Je jezuit. SJ ali po slovensko DJ.

Je Italijan.

Je doktor filozofije in doktor teologije.

Živi na obrobju Milana, v komuni, solidarno z drugimi obrobneži in družinami čez dan dela z njimi (zbirajo kosovne odpadke, delajo priložnostna gradbena dela, kmetijska dela itd), z njimi pripravlja hrano, si deli hišo in hišna opravila, zbira odpadke, jih duhovno spremlja, ima maše in piše knjige. Dečko živi solidarnost. Ni nek levičar ali socialist, temveč živi solidarnost kot jo ponuja kristjanom evangelij. Na prostovoljnih temeljih. Iz notranje odločitve, zberejo se ljudje, ki to želijo skupaj živeti in enostavno to poskušajo živeti. Ni nobenega boja za oblast, oz. za lažje preživetje na račun manipulacije ” malega človeka” kot smo navajeni v vseh socialističnih gibanjih in sistemih.

Živeti v skupnosti je zelo težko, hkrati pa le to človeka resnično gradi in mu daje polnost življenja. Sodobni človek je prestal muke kolektivizma ( socializmi: komunizem, fašizem, nacizem), ki je z lažmi, ustrahovanjem, prisilami, terorjem in ideali skušal ljudi držati skupaj. Druga skrajnost pa je sodobni individualizem, kjer si človek svobodo razlaga na napačen način: kot beg od vsega. Kot anarhijo, kot nihilizem, kot potrošništvo, kot materializem. Zato je spet odtujen, globoko osamljen in nesrečen. ” V globokem šitu” kot rečejo mladi ali/ in vseh vrst odvisniki ( zasvojenci).

Fausti je eden najbolj zanimivih, duhovnih, kritičnih in realističih avtorjev kar sem jih kdaj bral. Kritičen je tako do trendov sodobne družbe, kot do nekaterih posameznikov in trendov(mainstream) v Cerkvi. Predvsem je zelo globoko duhoven in duhovit.

Prebral sem njegovo knijžico Pismo Silu iz katere bom občasno prepisal kakšno modro, duhovno misel.

Hkrati pa sem kasneje prebral tudi knjigo: Priložnost ali skušnjava, v katerem zelo kvalitetno in razumljivo tudi za ateiste ( ki niso vajeni cerkvenega jezika), torej neklasično cerkveno, piše o največjem problemu sodobnega človeka novega veka, da ne zna RAZLIKOVATI. Ravno zato se da človeka zadnjih 500 let tako enostavno manipulirati, ker je ostal brez zdrave pameti, brez tradicije, brez vrednot. Tehnološko napredujemo, družbeno pa nazadujemo. Družba postaja vedno bolj infantilna, vedno več je nerazumnega vraževerja in slepega sledenja idealom, utopijam ( socializem).

Avtorja priporočam, zelo toplo priporočam tako

1. iskalcem sebe, resnice, itd.
2. ateistom ( tem upam knjigo ponuditi, za antiteiste mi je pa škoda časa)
3. vernikom ( ki jim bodo besede v teh knjigah 100% porušile nekatere referentne okvire oz. osebne poglede na osebno vero in na Cerkev - a jim bodo po drugi strani bolj jasno osvetlili lastno vero in smisel Cerkve).

Skratka bogat in izzivalen izziv za vsakega mislečega in živečega človeka!

” In imeti oblast nad hudimi duhovi”

Tudi nad najstrašnejšo silo najgroznejšega sovražnika: gluhonemega demona, ki nam maši ušesa za Očetovo ljubezen in nas onesposablja, da bi

1. GA POSLUŠALI
2. IN MU ODGOVARJALI .

Prej je imel sovražnik oblast nad teboj, zdaj pa imaš ti oblast nad njim.

Prej si bil njegov suženj; zdaj si ti svoboden, on pa je tvoj suženj.

Toda -bodi pozoren! Demon se skuša upreti in znova pridobiti izgubljeno gospodovanje.

Če si bil prej njegov miren podložnik, SE ZDAJ BOJUJ, DA OHRANIŠ SVOBODO.

Kristus nas je dejansko poklical k svobodi, in nas osvobodil zato, da bi OSTALI svobodni ( Gal 5, 13.1). Pazi, da znova ne padeš v sužnost.

Novo stanje bo slabše kakor prejšnje.

Pomni, da naš boj ni proti HUDOBNIM LJUDEM,

ki jih je treba z vsem srcem ljubiti kakor brate, ki jih Oče najbolj ljubi.

Naš boj je boj proti ZLU, ki je v njih kakor tudi v nas!

Kristus je sovražil GREH in ljubil grešnika!

.

Če grešnika ne ljubiš,

je to zato, ker ne sovražiš greha, KI JE V TEBI!

Človek živi ali umre zaradi pogleda drugega.

Na vsakega glej z zelo dobro podobo o njem, s takšno, kot je njegova božja podoba ( 1Mz 1,31), ki mu že od prvega dne odseva iz očesa.

Veseli se tega, kar je dobrega na bratu. To je težje, pa tudi popolnejše od jokanja nad njegovimi napakami in zlom ( Rim, 12,1)

Človeška sodba je kakor rešeto:

prepusti moko, zadrži pa otrobe.

Božja pa je kakor sito: prepušča otrobe in zadrži moko.

Ti sodi vedno kakor on, ki ZADRŽI DOBRO, PUSTI PA ZLO!

Križ je njegova edina sodba: tako nas on ceni, da daje za nas življenje, medtem ko smo še v grehu (Rim 5,8).

V NJEGOVI SODBI JE POLNA SVOBODA ZATE IN ZA VSE.

Zapomni si!

Napake, ki se ti zdijo najbolj neznosne na tistem, ki ti je blizu,

so preprosto ogledalo tvojih napak.

Namesto, da se jeziš nanj,

prosi odpuščanja zase in se zahvali Bogu, da ti je postavil ob stran nekoga,

ki te redimenzionira in te prenaša.