PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 'Knjiga' Kategorija

Moj odziv je moja odgovornost

Objavil pavel dne 28.04.2014

5. ali predzadnja zakonska delavnica po Eggerichsu

.

Prejšnji teden smo imeli predzadnje delovno srečanje po dr. Eggerichsu ( video predavanj in delavnic na DVD in knjiga Ljubezen in spoštovanje). Sledi še delavnica OHRANITE SMER in družabni piknik. Veliko moč in svobodo prinese spoznanje, da me nihče ne more pripraviti do določenega odziva, da je to moja izbira in moja odgovornost.

.

SPOZNAVANJE DELA EGGERICHSA

Ko me je lani žena vlekla na predavanje Eggerichsa, sem mislil, da se nimam česa več naučiti in da bo to še en populistični Američan, ki bo na tisoč variacij čustveno preigraval eno spoznanje, eno kvaliteto. Deloma je to bilo točno tako. Zato sem dobro uro napol poslušal, napol dremal, publika pa je bila noro navdušena. Če pa pogledam letošnjo skupino, kjer nas je 7 zakonskih parov delalo po njegovih smernicah, pa moram priznati, da je tip mojster psihologije in zelo dober protestantski duhovnik, z izrednim občutkom za izražanje svojih čustev in raznih misli, uvidov, humorja. Zelo dobro je predelal Sveto pismo in razne uvide v njem. Jih povezal in jih naredil za zelo uporabne. Izreden retorik. Več sem odnesel kot v 9 letih zakonske skupine DIŽ v župniji. In to iz 6 srečanj.

.

MENTALITETA AMERIČANA ( UČINEK) IN MENTALITETA SLOVENCA

Še enkrat se tu pokaže ameriška učinkovitost pri vsakem delu, tudi pri delu na sebi. Sploh pa preprostost in iskrenost. V Sloveniji je v ljudeh prevladujoča janzenistična čustvena zafrustriranost (hladnost, prestrašenost, zategnjenost, togost, napetost), hlapčevska neiskrenost in potuhnjenost in pa zahrbtno balkansko nadmudrivanje, ki se na koncu sprevrže v nagnusno triumfiranje.

.

KLJUČNA SP vrstica:

” Kdor pazi na svoja usta in svoj jezik,
bo svoje življenje obvaroval stiske.”
Pregovori 21,23
.

PARTNERSKI ODNOS IN DRAŽENJE

Partnerski oz. zakonski odnos naj bi bil najbolj osebnostno intenziven odnos v življenju. Zato je razumljivo, da tukaj prihaja do odpiranja največjih ran, soočanja z veliko osebnostno krhkostjo, do največjih konfliktov in največjih bojev. Velikokrat v konfliktu krivimo svojega partnerja, da nas je pripravil, da smo neljubeče in nespoštljivo odreagirali. A sem sposoben prevzeti odgovornost za moja čustva in moje odzive, posebej tiste, ki so neprimerni, slabi odzivi, škodljivi odzivi? Škodljivi za najin zakon, zame, zanjo, za otroke, za najino družino. Eggerichs  tukaj mojstersko retorično ponazori primer zrna peska, ki pade v notranjost školjke in školjko DRAŽI, PROVOCIRA. Školjka odreagira tako, da okrog zrna naredi biserni ovoj. Dobimo biser. Če pa zrno peska pade v oko, pa lahko pripelje do slepote. Pesek je pokazatelj, je dražilo. Pokaže kakšna je notranjost objekta, ki ga zrno obišče: očesa ali školjke. Vsak se bo drugače odzval. Poročeni ste s takšnim dražilom. VAŠ ZAKONEC NE POVZROČA, DA STE TAKI KAKRŠNI STE, temveč RAZODEVA VAŠO RESNIČNO NOTRANJO NARAVO.

.

MOŽJE

Možje: Vaša žena ne povzroča, da postajate neljubeči, temveč razodeva ,da ste neljubeči. Auuuu!

.

ŽENE

Žene: Vaš mož ne povzroča, da postajate do njega nespoštljivi, temveč razodeva, da ste kot osebnost nespoštljiva. To boli!

.

NAJBOLJ TIPIČNA REAKCIJA ČLOVEKA OB ZAVEDANJU LASTNE KRHKOSTI, GREŠNOSTI

Na vsak možni način poskušamo opravičiti svoje grešne, napačne odzive.

.

“Teološko verjamem, da je najgloblja potreba  ČLOVEKA, DA OPRAVIČUJEMO SEBE. Pismo Rimljanom je bilo napisano, da bi spoznali, da se nihče ne more sam opravičiti. Najmočnejša potreba je po opravičevanju, toda naše opravičenje prihaja SAMO PO VERI V JEZUSA KRISTUSA. Poglejte Pismo Rimljanom 3,22.” Emerson Eggerichs.

.

Naša grešna psihološko-duhovna narava nas žene, da SEBE opravičujemo. To vidimo že na prvih straneh Svetega pisma, ko se pojavi prvi konflikt. Adam se začne opravičevati tako, da obtoži Evo in Boga. Eva pa obtoži kačo. Opravičujemo se z obtoževanjem svojega zakonca, da nas on sili v neprimerna ravnanja, v grešen, neljubeč in nespoštljiv odziv.

.

KATOLIŠKA REŠITEV

Kakšno pa imamo katoličani zdravilo za ta najmočnejši izvirni greh: SPOVED. pripovedovanje Bogu o svojih grehih, o svoji nezvestobi, o svoji krhkosti.

.

NEZMOŽNOST OSEBNE PRISTNOSTI V SLOVENIJI, OSEBNE ODGOVORNOSTI

Socializem in komunizem sta totalitarno poškodovala osebno odgovornost prebivalcev v Sloveniji. Kako danes ljudje govorijo v Sloveniji? Prvič o svojih osebnih stvareh večina ljudi molči. Pogovarjajo se samo take stvari, ki so superficial. O formuli 1, fuzbalu, športu ali o modi in novicah iz rumenega tiska. Politika je že nevarna, ker moraš tukaj kdaj zastopati MOJE MENJE. ŠE manj se govori o MOJIH VREDNOTAH in še manj o mojih ČUSTVIH. Ljudje govorijo v 2. osebi ednine: ” Greš, pa vidiš, pa narediš…” Nekoč je tipičen človek zaradi kolektivizma socializma govoril v 1. osebi ednine: ” Mi bomo naredili, mi bomo spremenili, mi bomo pregnali ..”. Danes pa ni zmožen govoriti v 1. osebi ednine ne prijatelju, ne ženi, ne na kakšni PT skupini ali duhovni skupini. Zgolj 2. oseba ali 3. oseba ednine: ” Človek mora danes imeti debelo kožo. Ker Če ne narediš tega, potem boš dobil …”

.

E. PRISPODOBA o DIHURJU IN VRTNICI

Eggerichs uporabi še eno retorično prispodobo. Recimo pohodim vrtnico ali dišečo rožo in bo le ta oddala prijeten vonj. Ali pa pohodim dihurja. Kaj ti narediš, ko si izpostavljen pritisku in se odkrije tvoja notranjost? Ali zadišiš kot vrtnica ali zasmrdiš kot dihur. Take prispodobe kot slike ostajajo v moji in naši psihi še meseca in leta po predavanju. V stiski druge ljudi obtožujemo za slabe stvari, ki jih počnemo, pripišemo pa si zasluge za dobre stvari, ki jih storimo. To je tako tipično človeško. Ne poznam človeka, ki ne bi tega delal. Močno se trudimo, da bi opravičevali svoje vedenje, kar nas odpelje stran od resnice in potem sprašujemo, zakaj imamo težave.

.

NESTRINJANJE Z EGGERICHSOM GLEDE ČUSTEV

Z Eggerichsom se ne strinjam v kvalifikaciji čustev na prostovoljne in neprostovoljne. Vsa so podzavestno sprožena kot vzmet. Lahko jih dobro kontroliramo, če zmanjšamo napetost, ki čustva proži. Napetost čustev je razlika dveh vrednostnih potencialov. Čustva so kot električni tok, ki jih ta napetost proži. Lahko postanemo zelo togi in hladni, če hočemo dušiti čustva, a s tem izgubimo kvaliteto človeka, postajamo roboti.

.

NI POMEMBNO ČUSTVO, AMPAK NAŠ ODZIV, ODGOVOR

Čustva so pokazatelj, problem je naš odziv, ko prestopamo meje v obnašanju. Zahtevanje nekaj od zakonca, natezanje človeka na idealnost je samo znak moje infantilnosti in moje farizejske krutosti.

“Kajti sedemkrat pade pravični in spet vstane,

krivični pa se spotikajo v hudobijo.”

Pregovori 24,16 Nihče ni popoln. Svojemu zakoncu moram izkazati milost.

.

PRISPODOBA O SONCU, GLINI IN MASLU

Ko sonce pošilja svetlobo in toploto na Zemljo, kako ve kako se bo nanjo odzvala glina in kako maslo?

.

Zgodba mučenega in ubitega francoskega katolika:

Francoskega katolika so gestapovci ( politična policija nacional-SOCIALISTOV) odkrili, ko je skrival Jude. Šef znan pod imenom Mučitelj ga je vprašal zakaj se ga ne boji, ali ne ve, kdo da je? “Imate moč, da me mučite in ubijete, toda gospod, nimate pa moči, da me pripravite do tega, da vas sovražim.”

.

POMEN PRILIKE o NASTAVLJENJU DRUGEGA LICA BRUTALNEŽU

Ko je Jezus govoril, da nasilnežu, ki nas  je udaril po enem licu nastavimo še drugo lice, ni rekel, naj bomo pasivne reve. Učil je, da nas lahko drugi ljudje fizično nadzorujejo in mučijo, toda če nastavimo še drugo lice, nenadoma mi prevzamemo NADZOR in ODLOČITVE SO NAŠE.

.

RAVNANJE KRISTJANA ZARADI ODNOSA DO KRISTUSA

Kadar ravnamo spoštljivo z zakoncem, ki do nas ni ljubeč ali kadar ravnamo ljubeče z zakoncem, ki do nas ni spoštljiv – to delamo zato, ker nam je Kristus tako naročil, ker verujemo v Kristusa. Nisem nemočna žrtev brez upanja.

.

ZRELA, ODRASLA OSEBA:

Večina ljudi išče ugodje in se izogiba neugodje, Večino časa so v stanju Žrtve, včasih pa igrajo Rešitelja ali Preganjalca. Ravnajo avtomatsko kot Roboti, brez osebne svobode. MOJ ODZIV PA JE MOJA ODGOVORNOST pa človeka osvobaja duhovna in mu daje odraslo odgovornost, moč. “Navdušen sem, da lahko sedaj ravnam drugače in da Bog uporablja moj zakon za orodje za poglobitev in preizkus moje ljubezni ter spoštovanje Boga.”

vir Priročnik Eggerichsa za male zakonske skupine

naročilo knjige ali DVD pri Društvu ZAŽIVI ŽIVLJENJE ( zazivi.zivljenje@gmail.com)

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Amerika, Cerkev, skupnost, občestvo, Dialog, Družina, Humor, Jaz sem... ali biti ali imeti?, Knjiga, Partnerski odnos, mož & žena, RKC, Slovenija, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Vzgoja, ZDA, Zabava, Zakonska skupina DiŽ, citati, dobro vzgojen otrok, dr. Emerson Eggerichs, inženirji družbe, modne družbene smernice, protestanti, psihologija; duševnost, psihološko svetovanje, sposoben odgovorno in stanovitno DELATI in LJUBITI, video, vzgoja samega sebe, zdravje, čustva | Brez komentarjev »

Gianni Vattimo

Objavil pavel dne 25.04.2014

Ko sem bil v SSKŽ, mi je bila prioriteta osebna duhovna rast. Moral sem postaviti notranje temelje. Bil sem tako razrušen in prazen pri svojih 20ih letih. Z diplomo sem končeval tehnično univerzo, po parih strastnih enoletnih zaljubljenostih in hojah s puncami pa se mi je porušil mladostniški sanjski svet, da me bo ljubezen odrešila. Bili smo tako omejeni, jaz in moje punce. Sanjska čarobnost sreče je tako hitro izginila v realnih uvidih in dejstvih. Ignacijanska pedagogika ( predvsem DV) mi je dajala mir, osrediščenost, temelj. Želel sem postati stabilen moški, stabilen človek. Da bi znal ustvarjati in da bi znal ljubiti. Odrasel. Doma nisem imel pogojev, prej strupene silnice, tako sem tukaj preko p. jezuitov dejansko prihajal do Očeta preko njihove ljubeče očetovske vloge – slika in knjiga o Rembrandtu po evangeliju po Luku, ki opiše vrnitev izgubljenega sina. Zdi pa se mi, da sem v tistih časih preveč živel vlogo žrtve, še več pa je bilo tega okrog mene v slovenski družbi, tudi tam v SSKŽ. Komaj kakšno leto prej sem se dal birmati, par let prej pa sem v stik prišel preko raznih new age predavanj s protestanti iz ZDA: Stephan Haslam in Paul Solomon, ki sta predvsem kazala na vlogo Žrtve s katero smo predvsem prebivalci socializma močno zastrupljeni. Jamranje in pasivnost. Meni je v SKŽ kot v vseh slovenskih skupinah – kjer se dela na sebi – manjkalo pristnosti, iskrenosti in topline. Čeprav sem imel marsikatere zelo dobre odnose, ki so  se ohranili še do danes.

Takrat se s politiko nisem ukvarjal. Bil sem tipični socialist in imel sem velike predsodke proti SKD. Rekel sem: ne bodo me prepričali o domobrancih in ne bodo me prepričali o spolnosti pred poroko. Čeprav sem SKD enkrat tudi volil, takoj po prvi razočaranosti na ZSMS, ki sem jo menda volil 1991. Od takrat komunističnih derivatov nisem nikoli več volil. Toliko pa sem že bil razumen. A če bi poslušal JJ, bi bila tudi volitev SLS in NSI volitev komunističnih hlapcev.

No, takrat v SKŽ sem skušal z večimi še kaj drugega govoriti, o bolj aktualnih stvareh. Bila je tudi neka mala skupinica intelektualcev v SKŽ. In človek, ki je takrat študiral sociologijo ( doktorat po diplomi fizike – kar mi je bilo noro) in je tudi Rupnikov prijatelj, je večkrat omenjal eminentnega sodobnega italijanskega filozofa Gianija Vattima, ki je zagovarjal “MEHKO MISEL”. Očitno je bil ta človek takrat pod vplivom vplivnih jezuitov in mu ta filozof ni zrastel na svojem raziskovanju. Že takrat se mi je to vse skupaj zdelo zelo čudno in prisiljeno. Wikipedia v angleščini je bolj jasna o njegovih komunističnih ciljih.

Včeraj pa sem po Odmevih v Kulturi slučajno gledal neko oddajo in tam se pojavi intervju s tem 80-letnim filozofom, ki je vstopil v politiko. Ta filozof je včeraj po TV večkrat zatrdil: “Sem ponosen komunist!” Bil je slavni Giani Vattimo. Katoliški socialist, ki je na univerzi vzgajal mladino in se je od nje odcepil šele ko so postali brutalni teroristi Rdečih brigad.

To me je pa zelo pogrelo. Bil sem zelo jezen.

Ko sem poslušal p. Rupnika več desetkrat na TF ali kje drugje – mi je bilo vedno fino. VEDNO JE BILO FINO. In vedno je bilo njegovo pripovedovanje NAJVEČJI MAGNET. Toda kaj sem od tega odnesel? Kaj bi lahko od tega obnovil? Ne znam našteti niti ene misli znanih cerkvenih očetov, bral sem Solovjova in Berdjajeva, pa Dostojevskega – kar je velikokrat izpostavljal in hvalil. A nekega zaključka in refleksije ne znam ven postaviti in shraniti. Prebral sem tudi večino njegovih knjig. Toda kaj sem odnesel? Ne vem. Morda kaj nezavednega. Osebno z njim nisem nikoli govoril. Tuda zadnjič, ko sem poslušal njegove radijske misijone, mi je nekaj manjkalo. Rdeča nit. Neka odločna smer. Se mi zdi, da se je izgubljal v pripovednosti. Lepo ga je poslušati kot babico na zapečku v zimskih nočeh, ko pripoveduje zgodbice. Toda kaj sem od tega odnesel.

Leta 1998 sem bil vesel, da je postavil kapelo in sem jo šel med obiskom Rima tudi gledati. Prišel sem v vatikansko kapelo Redemptoris Mater ne po vezah v SKŽ ali jezuitski smeri ( to mi ni uspelo), temveč preko svojih gostiteljev v Rimu, kjer je neka njihova sorodnica delala za Vatikan in nas je ona peljala notri. To je bil moj prvi obsik Vatikana, čisto zasebni. Par let kasneje je p. Rupnik naredil mozaik tudi v naši župniji. Meni je zelo všeč. Sedaj se spomnim edinega  Rupnikovega stavka: “Glejte usmiljenega Kristusa na ikoni!” Dobro : Rupnik ves čas poudarja, da je zgrešena smer Cerkve, da gradi in obnavlja zidove, ne skrbi pa za odnose. To se strinjam. Tudi to, da skušamo narediti močno Cerkev po posvetni logiki, kar naj bi gradil predvsem Opus Dei, je tudi zgrešeno. Predvsem je treba sprejeti krhkost človeka, ranljivost. Bivanjsko tesnobo in v tem graditi božje. Ko sem iskal povezave, sem našel KUD LOGOS:

  1. o Filokaliji in knjigi Ruski romar . kar je ena od boljših knjig, ki sem jih bral pred 25 leti na začetku mojega odnosa z Bogom
  2. o Vladimirju Solovjovu, mističnem ruskem filozofu iz konca 19.stl. ( bral sem njegovo knjigo Smisel ljubezni)
Podobno sem p. Karla Gržana o osebnih odnosih, zakonskih odnosih, molitvi in o vsem vedno rad poslušal. Ko pa je kaj spregovoril o aktualnem življenju, ekonomiji, politiki – pa se mi je zdel kot nek sanjaški osnovnošolec, ki sanja, kako bi naredil svet brez vojn in revščine.

Neverjetno je kako naši uredniki, novinarji in tudi ostali deli prebivalstva tekmujejo, kdo bo predstavljal zgolj skrajne levičarje. Drugih intervjujov z drugačnimi misleci in aktivisti v Sloveniji sploh ni – Slovenija je neprodušna zaprta za vse kar ni skrajno levičarstvo. Celo ljudje, ki imajo sebe za katolike so v resnici komunisti in socialisti (gnostiki) in daleč stran od katolištva. Tule je ta intervju s filozofom Vattimom od novinarke Polone Balantič. Hočejo biti tako všečni ali so globoko v sebi taki teroristični fanatiki, ki morajo sproščati svojo zavist, pohlep in sovraštvo.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev, skupnost, občestvo, Jaz sem... ali biti ali imeti?, Knjiga, Partnerski odnos, mož & žena, RKC, Religija, SJ, Slovenija, Socialistična Federativna Republika EU, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Vzgoja, Zgodovina, gnosticizem_mainstream_religija, inženirji družbe, modne družbene smernice, izreki puščavnikov, cerkvenih očetov, p. dr. Marko Rupnik_SJ, politika, psihologija; duševnost, spomin, umetnost in kultura, učenje, vraževerje ali praznoverje, vzgoja samega sebe | Brez komentarjev »

Spopad pingvinov in PODGAN (new reality show v socialistično-solzni Dolini)

Objavil pavel dne 25.04.2014

Država se nam potaplja, družba tone v lakoto in revščino. Na ladji norcev pa se elita pretepa za oblast. Fight socialističnih birokratov in iz njih vstalih mafijskih bossov  za zadnje koščke kruha. O Bossih  Korsika pravi, da jih je več in niso vsi iz Murglj vodeni nevretenčarji. Jih bo Zoki lahko več podkupil kot Kučan? 70% državljanov Slovenije je do pred kratkim oboževalo Zokija. Danes je celo moje podjetje teh uslužbencev osramočeno tiho, tudi sosedje Bosanci so utihnili. Če pade ukaz, ga je treba kolektivno spoštovati, drugače bodo težave, kajne ovce socialistične?

Na Drugisvet sem gledal anketo za blogerje glede svetovnega nazora: ali si liberalec ali socialist ali konzervativec. Večina je rekla, da so liberalci. Cca 40% – a mislim, da sta komaj 1 ali dva, ki se zavzemata za temeljno pravico zahodne civilizacije zadnjih tisočletij: pravica do osebne lastnine in ekonomske svobode in ki nasprotujeta razrastu birokracije in javnega šolstva in zdravstva. Vsi ostali so tipični razvajenci, lažni liberalci, neodgovorneži o katerih zelo ironično piše Mazzini že več let: ” Ja, mamica in oči mi dajeta dnar 35 let, da ga žuram in imam čim več pravic. Fejkam, da sem svetovljan, urban in zelo razgledan, strpen. S promiskuiteto bom odkril ali je moja smer homo ali bi ali hetero. Potem mi bo dajala država denar da eksperimentiram z drogami!” To je lažni liberalizem, SOCIALISTIČNO PARAZITSKI iskalec pravic, BIROKRATEK  V DRŽAVNI SLUŽBICI, brez odgovornosti. “LDS ali Zares ali PS ali DL” liberalizem.  Fake. Kvazi. Psevdo. Blefer. Čeprav me je presenetilo, ko se je pojavila DL in imela  po raziskavah ves čas 15% do 25% glasov ( a v svojih vrstah je imela predvsem eminentne mlade birokrate). Prava liberalnost poveže osebno in ekonomsko svobodo z osebno in ekonomsko odgovornostjo.  Pravi liberalec je velik nasprotnik socializma: velikih davkov, oviranja privatne lastnine, oviranja podjetništva, pristaš svobodnega trga . O neodgovornosti Slovencev piše Mazzini.

LISJAK

http://www.casnik.si/index.php/2014/04/25/eden-nasih-vraca-udarec-zoran-jankovic-in-njegovi-ustolicevalci/ KORSIKA povzema mojo teorijo o psihično moteni večini v Sloveniji in o plasti sociopatov, ki nas kolektivno zlorablja http://www.pozareport.si/?Id=kolumna1&View=novica&novicaID=20341&type=tags

MASTEN piše o nacionalnem interesu in zlorabi nacionalnega interesa. Ključni kriterij razlikovanja je gospodarjenje kot ustvarjalnost ali pa nategovanje, grabljenje, izigravanje. http://www.siol.net/priloge/kolumne/igormasten/2014/04/vajepripredmetubogastvo_narodov.aspx

MAZZINI: Mazzini piše o kolektivu socialisti, ki imajo nešteto “liberalnih” pravic – ki so v resnici socialistične pravice in volijo ves čas tiste nesposobneže, ki ne bodo nič naredili. Kolektiv socialistov duši slovensko družbo, jo zlorablja in počasi ubija. http://www.siol.net/priloge/kolumne/mihamazzini/2014/04/vdezelinestetougodnosti.aspx

Klasični liberalec in komaj 23 letni študent na FF UNI LJ Rok Novak pa piše o enih največjih rak ran v Sloveniji: o socialističnih sindikatih. Prosi, da jih damo na čevelj.

http://www.finance.si/8801154/Dajte-%C5%BEe-sindikaliste-na-%C4%8Develj-mladi-vam-bomo-hvale%C5%BEni

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družba, Miha Mazzini, Slovenija, Socialistična Federativna Republika EU, birokracija, dr. Igor Masten, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, korupcija, motnje osebnosti PSIHOPATI, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, politika | Brez komentarjev »

Nova politična znanost

Objavil pavel dne 23.04.2014

Nova knjiga v slovenskem prostoru, čeprav je avtor vsebino te knjige odpredaval daljnega leta 1951, pa je vseeno pristop k filozofiji zgodovine o predstavništvu, redu, vodenju družbe v smeri postavljanja teorije na podlagi obsežnih raziskav družbe, zgodovine, antropologije in simbolov, vrednot. Knjiga tega velikega učenjaka 20.stl. – ki ga uvrščamo med ameriške filozofe, čeprav je tja pobegnil na dan Hitlerjevega Anschlussa Avstrije ( kjer je poučeval sociologijo na Dunajski univerzi) , potem pa se je vrnil  v Evropo in vodil katedro za filozofijo na Univerzi v Muenchnu – nam bo odprla vpogled v zgodovino človeške družbe skozi simbole, ki so povezovali različne družbe, različne civilizacije. Prikazala nam bo krize teh civilizacij. Na pepelu teh kriz so ponavadi zrastle nove rešitve, ki so civilizaciji dajale vzgon nadaljna stoletja.

V prvi polovici knjige avtor razvija to novo teorijo na podlagi zbranih podatkov. V drugi polovici pa avtor napade modernost, ki temelji na gnosticizmu, ki je v obliki pozitivizma (objektivni iracionalisti, ki dosežejo vrh z dr. Maxom Webrom, katerega Voegelin nasledi na katedri Univerze v Muenchnu leta 1956) uničil družboslovne znanosti in odtujil človeka, materializiral in zasanjaril človeka. Vrh gnosticizma ( današnja civilna religija) je vedno totalitarna država ( politične religije gnosticizma so komunizem, nacizem, fašizem, islamizem).

Če vas zanima razlaga 20.stl. in kaj je do največjih katastrof človekove civilizacije pripeljalo, morate prebrati to knjigo.

Gnosticizem je danes civilna religija. Cela družba je prežeta z njim. Sanjarjenje, utopije, zanikanje razuma, zanikanje kritike, nadčloveška superiornost, scientizem ( Tom Cruise), pozitivizem ( Max Weber), kabala ( Madona) in Obama, ki hvali očeta gnosticizma: Joahima iz Fiore, ki je v 12. stl. postavil gnostične temelje po katerih je gnosticizem agresivno in revolucionarno premagal krščanstvo v Zahodni civilizaciji, filozofijo in družboslovje. Je pa naredil izjemen napredek v znanosti in tehnologiji. Problem je, ker je gnosticizem samodestruktiven in votel. Ravno zato ne samo filozofi in družboslovci, temveč tudi običajni ljudje že stoletja prerokujejo propad Zahodne civilizacije, v kateri je človek odtujen in utopljen v množici enakomislečih.

http://www.casnik.si/index.php/eric-voegelin-nova-politicna-znanost/

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družba, Eric Voegelin dr., Knjiga, ZDA, gnosticizem_mainstream_religija, politika | Brez komentarjev »

Vstajenje; pesnik Milan Debeljak

Objavil pavel dne 20.04.2014

VSTAJANJE

.

Kar so učenci pripovedovali

.

in Cerkev že dva tisoč let uči,

. kar smo v teh dneh že nekajkrat prebrali

. iz Božjih knjig, nam zdaj povej še Ti:

.

.

kaj storil si, da so se razmajáli

. okovi groba, kamor bil si ujet,

. kako so se vojaki razbežali,

. ko Tvoja moč je spet objela svet,

.

.

kako si v luči svoje slave gledal

. na sveto mesto, križe in ljudi,

. kako in kje si Mamici povedal,

. da njen ubogi Sin že spet živi.

.

Velika noč! S Teboj se veselimo.

. Pripoveduj! V izpraznjen grob strmimo …

.

.

pesnik in kmet Milan Debeljak, prijatelj iz SSKŽ, ki je z ženo Veroniko ( ob njunih 4 otrocih in težkem delu na kmetiji požrtvovalno)  posvojil novorojenčka ( ki sta ga zavrgla starša, ker je bil invalid) – danes slavnega plavalca Darka Đurića, predvsem simpatičnega mladeniča, ki je bil že nekoč zelo preprost in simpatičen deček. Ta zgodba me je takrat šokirala, še bolj vedrina dečka starega okrog 4 let, ko sem ga prvič spoznal. Pri Milanu po romanju SSKŽ na Brezje vsako leto igramo nogomet na travniku ob njegovi kmetiji, imamo piknik, se pogovarjamo s prijatelji iz SSKŽ in preživimo lepo popoldne.

Pa še ena:

M 28

Ko ljubim vse, kar si položil vanjo,

ko sem hvaležen ji za lepe dni,

ko srečen sem, če sem prijeten zanjo,

ko strah me je, če ona strah trpi,

ko vleče k njej me, kadar sva narazen,

ko mi je lepa, kot bila je prej,

ko všeč mi je vsak, kdor je z njo prijazen,

ko mir je v meni, če lepo je v njej,

ko se mi z vsem, kar dela, prav obrača,

ko ljubim jo srčnó in rad sem z njo,

ko v vsem, kar je, mi je tako domača,

da v tem, kar ni, sprejemam jo lahko,

je to že skoraj to, kar čutiš Ti

do nje, do mene in do vseh ljudi.

vir Plameni SSKŽ

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev, skupnost, občestvo, Dialog, Družba, Družina, Izleti, turistične destinacije, Jaz sem... ali biti ali imeti?, Knjiga, RKC, SJ, Slovenija, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Vzgoja, dobro vzgojen otrok, duhovna misel, podjetništvo oz. mikroekonomija, sposoben odgovorno in stanovitno DELATI in LJUBITI, umetnost in kultura, vzgoja samega sebe | Brez komentarjev »

Gnosticizem

Objavil pavel dne 16.04.2014

Gnosticizem:

Eric Voegelin se je s tem ukvarjal veliko. Napisal knjigo 1951. “Nova politična znanost”.

Gnostik gradi na znanju svoje odrešenje. ” Če posedujem neko skrito znanje, spoznanje, sem odrešen, sem Bog!” Tako je zelo močna gnostična religija danes scientizem. Potem v humanistiki je z naravoslovno matematičnimi metodami šel “znanstveno” raziskovati družbo. Temu se reče pozitivizem. Naredil je veliko škodo v družboslovju: škodo pravu, škodo zgodovini in škodo filozofiji. Preveč nepomembnih dejstev, izguba stika z realnostjo, zdravo pametjo, zanemarjanje metafizike, izključevanje vrednot, ki so povezane z duhovno tradicijo..

Stari cerkveni očetje so se ves čas borili proti gnosticizmu, herezijam. To jim je do 9.stl. uspevalo. Tam do 12. stl. niti inkvizicija ni mogle več zatreti teh gibanj. Večina gnostikov se je skrivala za krščanstvom, danes pa so proticerkveni.

Osnova je bivanjska tesnoba, krhkost človeka, nepopolnost. Krščanstvo to sprejema kot resničnost. Človek v tesnobi in krhkosti moli k Bogu, k Popolnemu.

Pri gnostikih pa je takoj treba tesnobo umakniti. Dodati sanjarjenja, zdravila, znanost, magični simboli, neo-pravljice v katere preprost pogan hitro veruje, ideologije, revolucije. Takoj narediti NEBESA NA ZEMLJI in odstraniti vso trpljenje na svetu. Narediti idealni svet.

Socializmi ( komunizem, fašizem, nacizem, islamizem), reformacija, renesansa , liberalizem so gnostična gibanja, politične religije – ki skušajo umakniti trpljenje in svet narediti idealen po svoji podobi. Prva gnostična revolucija so bili puritanci v Angliji in kasneje v ZDA. Francoska revolucija je prav tako gnostična. Voegelin pravi, da prej ko je bila revolucija, prej se je krščanska družba lahko opomogla in utrdila. Kasneje kot je bila gnostična revolucija ( Slovenija), bolj je družba uničena. Pravi, da je gnostična revolucija uničila sredozemski bazen vrednot ( grška antika + judovstvo + krščanstvo), kjer je bil dialog in iskanje resnice glavna vrednota. V gnosticizmu je kritika in samostojno razmišljanje prepovedana. Pravi, da je ZDA in Anglija ( konzervativci) še edini prostor, kjer se je ohranilo nekaj sredozemskih vrednot. Gnosticizem je mešanje materializma in sanjarjenja. Ne vemo kaj bo prinesla prevlada Kitajske in Indije.

Tisti, ki so skrivnostno prišli do teh znanj ( če prav razumem namiguje Voegelin, tudi Koran in islam spadata v gnostično gibanje) – so več vredni. Ostali so manj vredni. Aparthaid. Koncentracijska taborišča za tretjerazredne. Gnostični preroki. Gnostični aktivisti, gnostični revolucionarji. Vsako gnostično gibanje sledi utopiji. Da pride do nje pobije milijone žrtev in da jo “ohranja” prav tako.

Gnosticizem ni ena od oblik starega poganstva. Je superiorno poganstvo, ki uniči vse kar je pred njim obstajalo. Tako kot se je zgodovina komunizma začela z revolucijo in je vse prej spadalo v mračno dobo.

Poleg tega sem pozabil na pozitivne cilje gnosticizma: (Voegelin ni bil tako prizanesljiv): 1. velik znanstveni napredek 2. velik tehnološki napredek 3. velika rast blaginje, pismenosti, znanja, filanotropije

Ob tem pa je bilo veliko revolucij, vojn – ki so bile nesmiselne, vojne za ideje, za utopije. Velik porast zla, mučenj, krvoločnosti, koncentracijska taborišča, genocidi,..

Obstaja izrek ( pa ne vem od katerega filozofa ali mistika je): “Napredek je smrt duha!”

To so moja vprašanja za kakega filozofa ali teologa:

Kakšna je povezava gnosticizma s praznoverjem?

Kakšne so bili oblike gnosticizma v antiki?

Kakšne so bile oblike gnosticizma v judovstvu?

Kakšne so oblike gnosticizma v krščanskih herezijah ( arijanstvo, manihejstvo,..)?

Kakšne so povezave med islamom in gnosticizmom?

Koliko gnosticizma je v današnji Cerkvi, pri vernikih?

Cerkveni očetji in gnosticizem?

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev, skupnost, občestvo, Eric Voegelin dr., Knjiga, Socialistična Federativna Republika EU, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Vzgoja, Zgodovina, gnosticizem_mainstream_religija, inženirji družbe, modne družbene smernice, judje, politika, protestanti, vraževerje ali praznoverje, vzgoja samega sebe | 1 komentar »

Ukoreninjenost komunizma v slovenski družbi izhaja iz ” moški so slabiči”

Objavil pavel dne 14.04.2014

Zakaj se ljudje danes bojijo biti svobodni? Raje se skrivajo v sivem kolektivu za katerega skrbi mamica Država. Zakaj se moški bojijo biti moški? Jih potem povprečna ženska v Sloveniji ne bo več povohala in bodo ostali sami, osameli, kot psihični motenci? Raje so posamezniki, birokratki, ki pazijo, da enako razmišljajo in delujejo kot večina, kot trenutno moderna množica, pazijo da z glavo ne štrlijo iznad uravnilovke ENAKIH. Toda enaki nikoli niso bili uspešni ljubimci ali uspešni podjetniki. Bojijo se izpostaviti, kaj šele fajtati za nek cilj. Fajtajo se šele takrat kadar jih ščiti kolektiv, ko se kolektiv fajta. Takrat boste slišali prave bojne moške klice.

Že desetletja videvam, da je v slovenski družbi priznano, da so moški slabiči, podrejenci. Ženske pa možače, “ta glavne”. Tudi na tem blogu sem marsikaj od tega napisal. Druga komponenta pa je srhljiva initmistična zavzetost ali le soglašanje z idejo komunizma pri Slovencih. Čas bo pokazal, da je Slovenija med vsemi komunističnimi državami naredila najmanj sprememb, reform, izboljšanj. Še najbolje od vseh ex-comm držav se oklepa  socialističnih “vrednot”.

Ivo Kerže obe te komponenti poveže vzročno posledično. Sluti, da so te škodljive novotarije pripeljale iz reformacije in razsvetljenstva, ne vidi pa tistega kar sem o gnosticizmu Zahoda in Rusije pisal prejšnji teden na blogu s pomočjo prebrane knjige filozofa dr. Erica Voegelina. Tako kot so bile reformatične sekte izraz novih, modernih gnostičnih fanatično akcijskih skupin, tako so bili to tudi razsvetljenstvo in kasneje fašizem, komunizem, nacizem in ostale socialistične diktatorske državne tvorbe in državne religije Državna politična religija je bila samo zadnja inštanca totalitarne socialistične države. Gnosticizem in socializem vedno preko utopije in nasilja vodita v TOTALITARNO DRŽAVO ( nisem vedel, da se je že grški filozof Platon zavzemal za uničenje družine in vzpostavitev totalitarne države).

Filozof dr. Ivan Kerže na tem blogu znanstveno raziskovalno dokazuje, da je vir tako navdušenega intimističnega sprejetja komunizma in vztrajanja v njem prav seksualna revolucija, ki se je razvijala v svetobolju. Glavni akter je Josip Stritar, ki je marketinško opremil romantika Prešerna s svetoboljem. Romantiki se niso razveseljevali na razsvetljenstvom in svetoboljem, bolj nad starejšimi oblikami kot antiko in srednjeveškim krščanstvom. Tako tudi Prešeren in Čop, ki za Schopenhauerjevo svetobolje še nista slišala.

Kasneje je Stritarjeve težnje ( Stritar je prvi pozival Slovence, da uvedemo komunizem, medtem, ko je večina normalnih in zdravorazumskih Slovencev, že leto po izidu Marx in Engelsovega Komunističnega Manifesta pozivalo, da je komunizem ZLO), prevzel Cankar, ki pa je del življenja posvetil za marketing socializma, čeprav je imel tudi obdobja, kjer je njegova katoliška vera igrala glavno vlogo. Marx in Engels sta hotela uničiti privatno lastnino in družino.  Kerže piše: “Utopični socialist Charles Fourier, ki je v svojem temeljnem delu Teorija štirih premikov iz leta 1808 to zamisel formuliral takole: »nič ne spremeni družbe tako hitro kot sprememba vloge ženske v njej«”

Največjo težavo je naredila Slovencem seksualna revolucija. In to ne na področju prakticiranja spolnosti, kot pa predvsem redefinicije moške in ženske vloge v družbi. Komunizmu so se konec 80ih let 19. stl. predvsem uprli konzervativni katoliki ( A.M. Slomšek in krški škof dr. Anton Mahnič – ki so ga komunisti naredili za glavnega krivca razkola Slovenije, čeprav je bil srčen in argumentirano učinkovit, predvsem pa pronicljiv in inteligenten mislec) in liberalci ( pisatelj Janez Mencinger v svojem romanu Abadon (1893), kjer prerokuje SFRJ socialistično tvorbo v 24. stl.).

Še ne dolgo nazaj sem bral odlično filmsko kritiko filmov slovenskih režiserjev, ki imajo za glavne vloge moške luzerje. Niti enega ni, ki bi bil normalen ali pozitivni moški lik. Na splošno se filmi ukvarjajo z bedo in praznino lumpen-proletarcev.

Moško luzerstvo in zapitost je predvsem odpiral v zavest psihiater Janez Rugelj, ki prikaže na podeželju tipičnega 50 do 60 letnega zapitega kmeta ( ki se obnaša avtistično, jecljavo, nesposobno, potuhnjeno kot Kučan ali Drnovšek), ki mu doma vlada 70 do 80 letna zapita mamica. Danes še noben psiholog ali terapevt ni upal napasti tipičnega grabežljivega socialističnega birokrata, ki je izgubil iluzije v socializmu, ostala pa mu je skrajno zavistna materialistična, plenilsko -grabežljiva materialistična narava s katero hoče sebe odrešiti v hlepenju po čim več materialnih dobrinah, ki jih krade družbi in sočloveku.

Freudovci ne morejo ponujati na psihoterapijah moških vrednot, ciljev, ker ne znajo videti v moškem nobene večje pozitivnosti, morda le v seksualnem pomenu, ne pa v partnerskem pomenu, mož, kaj šele oče. Zato je bil meni literat Vitomil Zupan  (v knjigi Menuet za kitaro) v puberteti tako všeč, ker je prebijal otopelega, zdolgočasenega, zapitega, omrtvičenega socialističnega človeka -birokrata z lovcem polnim življenja, seksualnega, igrivega, skavtskega, navihanega.  Res pa v Sloveniji nimam vzora kako biti dober mož in dober oče, dober avtor, dobra avtoriteta. Deloma v delih nemškega benediktinca p. Anselma Grüna ( knjiga BOJ in LJUBEZEN: moški v 15 likih Svetega pisma) in pa v branju Svetega pisma, recimo Job, sv. Jožef.

Kakšne rešitve ponuja Ivo Kerže: gradnja moških skupin v Cerkvi ( to že 5 let dela p. dr.Vili Lovše,  SJ v Ljubljani), kjer bi si moški med seboj delili izkušnje in v Svetem pismu iskali navdihe za moškost, ki je v slovenski literaturi ni. Celo v Cerkvi nastajajo psihološka “strokovna” gibanja, ki hočejo vsa orodja kaznovanja očetu odvzeti in jih očrniti po liniji gnostičnega “modernizma”, “naprednosti”, “znanstvenosti” v cilju “delati bolj prijazen svet”. Kaj pa šele, da bi Slovenci imeli kakšen vzor, dober lik v očetu uspešnem podjetniku.

Torej MOŠKI:

  1. kot uspešen lovec ženske
  2. zabaven v družbi
  3. dober športnik
  4. razgledan in pismen
  5. dober filozof
  6. dober kreator, ustvarjalec, delavec, inženir
  7. dober mož
  8. dober oče
  9. dober avtor, avtoriteta
  10. dober podjetnik
  11. dober politik, reformator, državnik
Se pravi, formirati moramo novega človeka, ker je gnosticizem popolnoma uničil tako človeka kot moškega. Uničil je moža, očeta, podjetnika, svobodnega borca in skreiral birokratske hlapce in sužnje, klone socialističnih in drugih gnostičnih totalitarizmov. Komunisti so najprej pobili srčne podjetnike in gospodarje na kmetijah. Potem so na univerzah uničili srčne mislece, inženirje, znanstvenike. Že prve dni vojne so teroristično pobijali srčne slovenske politike in industrijalce. Uničiti svobodnega, ustvarjalnega človeka, moškega in ustvariti socialistični smrkelj, spužvo, kimavca, ubogljivo-pridkanega birokratka, histerično kričalo na daljinsko upravljanje. Komunizmu manjkajo delavci in podjetniki. Ostali so jim opijanjeni vulgarni lumpen -proletarci in jalovi birokrati: od njih pa ne moremo pričakovati gospodarske rasti.

Najhujše pa se mi zdi, da nas bo že to stoletje Kitajska  ( opciji sta tudi ruski ali indijski imperij) v Evropi dresirala (podredila) z novo gnostično totalitarno ideologijo.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev, skupnost, občestvo, Dialog, Družba, Družina, Eric Voegelin dr., Film, Jaz sem... ali biti ali imeti?, Kitajska, Knjiga, Najini otroci, Partnerski odnos, mož & žena, RKC, Rusija, Slovenija, Socialistična Federativna Republika EU, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Vzgoja, ZDA, Zgodovina, citati, dobro vzgojen otrok, gnosticizem_mainstream_religija, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, iskanje partnerja, mediji, novinarji, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, p. dr.Vilijem Lovše_SJ, politika, protestanti, psihologija; duševnost, sposoben odgovorno in stanovitno DELATI in LJUBITI, učenje, vraževerje ali praznoverje, vzgoja samega sebe, zdravje | Brez komentarjev »

Začetki vrtnarjenja

Objavil pavel dne 14.04.2014

Iščem setveni koledar po Luni. Pa ga na internetu ne najdem. Nič ne dam na astrologijo, ki jo uporabljajo antropozofi.

http://www.naredivrt.si/

http://www.naredivrt.si/

Sem pa našel spletno načrtovanje vrta z imenom http://www.naredivrt.si/. Lani sem po občutku sejal in sadil rastline ob opuštevanju osnovnih pravil, katere rastline se pri rasti podpirajo, katere pa se ovirajo. Recimo česen, paradižnik in bazilika gredo skupaj. Stročnice pa se med seboj ne marajo ( grah, fižol). Korenje ima rado čebulo vzajemno. In kapusnice imajo rade stročnice, ker jim priskrbijo obilje dušika, ki ga delajo dušikove bakterije v koreninicah stročnic. Po parih mesecih in po agresivni rasti plevela, pa sem pozabil točno kje je bilo kaj posejano ( vrečke pod kamnom so bile odpihnjene ali so zgnile. Tudi semena so imela dokaj katastrofalno kaljivost, zgolj tam okrog 50%. Ven je prišla solata, rukola. Ne pa peteršilj, korenje, čebula, česen, drobnjak., koruza, sončnice. Fižol 50%, bučke in kumare pa sem kasneje kupil kot sadike.

Zgornji načrtovalec vrta pa ima vgrajeno osnovno napako: ne daje rastlin skupaj po tem, da se podpirajo oz. narazen, v drugi del vrta glede na to, da se rastline med sabo ne marajo. Kako bi to lahko spremenil v tem programu, kako bi avtorjem te računalniške aplikacije to lahko sporočil?

Zelo dobro je najprej napisati načrt kaj bo kje rastlo. Tale spletna stran naredivrt.si pa pomaga tudi prešteti število sadik glede na število članov v gospodinjstvu. Te načrte lahko čez leto malce popravim.

Načrti letnega posevka v vrtu so pomembni za kolobarjenje.

Okrog posajenih sadik sadnega drevja sem potresel veliko pepela bukovih drv v upanju, da se mravlje ne bodo mogle prebiti čezenj na deblo drevesc. Mravlje raznašajo na popke dreves listne uši. Listne uši izločajo neko sladko mleko s katerim se mravlje hranijo. Mravlje udomačujejo druge živali kot človek.

Ko bodo sadna drevesa večja, bom v krošnje dal par ptičjih hišic za senice.

Upam, da voluharjev ne bo, ker imamo v bližnjih grmovjih in gozdu dovolj kač, ki so za vrtove zelo koristne, kot jež, pikapolonice ( jedo listne uši), deževniki, senice.

Delo na vrtu je podobno kot tek zelo zdravilno za sproščanje telesa in duše.

Bom poskusil poiskati še kakšne napotke, knjige, članke, TV oddaje od agronomke Miše Pušenjak.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družina, Jaz sem... ali biti ali imeti?, Knjiga, Praktični del življenja, Vzgoja, biokemija, ekologija, gospodarstvo oz. ekonomija, hrana, podjetništvo oz. mikroekonomija, psihološko svetovanje, sposoben odgovorno in stanovitno DELATI in LJUBITI, učenje, vzgoja samega sebe, zdravje | Brez komentarjev »

Ruski gnostični imperij in gnostični Zahod

Objavil pavel dne 11.04.2014

V tem eseju bom poskušal povezati idejo, da je Zahodna civilizacija prevladujoče gnostična že kar 700 let, da se ima Moskva za 3. Rim ( pred kratkim je p. Branko Cestnik pisal o tem na svojem blogu), da je nacistična Nemčija 3. Reich, da so gnostična gibanja (mainstream civilizacije) povzročila krute vojne in revolucije zadnjih 700 let , da je pozitivizem (gnostična znanost) v družboslovni znanosti uničil filozofijo in zgodovino in sedaj deja vu Hitlerja 30-ih let: Putinova osvajanja novih ozemelj.

Povsem slučajno sem v roke dobil knjigo NOVA POLITIČNA ZNANOST avtorja  dr. Erica Voegelin ( osebni prijatelj A.F. Hayeka), kar mi je bilo na začetku absurd, da bi kot inženir bral politologijo. Avtor je imel predavanja (ki so bila zabeležena v tej knjigi) iz leta 1951 in je že takrat napovedal propad gnostičnega imperija komunizma: Sovjetske zveze. Napovedal je tudi, da je po logiki dejstev zahodna civilizacija na robu civilizacijskega zloma, ker je ta zlom posledica narave gnosticizma, ki je votel, brez pristnih korenin in slepih ciljev, agresivno destruktiven in samomorilen.

Ko sem se na začetku kot inženir in naravoslovec prebijal skozi filozofijo antike, srednjega veka, antropologijo, zgodovino, vse načine organiziranja vladajočih ( PREDSTAVNIŠTVO, politologija), ki so svoje temelje iskali v simbolih, modrosti, VREDNOTAH (etiki), vesoljskem redu, Božjem, filozofiji, antropologiji, mitih, čustvih,.. mi je knjiga sčasoma postala tako aktualna, tako polna novosti in tako napeta kot kriminalka. Voegelin dokazuje kako je prišlo do novodobnih gnostičnih Političnih RELIGIJ ( nacizem, komunizem, ruski imperializem, islamizem).

.

.

GNOSTOCIZEM – NARAVA MODERNOSTI

.

“Vsa zgodnja cesarstva so se imela za predstavnike nekega transcendentnega reda, kozmičnega reda in nekatere med njimi so to celo razumela kot “resnico”. Bodisi, da pogledamo najzgodnejše kitajske vire ( Kralj Šu), ali napise v Egiptu, Babiloniji, Asiriji ali Perziji, vedno najdemo, da se red v cesarstvu interpretira kot PREDSTAVNIŠTVO KOZMIČNEGA REDA v mediju človeške družbe. Cesarstvo je analogija kozmosa, majhen svet, ki odseva red velikega, celovitega sveta. Vladanje postane naloga OHRANJANJA družbenega reda v skladu s kozmičnim redom. Kozmion v kozmosu.(str. 61).
Takšno izvajanje predstavniškega reda mora neizogibno naleteti na odpor notranjih in zunanjih sovražnikov, vladar pa je samo človeško bitje in lahko zaradi okoliščin ali slabega, napačnega vodenja doživi neuspeh, to pa sproži notranje revolucije in zunanje napade. Izkustvo odpora ter morebitnega ali dejanskega poraza je priložnost, ko pomen resnice postane jasneje viden ( str.62)
Ahemenidi so prišli še korak dalje, saj so dosegli raven samointerpretacije cesarstva: tisti, ki so na strani reda, predstavljajo resnico, medtem ko sovražniki predstavljajo nered in lažnivost. Po behistanskem napisu, ki slavi dosežke Dareja I. , je kralj zmagoval, ker je bil pravično orodje Ahuramazade, “ni bil brezbožen in lažniv”, prav tako ni s svojo družino služil Ahrimanu ali Laži, ampak je “vladal pravično”.

Kaj pa, ko se udarita dva taka predstavnika resnice kar pišejo viri iz 13. stl., ko se je mongolski knez udaril s zahodnim cesarstvom, s papežem in francoskim kraljem.

Dr. Eric Voegelin razlikuje med tremi tipi resnice:

  1. zgodnja cesarstva predstavljajo “kozmološko resnico”
  2. drugi tip se pojavi v Atenah v politični kulturi , zlasti v TRAGEDIJI kot “antropološka resnica”
  3. tretji tip pa se pojavi s krščanstvom kot “soteriološka resnica”
“Odkrivanje resnice, ki lahko spodbije resnico o kozmoloških cesarstvih, je že samo po sebi zgodovinski dogodek velikih razsežnosti. Je proces, ki obsega približno pet stoletij v zgodovini človeštva, to je približno med letoma 800 in 300 pred našim štetjem. Pojavi se sočasno v različnih civilizacijah, vendar očitno brez medsebojnih vplivov:
  1. na Kitajskem je to doba Konfucija, Lao Ceja in drugih filozofskih šol
  2. v Indiji je to doba Upanišad in Bude
  3. v Perziji zoroastrstva
  4. v Izraelu doba prerokov
  5. v Grčiji doba filozofov in tragedij. ( str. 68)
Torej 500 let so bili glavni predstavniki tega silovitega preboja: Heraklit na Zahodu in Buda in Konfucij na Vzhodu. Ta sočasni izbruh mističnih filozofov in prerokov je Zahod opazil šele v 19. stl. Potem Voegelin sledi Platonu, Aristotelu in velikemu vplivu grške tragedije kot državnega kulta. (sestavlja predstavniško trpljenje). Čudež atenske tragike je bil kratkotrajen in je utonil v grozotah pelopeneške vojne z zatonom Aten. Filozofske šole so preživele politično katastrofo polisa. Tragediji je sledil sokratovski dialog.
” Eksistencialnemu pomenu predstavništva moramo dati pomen, v katerem je DRUŽBA predstavnica transcendetne resnice. (str 85)”
Eksistencialni predstavnik družbe je njen dejavni voditelj v predstavništvu resnice in le ta vlada v soglasju z državljanskim telesom, kjer so državljani po prepričevanju lahko dejavno sodelujoči v predstavništvu resnice. Mistični filozof je odkritelj PSIHE kot senzorija ( tisti del zavesti, ki zaznava trascendenco).

Potem Voegelin opisuje izkušnje v Rimu, ki  na filozofskem področju ni naredil kakšnih prebojev. V glavnem je bil Varon, potem pa so bili že cerkveni očetje, kot sv. Avguštin in sv. Ambrož, ki sta se borila proti rimskim kultom, predvsem kultom boginje Viktorije. Avguštin je naredil preboj in dosegel ločitev posvetnega vladarja in vladarja, ki predstavlja Božje: papeža. Spopad med različnimi tipi resnice se je končal z zmago krščanstva, ki je trajala nekaj stoletij. Usodna posledica je bila dedivinizacija posvetne sfere oblasti – kar pa se ni preneslo v moderno dobo in današnje čase.

Krščanstvo je s sv. Avguštinom doseglo dedivinizacijo narave in politične sfere. Takrat pa so močneje udarili gnostiki, posebej od cisterijanov odpadli kalabrijski menih, ki je naredil svojo redovno skupnost: Joachim iz Fiore, ki je poskušal s ponovno divinizacijo politike in narave ( redvinizacija). Joachim je konec 12. stl. prelomil Avguštinov koncept krščanske družbe. Joahima lahko štejemo kot prednika SODOBNEGA sveta, GNOSTIČNEGA sveta. Celo Obama ga je 3x v svojih predvolilni kampaniji navajal kot očeta  naprednega, sodobnega sveta kot “GRADITELJA BOLJŠEGA SVETA”. (as a master of contemporary civilization who had sought to create a better world.[6])

” Ko je simbol Svete Trojice prenesel na tok zgodovine. Po njegovi razvrstitvi ima človeška zgodovina tri obdobja, ki ustrezajo trem osebam v Sveti Trojici. Prvo je bilo obdobje Očeta, s Kristusovim pojavom pa se je začelo obdobje sina, tej pa je sledila tretja doba, Doba Duha. Tri dobe so bile označene kot OPAZNO NARAŠČANJE DUHOVNE IZPOPOLNJENOSTI.  ” (str. 126)
Prva doba je ponazarjala življenja laika, druga kontemplativno življenje duhovnika in tretja POPOLNO življenje meniha. Dobe so imele notranjo zgradbo in časovne okvire, celo svoje voditelje: Abrahama, Kristusa in “Dux e Babylone”, ki so ga frančiškanski spiritualisti videli v sv. Frančišku.

Joachim je v svoji trinitarni eshatologiji ustvaril zbirko gnostičnih simbolov:

  1. koncept ZGODOVINE kot zaporedja treh dob, od katerih je zadnja doba vrh, popolnost, TRETJE KRALJESTVO, 3. Reich, 3. Rim. Kot variacije so prepoznane humanistična in enciklopedistična periodizacija zgodovine na antično, srednjeveško in moderno. Potem Turgotova in Comtova teorija o zaporedju teološke, metafizične in znanstvene stopnje. Pa še Heglova dialektika treh stopenj  svobode in samoreflektivne duhovne izpolnitve. Temu je sledila marksistična dialektika treh stopenj: primitivnega komunizma, razredne družbe in popolnega, končnega komunizma. In nazadnje še simbol tretjega kraljestva, nacional socialistični simbol 3. Reicha.
  2. Drugi simbol je VODITELJ, FIRER.  Že frančiškanski spiritualisti so videli gnostičnega voditelja v sv.Frančišku. Tudi Dante je razgljabljal o Duxu nove dobe (New Age). Zasledimo ga v parakletskih likih poznega srednjega veka, renesanse in reformacije kot ” homines spiruatales ” duhovni človek in “homines novi” novi človek. Kot komponentno ga zaznamo pri Machiavellijevem vladarju in pri nadljudeh Concordeta, Comta in Marxa.
  3. Tretji simbol je simbol preroka nove dobe. Joachim je prvi primerek gnostičnega preroka nove dobe.
  4. Četrti simbol je simbol bratstva avtonomnih oseb, ki si jo je Joachim predstavljal kot bratstvo popolnih menihov, kasneje jo zaznamo v srednjeveških in renesančnih sektah in v puritanski cerkvi. V sekualizirani dobi pa je postala pomembna sestavina demokratične vere in dinamično jedro marksističnega misticizma o kraljestvu svobode in odmiranju države.
.

NACISTIČNI 3. REICH

“Hitlerjeva milenijska prerokba izvira iz Joachimove spekulacije. V Nemčijo je pršla s posredovanje anabaptističnega krila reformacije in janezovskim krščanstvom Ficheja, Hegla in Schelinga. ” (str. 129) Prvi nemški rajh se je konkretno končal 1806, drugi z Bismarckom leta 1918 in 3. Reich je nacistov plehek in provinicalen v primerjavi z idejami nemških idealistov od Comta do Marxa. To je posledica tega, da so nacisti prevzeli idejo od Moellerja van der Brucka, ki je bil literat in ni imel nobenih nacističnih vzgibov. V knjigi je to zapisal med urejanjem del Dostojevskega.

.

.

RUSKA IDEJA, da je MOSKVA 3. RIM in VELIKA RUSIJA 3. kraljestvo:

Tudi za rusko idejo je podobno kot v nacistični ideji značilen spoj eshatologije o duhovnem kraljestvu, ki se bo uresničilo v politični družbi. Na Zahodu je bil Avguštinov koncept o ločitvi posvetne in duhovne oblasti učinkovit sploh, ker je bil posvetni vladar zemljepisno daleč od Rima. Na Vzhodu se je razvila bizantinska oblika CEZAROPAPIZMA, ki je neposredno nadaljevanje položaja cesarja v poganskem Rimu. Konstantinopol je bil 2. Rim kar se vidi v Justinjanovem razglasu. Turki so z zavzetjem Konstantinopola povzročili umik v Moskvo.

Filofej iz Pskova piše Ivanu Velikemu:”  Vedi, o pobožni car, da so se vsa cesarstva pravoslavnih kristjanov združila v tvojem. Ti si edini vladar v vesolju, edini car vseh kristjanov… Po preroških knjigah se bodo vsa krščanska cesarstva združila v eno cesarstvo, v cesarstvo našega gosudarja, carsko Rusijo. Dva Rima sta padla, toda tretji bo trajal in četrtega ne bo”
Ta ideje se je institucionalizirala približno stoletje kasneje z Ivanom IV., ki je bil prvi Rurikid, ki se je dal kronati kot car pravoslavja z uradnim priznanjem Moskve kot tretjega Rima. Čas okrog 1550 je pomemben, ker je takrat v Evropi razpadalo cesarstvo na nacionalne države: Anglijo, Francijo, Španijo. Vladavina Ivana IV. in Teodorja I. pa spadata v čas reformacije. Rusija pa je v rimskem slogu postajala dedinja Rima.

Rusija nikoli ni bila država v zahodnem pomenu besede. Ampak civilizacijsko območje, kjer so prevladovali in ga obvladovali VELIKORUSI in se simbolno kot nadaljevanje Rima oblikovali v politično družbo.

Vladarji zahoda so večkrat ruskim vladarjem skušali ponuditi krono in jih vključiti v svoje civilizacijsko območje, a zaman. Ivan IV. znan kot Ivan Grozni je pobil, sistematično pobil vse plemstvo in nastavil na njegova mesta sebi vdane “plemiče” “OPREČNINO” s čimer je določil politično zgodovino Rusije do danes ko to dela Putin in kot so to naredili Lenin in Stalin. Le da je car zamenjal zemljiško plemstvo ( kmetijstvo) v primerjavi Z Leninom , ki je zamenjal industrijsko plemstvo. Zaradi tega ker je car izšel kot eksistencialni predstavnik, je bila Rusija ves čas korenito odrezana od predstavniških institucij po vzoru zahodnih nacionalnih držav. Šele Napoleon je leta 1802 prepoznal položaj Rusije kot problem: ” na svetu obstajata samo dve naciji:  Rusija in Zahod.”

Rusija je razvila razvoj predstavništva sui generis tako v transcedentalnem kot v eksistencialnem pogledu. Tudi pozahodnjenje od Petra Velikega naprej ni igalo v Rusiji nobene vloge. Leta 1825 je bil zatrt dekabristični upor. Potem je Komjakov začel slovanofilsko, protizahodno filozofijo zgodovine. Pri Dostojevskem se je ta mesijanska vloga Rusije za človeštvo še dodatneje izkristalizirala v nenavadni ambivalentni viziji  avtokratske in pravoslavne Rusije, ki bo nekako osvojila svet in se s to osvojitvijo razcvetela v svobodno družbo vseh kristjanov prave . To je protislovna vizija, ki v sekularizirani obliki navdihuje rusko diktaturo proletariata, ki je želela imperializirati cel svet. Ljudstvo kot celota je postalo služabnik carja, kadri iz komunistične partije pa so prevzeli vlogo služnostnega plemstva “OPREČNINA”, ki jo je Ivan Grozni ustanovil na osnovi kmetijskega gospodarstva. Kasneje v komunizmu sovjetske zveze pa se je to z še večjo silo ponovilo na osnovi industrijskega gospodarstva. Danes pa car Putin vlada s svojimi tajkuni, ki jih je s svojo KGB (FSB) politično policijo preveril, nastavil in jih obvladuje (svoje nastavljeno plemstvo OPREČNINO).

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev, skupnost, občestvo, Dialog, Družba, Eric Voegelin dr., Frederich Hayek, Knjiga, RKC, Religija, Rusija, Socialistična Federativna Republika EU, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Vzgoja, Zgodovina, citati, gnosticizem_mainstream_religija, inženirji družbe, modne družbene smernice, muslimani, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, politika, pravoslavni kristjani, psihologija; duševnost, umetnost in kultura, učenje, vraževerje ali praznoverje, vzgoja samega sebe, čustva | Brez komentarjev »

Najbolj briljanten članek Mazzinija dosedaj

Objavil pavel dne 11.04.2014

Mazzinija državljani Sloveniji zmerjajo z desničarjem in levičarjem. Mazzini pa vztrajno prigovarja, da v Sloveniji še nismo zreli za desničarstvo in levičarstvo, ker smo predmoderni, ker moramo najprej zaslužiti, delati.

Kako smo družba smraduhov, ki ne bi nič delali in bi samo pohlepno grabili. Nato natančno analizira kaj je bilo ljudem tako všeč v titoističnem socializmu. Pravi levičar se bo odrekal svojemu zaslužku. Sedanji “levičarji” pa grabijo, kradejo, so pohlepni egoisti in pogoltni prevaranti ter več ali manj ceneni bleferji tipa dvojni gašper ali malomarna mojškra  ali najboljši župan najlepšega mesta, ki bi radi živeli na žuljih drugih ljudi. Že dolgo poteka korupcija dela družbe, celega kolektiva.

Mazzinija sem nekoč že kategoriziral med klasične liberalce, ki cenijo delo, podjetnost, odgovornost, delavca, trg, pošteno plačo, pravno državo, spoštovanje pogodb, napredek, znanje, prodornost, klasične vrednote. Sovražijo pa kolektiv, zlorabe, manipulacije, mafijo, oligarhijo, kartele, socializem, parazite, smrduhe, bleferje. Pa sem ga po nekaterih esejih zadnjega leta izločil in dal po kategorijo knjiga. Sedaj ga bom vrnil na to mesto kamor spada. Mazzini gre lahko z lahkoto v tujino in bo tam lahko delal in živel, se preživel s svojim delom. Z razliko od večine Slovencev, ki v parih mesecih pribežijo nazaj v alpski raj hlapčevsko-suženjskega blefiranja in sabotaže Avtoritete, Oblasti, balkanskega nategovanja in socialističnega parazitiranja.

http://www.siol.net/priloge/kolumne/mihamazzini/2014/04/dolgajepotdolevihin_desnih.aspx

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Dialog, Družba, Humor, Miha Mazzini, Slovenija, Socialistična Federativna Republika EU, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Vzgoja, Zdravstvo, Zgodovina, birokracija, davki, denar oz. kapital, gnosticizem_mainstream_religija, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, kartel_monopol_oligopol_OLIGARHIJA_MAFIJA, korupcija, motnje osebnosti PSIHOPATI, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, politika, služba, sposoben odgovorno in stanovitno DELATI in LJUBITI, vraževerje ali praznoverje, šolstvo | Brez komentarjev »