni naredil šole, ki je že 20 let brez fanta ali punce, …. Jobu se je vse pozlatilo, kakršnega dela ali posla se je lotil, vse se mu je pozlatilo.

Ne živimo več v krščanski kulturi. Upada število vernikov, veča se število agnostikov in gnostikov, protivernih ljudi. LE ti z orodjem demokracije ( večina zmaga) uničujejo naše vrednote kot Barbari z vdorom v Rim podirajo objekte. In postavljajo svoje “vrednote”, ki so dostikrat skregane z življenjem in Bogom. Naše vrednote spridijo s svojimi vrednotami, ki so neosebne,  birokratske, dostikrat obrnjene proti človeku in njegovi svobodi, rasti, odgovornosti. Na podlagi “modernih vrednot” se vtikajo  naše delo, v naše rezultate dela ( denar), v naše družino in v mene osebno, v naša praznovanja, v naše molitve, v naše šolanje, v naše zdravljenje, v solidarnost  … in nas s prisilo države skušajo spreobrniti.