PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 'Film' Kategorija

Hollande, Francija: obrat iz socialistične utopije (pot v revščino) k podjetniškim reformam ( pot v blagostanje)

Objavil pavel dne 15.01.2014

Številni socialisti so morali svoje obljube za 180 stopinj spremeniti.

Najprej je bil Lenin, ki je leta 1917 popolnoma odpravil privatno lastnino in trgovino s čimer je leta 1918  povzročil veliko lakoto v Sovjetski zvezi. Prav zaradi lakote je moral potem dopustiti privatno lastnino, majhno obrt in majhne kmetije. Te napake zato nista ponovila socialista v Evropi: ne Mussolini in ne Hitler. Lenin je 1921 z NEP uvedel gospodarski sistem, ki ga je sam poimenoval DRŽAVNI KAPITALIZEM.

Kasneje je tudi Stalin spreminjal smer. Mao je ni, jo je pa Deng Xiaoping, ki je milijardno lačno velesilo pripeljal v blagostanje, čeprav je vzorec vladanja še vedno fevdalno-komunistični, a so vsaj spodbudili podjetništvo in delo. Milijarda prej 50 let lačnih in nepismenih Kitajcev živi danes kvalitetno življenje ( če jih slučajno kakšen komunističen funkcionar ne drži zaprtih v svojem podjetju kot sužnje – Fritzl style) in se hodijo šolati na prestižne univerze doma in v ZDA.

Tudi Tito je zelo hitro obrnil smer in se odcepil od Stalina. 10 let Titove politike po vojni je državo pripeljalo v večjo bedo kot je bila tista, ki jo je živelo prebivalstvo 30 let nazaj. SFRJ je leta 1960 proizvedla manj kmetijskih izdelkov kot jih je leta 1930 kraljevina Jugoslavije. Delavci so živeli v bedi in lakoti. Titov režim je ropal kmetije z ubijalskimi “oddajami” živine, prašičev in pridelkov. Z naropanimi podjetji so dosegali velike izgube, ker niso znali gospodariti. Kasneje se je Tito prodal Zahodu, ki mu je za izdajalsko politiko plačeval milijardne “kredite”. Jugoslovani so živeli zelo lagodno, preko svojih možnosti, kar se je pokazalo v vseh vojnah po letu 1991, ki so nastale kot nezmožnost obrniti se k podjetniškim reformam. Lahko pridobljeno, lahko izgubljeno ( vir Lepe vasi lepo gorijo, o pošteno zarađenih kučah).

Članek novinarja Žužka poleg Hollanda opisuje tudi Mitterandov preobrat. En drug članek Žužka pa opisuje razliko med Danko in Švedsko, kjer Žužek pozabi povedati, da je bila Danska bogatejša v 90letih samo za to, ker je Švedska pregloboko zavila v socialistično eksperimentiranje in ji je blagostanje močno padlo, kajti visoki davki z vzdrževanje velike državne birokracije so odgnale podjetnike in zavrle podjetništvo, ustvarjanje nove vrednosti.

Največje podjetniške reforme pa je uspel narediti socialdemokrat Schroeder in z njimi Nemčiji tik pred krizo 2008 spravil na zavidljivo gospodarsko raven in državo, ki ima največje blagostanje in najbolj zdravo gospodarstvo v Evropi.

Če se vrnem k mojemu naslovu: eden od raziskovalcev družb ( imena si nisem zapomnil) je rekel, da socializem ni samo močno poškodoval gospodarstva in družbe v blagostanjskem vidiku, predvsem je družbo uničil MORALNO, z uničenjem in perverzno spremembo VREDNOT, ETIKE.

http://www.siol.net/novice/svet/2014/01/hollande_neoliberalec.aspx

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družba, Film, MGMT - gospodarjenje - upravljanje, Slovenija, Socialistična Federativna Republika EU, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Zgodovina, borza, trg, davki, denar oz. kapital, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, kartel_monopol_oligopol_OLIGARHIJA_MAFIJA, liberalne reforme ( PRO FREE Market), makroekonomija, mediji, novinarji, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, podjetništvo oz. mikroekonomija, politika, vraževerje ali praznoverje | Brez komentarjev »

Ideološka segregacija v komunističnem aparthaidu

Objavil pavel dne 14.01.2014

Odličen članek

http://www.siol.net/priloge/kolumne/matevztomsic/2014/01/ideoloskasegregacija.aspx

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev, skupnost, občestvo, Družba, Film, Jaz sem... ali biti ali imeti?, Slovenija, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Vzgoja, Zgodovina, mediji, novinarji, politika, spomin, umetnost in kultura, vraževerje ali praznoverje | Brez komentarjev »

Volk iz Wallstreeta, ocena filma

Objavil pavel dne 14.01.2014

Včeraj sva šla z ženo na randi, v kino. To narediva 1x na leto, do sedaj sva običajno šla na silvestrovo popoldan, tam okrog 17h do 20h, kar pa lani zaradi nezmožnosti dobiti varstvo za otroke ni šlo.

Predlagal sem ji film Volk iz Wallstreeta. Prebral sem recenzijo Sama Ruglja, ki je ta film zelo pohvalil na tej povezavi:

http://www.siol.net/priloge/kolumne/samorugelj/2014/01/aliimamoslovenciradidobrefilme.aspx

S filmom Volk iz WS sem bil zelo razočaran. Meni je zanič ( recimo 4 pike od 10), prav tako ni bil všeč moji ženi. Da bi šel film zato gledati, ker je notri Katarina Čas ( ki mi ni všeč in mi osebno ni dobra igralka) in ker notri kot mule tovorijo umazan denar iz prevar prav sorodniki in Katarina, torej Slovenci, mi ni na kraj pameti prišlo. Za hip vidimo celo slovensko zastavo, ki jo razvijejo v kadru. Tistih 10 sekund kadriranja Katarine Čas je brezveznih. Res imamo v Sloveniji dobre prodajalce odpadkov.

Film je narejen po AVTOBIOGRAFIJI odličnega prodajalca Jordana Belforta ( Volk iz WS), ki svoje talente najprej razvije na borzi, nato pa odpre svojo borzno družbo, kjer pa delnice Wall Streeta prodajajo samo za pretvezo, da privabijo zaupanje investitorjev. Bistvo poslov so prodaje ničvrednih malih podjetij, kjer že visoka provizija prodajalcu ( 50%) pove kako težko je slabe stvari prodati. Jordan v bistvu razvija POHLEP in PRAZNO VERO (vraževerje) v investitorjih in ZLORABLJA zaupanje.

Kvalitetna stvar se sama prodaja. Škart robo pa lahko prodajo samo najboljši prodajalci, ki za to robo ( ali storitve) v kupcu vzbudijo interes, željo, potrebo. To mi je najboljši vidik filma, ker sem tudi sam prodajalec. Prodajalec je izredno uspešen v družbi. Ne samo materialno, on lahko dobi katerokoli žensko, lahko vzpostavi stik s katerimkoli človekom. Vse lahko doseže. A problem je prestopanje mej etičnosti, ki se večini prodajalcem ( ker to mejo etičnosti prestopijo in so nateguni) dogajajo in zato ti ljudje prej ali slej niso vredni nobenega zaupanja od normalnih ljudi. Ne od bližnjih in ne od neznanih. To se začuti pri človeku. Konec koncev jim propadajo zveze, zakoni, otroci so odtujeni.

Kasneje se Volk iz WS  loti še raznih javnih prodaj znanih podjetij na Borzi oz. pomoč pri vstopu na borzo( IPO) pri tem pa so bistvene prevare Wall streeta in njegovega pravnega reda. Saj preko slamnatih kupcev ( tako je pri nas F21 odkupoval različna družbena podjetja) že prej lastnik večine delnic. Pri IPO pa je družba, ki je prvič vstopila na transparenten trg ( Borza, Wall Street) in kjer so ljudje, investitorji verjeli v rast in razvoj družbe lahko zrastla tudi za 20x. In za tak faktor so naši borzni kriminalci v filmu pomnožili svoje milijonske vložke. Denar pa nosili v Švicarske banke v kovčkih preko raznih mul kot je Katarina Čas in drugi kriminalni Slovenci. Ameriški kriminalec iz stanu belih vratnikov Jordan Belfort ni uporabljal za bogatenje pokvarjenih slovenskih politikov, temveč pokvarjene, kriminalne slovenske državljane. Tu vidim največji presežek filma.

Film me ne odbija zato, ker v njem 500x preklinjajo ali ker eksplicitno kažejo pornografijo, seks. Ampak predvsem, ker je levičarski, skrajno levičarski propagandni film, ki ovcam prikaže Wall Street in borzo v kriminalni luči, češ vsi tam so taki kriminalci in razvratneži. Množica, funkcionalno nepismenih je ogromno, to prodajo junk -socialističnih parol vneto kupuje.

Leonardo Di Caprio je baje film odlično odigral, vsaj tako pravi resnični Jordan Belfort, ki se je spreobrnil od krimnala in drog in v intervjujih razlaga, da je padel v filmu notri v svoja nekdanja dejanja in zaupal kako močno je Leo delal in pil njegove informacije pri pripravi igranja.

Cel film kaže predvsem RAZVRAT in negativnost pohlepneža, ki je na hitro obogatel s svojimi talenti ( prodajanje) in prevarami. V enem dnevu je zaslužil preko 20 mio dolarjev. Predvsem pa kaže kako uživa ( zabave, dobre piške, seks, droge, jahte, drage obleke, preseravanje). To kar je tudi Tito rad delal in si očitno večino Slovencev želi podzavestno ali zavestno početi. Od tod tak naval v kino in tako velika gledanost tega slabega filma. To prodajanje razvrata in sanj dela tudi premierka AB, ko Slovencem prodaja stabilnost, v bistvu pa nas zadolžuje leta 2014 za 7,7 milijard € po astronomskih obrestni merah in ob tem ne naredi nobene NUJNE reforme. Slovenci smo res narod zasvojencev. Zgleda so k razvratu najbolj nagnjeni tisti reveži, ki so na brezdelen in vraževerno čudežen način ali pa običjno kriminalen način prišli do veliko denarja. Ne pa delavci in etični podjetniki.

Spominja me na film ( pa sem pozabil naslov) o znanem in grdem DJu, ki je prav tako obogatel, bil večino časa pijan ali zadrogiran, imel ogromno lepih in seksi bejb, a ga je dotolkla gluhota, ki jo je staknil, ker je cele noči vrtel noro glasno glasbo na DJ partyih.

V bistvu kaže uživanje in propad človeka. Film naj bi bil narejen po knjigi avtorja takega uspeha in tako klavernega življenja na veliki nogi, ki je bil non-stop zadet od kokaina in raznoraznih tablet ( Jordan Belfort). Avtobiografija brokerja  je bila glavni razlog, da sem se odločil, da grem gledati ta film. Mislil sem, da bo bolj natančno pokazal delo brokerjev.

Delo brokerjev in Borza je zelo negativistično prikazano za kar je posebej zaslužen režiser Martin Scorsese, ki je zelo zožil spekter delovanja WS in prikazal zgolj delo kriminalcev,  in je zato očitno levičarski avtor, kakršnih je v Hollywoodu večina. Je morda tudi PRODAJALEC = politkomisar, ki farba družbo in ji prodaja socialistične ideje ( odpadek, drek)?

Večino ljudi bo preko tega kriminalca in filma o njem dobilo napačen pogled na pojem borze. Ki je organizirana in varna ( nadmizna) trgovina med kupci delnic ( vlagatelji) in podjetniki, ki rabijo denar za zagon in rast podjetja. Kjer lastniki denarja vstopajo in riskirajo svojo lastnino. Lahko nekaj % pridobijo, lahko pa veliko ali celo vse izgubijo. Predvsem pa je borza zelo koristna za gospodarsko rast in razvoj in razcvet podjetništva. Več je vloženega denarja v podjetja, več je razvoja in več je novih delovnih mest. Borza je bila v razvoju v Firencah in Benetkah na začetku srednjega veka, na koncu srednjega veka pa na Nizozemskem in v Angliji. V Sloveniji mala podjetja ne morejo priti do denarja. Velika podjetja v Sloveniji pa so brutalno zadolžena, ker njihovi rdeči direktorji nočejo iti po denar na borzo ( transparentnost! poslovanja, rezultati gospodarjenja managerjev se preverjajo), ampak denar dobijo iz državnih bank na mafijski ( politični) način. Slovenci bi se morali iz tega kaj naučiti. Vsaj ta pametni.

V Sloveniji lahko vidimo kam smo padli, ko so rdeči direktorji – kriminalci – večino delovali podmizno, netransparentno ( NE-BORZNO ali mafijsko) in s tem oškodovali večino igralcev na trgu, predvsem pa delavce in zaposlene v vseh podjetji, da ne govorim o bankah in davkoplačevalcih.

Končno so tudi tega tipa  ( Jordana Belforta) kriminalisti (FBI) in nadzorniki borze odkrili in vrgli v zapor za 20 let. Kasneje so mu ponudili, da je ovadil vse sodelavce in zato je odsedel samo 3 leta. Tako kot naši tajkuni, v posebnem hotelskem tretmaju zapora. Kot avtor pravi: Vse se da kupiti in prodati. Nazadnje je s svojimi izkušnjami tako kot tisti Ponarejevalec denarja in čekov ( ki ga je prav tako igral Leonardo Di Caprio) legalno služil. Le da je pri tem pomagal policiji, ta falot pa uči ljudi prodajati na motivacijskih seminarjih tipa Smilijan Mori.

Pravkar berem odlično knjigo Zagovor svobodnega trga od Roberta Sirica, ki je bil nekoč velik levičar v državi New York. Kasneje je videl zlaganost tega utopičnega, vraževernega POHLEPA ekstremnih levičarjev ( socializma). Pohlep je imanenten ( dano čustvo) vsakemu človeku. Noben človek ni nanj imun.  Toda kdor dela in ustvarja, hkrati tudi dobi dovolj denarja in izpolni želje. Zato se lahko distancira od pohlepa in ga ne živi. Kdor pa ne dela in pohlepno želi tujo lastnino pa postaja vedno bolj pohlepen, vedno bolj džanki, ki obsedeno HOČE tujo lastnino in že halucinira in razvija vraževernost kako priti do užitka. Od dela na sebi oz. od osebne duhovne rasti pa je odvisno ali bo človek čustvu pohlepa sledil tudi z voljo in dejanji.

To je film o psihopatu, kriminalcu Jordanu Belfortu, ki zlorablja Wallstreet, ZDA, kapitalizem, svobodni trg, predvsem pa milijone ljudi s čustvom pohlepa. Psiholog Andrej Perko je za Gašparja Gašparja Mišiča dejal, da je neodgovoren psihopat, ko so ga novinarji spraševali kako bi označil človeka, ki se pijan vsede v avto: NEODGOVOREN PSIHOPAT. Zanimivo, meni je GGM zelo podoben Damjanu Murku in Zoranu Jankoviću. Po bednih izgovorih pa večini slovenskih politikov.

Skatka, tega filma ne priporočam, ker zelo malo dobrega lahko odnesete iz gledanja. Razen če sami radi uživate v tem, ko gledate kako se razni Brozi in drugi kriminalci z ukradenim ali sposojenim denarjem perverzno preseravajo.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Amerika, Dialog, Družba, Film, Jaz sem... ali biti ali imeti?, Knjiga, MGMT - gospodarjenje - upravljanje, MKT, Partnerski odnos, mož & žena, Slovenija, Vzgoja, ZDA, Zabava, borza, trg, denar oz. kapital, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, liberalne reforme ( PRO FREE Market), mediji, novinarji, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, podjetništvo oz. mikroekonomija, politika, psihologija; duševnost, služba, umetnost in kultura, zdravje, čustva | Brez komentarjev »

Civilizacija vs. barbarstvo

Objavil pavel dne 27.12.2013

Gledal sem zelo dober angleški film Kraljevi govor, ki se pretežno ukvarja s psihoterapijo bodočega kralja Anglije Jurija 6. ( ko postane kralj ob odstopu svojega brata na pragu WW2 zaradi afere z ločeno američanko Simpson -Wallis), kateremu se zavrtost in nevrotičnost kaže v jecljanju. Med drugim v filmu izvemo tudi kako so angleški politiki gledali na Hitlerja. Kot barbara, ki bo uničil civilizirano Evropo ( preroško gledanje), ali kot branitelja pred komunizmom iz Moskve ( kot oportunistično – pragmatično -kratkovidno gledanje).

Verjetno se vsi strinjamo, da so Hitler in njegovi nacional-socialisti Evropo popeljali v propad civilizacije. Hitler je bil predvsem socialist, ki je sovražil kapitalizem. Sovražil je tudi krščanstvo in je vpeljeval novo -arhaično pragermansko verstvo. Bil je zelo proti Vatikanu. Tudi danes bi lahko katerikoli Hitlerjev govor iz leta 1930 in kasneje podtaknil “slovenskim” vsebirokratskim , javnosektorskim vstajnikom, pa noben ne bi vedel za to. Začuda pa je Hitlerja podpiralo veliko protestantskih vernikov. Edini resni nasprotniki, ki so se mu upirali so bili katoliki. Med njimi najdemo tudi atentatorje na Hitlerja.

Prihod komunizma v Evropo in na svet je potrebno tudi šteti kot proticivilizacijsko dejanje, kot pohod BARBARIZMA. Ta uvid je sprožil novinar Gašper Blažič v Časniku.

Danes se mora civilizacija Evrope in Zahoda boriti s socialističnimi barbari, ki prinašajo uničenje Zahoda. Težko je iskati podporo v Indiji ali Kitajski, Rusiji ali Afriki, da o celi Južni Ameriki niti ne govorimo, ko tudi najnaprednejšo in najbogatejšo državo Čile sedaj uničujejo socialisti) ko pa so tam na Fevdalni poziciji prav socialisti in komunisti.

Inflacija pravic in svoboščin – pa bi bilo dovolj, da bi samo 100% spoštovali osnovne človekove pravice – je samo drugo ime za degeneriranje naše civilizacije s socialističnim “liberalizmom”.

Kdor se bori za socializem je barbar, ki uničuje civilizacijo. Kdor se bori proti socializmom vseh variacij – je borec za civilizacijo človeštva.

http://www.casnik.si/index.php/2013/12/20/spopad-civilizacij-ne-pac-pa-med-civilizacijo-in-barbarstvom/

o filmu

http://www.delo.si/clanek/139964

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Amerika, Cerkev, skupnost, občestvo, Dialog, Družba, Film, Indija, Kitajska, RKC, Religija, Rusija, Slovenija, Socialistična Federativna Republika EU, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, protestanti, umetnost in kultura, vraževerje ali praznoverje | Brez komentarjev »

Margaret Thatcher: moj vtis o filmu

Objavil pavel dne 12.03.2012

Ženska je prišla iz okolja malega podjetništva. Njen oče je bil mali trgovec. Vsak dan so se borili za preživetje. Oče se je ukvarjal tudi s politiko. Margaret je šla na Oxford. Po tem pa k konzervativcem, torijcem.

Glavne vrednote so bile razvoj podjetništva, svobodnega državljana – ki bo ekonomsko neodvisen , izboljšanje gospodarstva.

Ženska je bila zelo načelna, delovala je na podlagi osebnih izkušenj. V politiki je naletela na slabiče, POPUSTLJIVCE ( permisivce).

“How do you feel?” Ljudi zanimajo samo še čustva. Noben se ne vpraša kaj misliš. Misel – beseda -dejanje – navada.

Važno je KAR ČLOVEKA DELA IN NAREDI in ne KDO ČLOVEK JE.

Na Downing street 10 je prišla z modrostjo sv. Frančiška Asiškega.

Pometla je s sindikati oz. s socialističnimi ( kolektivnimi, mafijskimi, fevdalnimi) paraziti. Borila se je dobesedno proti vsem. 11 let je zdržala na vrhu. CK ZK SSSR jo je zaničljivo poimenoval Železna Lady.

Ko je fašistična hunta v Argentini zasedla Falklandske otoke, je Magy v eni uri udarili po fašistični bandi. Kot prava liberalka ( zavzemala se je za svobodnega človeka, svobodni trg in vitko državo) je vedela, da je fašizem podmnožica socializma. In da med Francom in Titom ni nobene razlike, oba kot socialista ohranjata fevde, debelo državo, totalitarizem in nočeta ne ekonomske ne kakršnekoli druge svobode.

Poleg Ronalda Reagana in papeža Janeza Pavla2 je MT najbolj dogovorna za mirno zrušenje gospodarsko neučinkovitega in v vseh ozirih zaostalega socializma. Do državljanskih vojn je prišlo tam, kjer so množice pustile na oblasti stare elite, ki so množice s svojim ogromnim birokratskim aparatom zmanipulirale v nacionalistične boje proti sosedom z namenom, da se stara garnitura obdrži v sedlu, le nekateri spremenijo barve ( mimikrija).

Pokopali so ji sluzavci oz. POPUSTLJIVCI ( permisivci – lastnost, ki  je najbolj tipična za socialiste) v lastni stranki, ki jim je velikokrat prej očitala, da so prišli iz okolij ( bogate aristokratske družine) kjer se jim ni bilo treba nič boriti, zato so ves čas navajeni samo popuščati socialistični mafiji, enoumju in populizmu množic zmanipuliranih na temelju občutkov in osladnih idealov – v resnici pa sužensjko odvisnih od tujega denarja. Ti permisivci niso bili sposobni delovati in odločati z njo ob strani. Povezali so se na socialističen način: vsi luzerji in kriminalci skupaj v KOLEKTIV in kolektivno uničimo vsakega, ki je v napoti našemu kolektivu.

Slovenija nujno potrebuje Margaret Thatcher, ali pa bo bankrotirala in bo še bolj bedna mafijsko-fevdalna tvorba kot je že danes in je bila v orto socializmu zadnjih 70 let.

Odličen film. In zaslužen oskar Meryl Streep za glavno vlogo. Margareth Roberts, poročena Thatcher.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družba, Film, Slovenija, gospodarstvo oz. ekonomija, liberalne reforme ( PRO FREE Market), podjetništvo oz. mikroekonomija, politika, stranka LIBERALCI | 3 komentarjev »

Zakaj je dr. Slavko Ziherl šel iz psihiatrije v politiko?

Objavil pavel dne 5.05.2010

ZIHERL, zdravnik za seksualne motnje ( impotentnost in frigidnost)

Eden od stavkov, ki je včeraj najmočneje zvenel, je stavek kitajskega psihiatra, h kateremu danes prihajajo 50 in več – letni pacientni, ki so impotentni. Ko jih je vprašal od kdaj so impotentni, so mu odgovorili, da od začetkov kulturne revolucije naprej. Hkrati je povedal, da marsikateri zakonski par tudi 50 let ni imel seksa. Ženske so se zaradi frigidnosti množično ločevale. Komunistični sistemi so imeli tendenco, da izenečijo izgled moškega in ženske, ter da seks namenijo samo za reprodukcijo. Tako kot na drugih področjih so komunistični sistemi USPEŠNO do potankosti ponavljali vse zablode katoliške Cerkve. Danes se  Kitajke bolj ženstveno izražajo z videzom, ter skupaj z moškimi kipijo od seksualnega nagona.

Včeraj zvečer sem na RTV SLO gledal IZVRSTNO!!! kanadsko dokumentarno serijo o sodobni Kitajski. In to o njeni glavni revoluciji, ki se danes sponatano dogaja, ker jo poganja najmočnejša človeška sila: seksualni nagon, poželenje, strast, sla po ugodju in užitku.

.

Socialist MAO in KULTURNA REVOLUCIJA s 70 mio nedolžnih žrtev  ( Tito “le” 1 mio žrtev)

Po Maovi smrti sredi 70-ih let, so šli njegovi nasledniki po poti Friedmana oz. čikaške šole. To je tržne ekonomije. Začeli so plansko gospodarstvo odpirati podjetništvu in svobodnemu trgu. Od takrat jim gospodarstvo zelo hitro in stalno raste. Postali so 2. največja gospodarska sila. Definitivno pa bodo kmalu prva gospodarska sila v 21. stl., saj že danes svet vlečejo iz gospodarske krize. No, edina napake je še ta, da nimajo pravne države, ki je osnovni pogoj klasičnega liberalizma.  Seveda tudi nimajo demokracije, ki je politični liberalizem oz.  svobodni trg političnih idej.

.

POLITIKA ENEGA OTROKA

Kulturna revolucija in prevelika nataliteta ( premalo hrane, preveč lakote) so sprovocirale KP Kitajske, da je uvedla politiko enega otroka. To je pomenilo uvajanje kontracepcije in splavov, s tem pa je ženskam prinesla nehote tudi bolj sproščeno spolnost. Kitajska mentaliteta je kot indijska mentaliteta imela veliko šibkost v tem, da so pari splavljali deklice in na svet dopustili samo fantkom, tako, da je tam nesorazmerno več moških kot žensk.

.

SEKSUALNA REVOLUCIJA UNIČUJE MAO-vo KULTURNO REVOLUCIJO

Ker kar traja in traja ta vodilna vloga komunistične partije, oz. komunistov ki danes dobivajo še % lastniških deležev novo odprtih podjetij, me je res osrečila ta oddaja, ki kaže na razkroj komunistične partije od znotraj.

“Tanki ne morejo prodreti v miljardo kitajskih spalnic”. Šanghai ali Peking imata danes več bordelov in sex shopov kot pa NYC. To kar se je v ZDA in v Zahodni Evropi dogajalo konec 60 in v začetku 70-ih let, se dogaja na Kitajskem v 10-ih letih 21. stl. Najstnice imajo vsak dan novega fanta. Iščejo naj-ljubezen svojega življenja, največjo možno zaljubljenost. Moški množično zahajo v bordele. Večina seksualnih pripomočkov je danes narejena na Kitajskem in tudi večina je tam prodanih. Partnerske veze zelo hitro nastajajo in zelo hitro razpadajo. Množijo se internetni iskalniki partnerjev, po internetnih blogih se oznanja lastno seksualno življenje vključno z ozvočenjem in sliko. Mladi pod 30 let iščejo predvsem zabavo. Množično. Mao SUX. Internet in mladinska subkultura sta dejansko onemogočila komunistično partijo, ki ne more imeti več nadzora nad mlajšimi od 30 let.

.

PURITANCI iz KP Kitajske

Kitajci so bili skrajno puritansko vzgojeni za čas komunizma. Obleke so imeli enake, tako moški kot  ženske. Ženske so morale biti možače, na kratko ustrižene. Bile so enakopravne. Brez ličila, brez poudarjanja ženskosti. Mao, ki je kaznoval poljubljanje na cesti in predzakonski seks s smrtno kaznijo, je sam živel zelo licemerno, hinavsko, dvolično. Tako kot Tito je imel razvratno življenje, na stotine žensk. Baje na noč nekaj 14 -letnih devic skupaj. Medtem, ko miljarde njegovih delavcev ni vedelo o spolnosti nič. Po mesecu poroke ( ko je pare skupaj spravila komunistična partija) so se pari obračali na zdravnike kako naj zanosijo. Ali je dovolj poljub ali je dovolj da zakonca samo naga ležita v postelji drug ob drugemu? Kaj pa če skupaj plavata? Seksualno nepismena družba.

.

KITAJSKI SEKSUALNI ZID

Danes nastaja velik zid med konzervativnimi socialističnimi starci, ki so spolno totalno zafrustrirani in njihovimi otroci, ki so se popolnoma prepustili seksualni revoluciji. Starci se bojijo izgube otrok v smislu preživljanja ostarelih staršev. Narašča AIDS. Zaradi javnih objemov in javnih poljubov se danes  socialistični konzervativni starci množično zgražajo. Zaradi tega od časa do časa oblasti javno kaznujejo prostitutke na cestah. Čeprav redno redkeje, kajti komunističnim uradnikom po svoje ustreza ta seksualna kot ekonomska svoboda, ker dobivajo provizije tako od prostitutk kot od javnih ( uradno masažnih) hiš.  No, od prostituk seveda dobivajo bujne darove tudi v naturalijah. Seveda je po kitajskih komunističnih zakonih  prostitucija še vedno preganjana s smrtno kaznijo.

.

ROMANTIČNA LJUBEZEN ( vraževerje ali praznoverje) , KIČ in ISKANJE NESKONČNEGA UŽITKA

Seveda danes kitajski najstnik išče romantično ljubezen. To je pa druga skrajnost, druga utopija in ideologija. Danes mladi na vsakem koraku praznujejo kič praznike zaljubljenosti in Valentinovega. Užitek  in iskanje užitka je postal edini imperativ ljubezni. Tukaj pa mladi izgubljajo smisel ljubezni, spolnosti in smisel življenja. To je odvisniška in nerodovitna družba. Nerodovitna v smislu kreativnosti, dialoga, družine, skupnosti, razvoja družbe in gospodarstva. Kultura smrti. Izginjajo tisočletne vrednote, ki se umikajo nori želji po užitku, ki je poleg denarja in seksa postal edina vrednota.

EPILOG

Seveda se ne strinjam s skrajnostmi seksualne revolucije, kot se ne strinjam s skrajnostjo puritanske socialistične družbe. Strinajm se, da je več individualizacije, več osrečujoče spolnosti, več ženskosti pri ženskah v nasprotju s socialističnimi tankovskimi možačami. Več moškosti v nasprotju pri  šibkih socialističnih moških. Frigidnih socialističnih žensk in impotentnih socialističnih moških je vedno manj, ker je starcev vedno manj. Za psihiatre spolnosti v avtoritarnem socializmu ni več pravega dela, ker prihaja s tranzicijo permisivni socializem. A očitno bo šla Kitajska v osebni “svobodi” po poti destrukcije, po poti iskanja neskončne užitka in ugodja, po poti Zahoda. Iz zgodovine vemo, da gre množica iz ene skrajnosti  v drugo. Kajti v množici ni najpametnejših, najboljših, najmodrejših. V množici je raja, je trop, je neumnost, so najnižji goni. Mladi se tam izobražujejo množično o seksualnih užitkih, a hkrati postajajo impotentni za partnerski, ljubeči odnos. Kajti seks ni enako ljubezen. In zaljubljenost ni enako ljubezen.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družba, Film, Indija, Kitajska, MGMT - gospodarjenje - upravljanje, Milton Friedman, Partnerski odnos, mož & žena, Socialistična Federativna Republika EU, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Vzgoja, Zgodovina, gospodarstvo oz. ekonomija, internet, inženirji družbe, modne družbene smernice, iskanje partnerja, komunikacije, liberalne reforme ( PRO FREE Market), motnje in bolezni, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, podjetništvo oz. mikroekonomija, politika, psihologija; duševnost, psihološko svetovanje, razvajen otrok, vraževerje ali praznoverje | Brez komentarjev »

Čefurji in Katin

Objavil pavel dne 7.04.2010

Pravkar sem gledal na RTV SLO1 film Andreja Wajde: KATIN. Film opisuje Poljsko oz. njeno tragedijo na začetku WW2. Katin je mestece v Rusiji, blizu Smolenska, kjer so komunisti pobili 12.000 poljskih častnikov – v filmu ( 14.700 po arhivih in po ocenah 24.000 vseh tam pobitih = oficirji, družine oficirjev in vsi, ki so kaj o tem vedeli). Eden od njih si je v beležko zapisoval zelo skrbno dogodke v ujetništvu dokler ga niso komunisti ubili, beležka pa je v srajci pod zemljo preživela uničenje.

SZ ni podpisal Ženevske konvencije o zaščiti vojnih ujetnikov, še manj pa so bili to vojni ujetniki, saj se Rusi niso nikdar spopadli s Poljsko vojsko, temveč so jim častnike izročili KAMERADI ( kot se zabavata pri nagovarjanju ob zročitvi oba glavna generala SZ in Nemčije) nacisti. Nemški nacional -SOCAILISTI so obdržali navadne vojake, izročili pa častnike.

Ena najbolje razvitih in močnih držav takratne Evrope, s številno inteligenco, s številnimi podjetniki in meščani je postala ŽRTEV socialistične drhali iz komunistične Stalinove SZ in socialistične Hitlerjeve Nemčije, ki sta se pred napadom Poljske in njenega kasnejšega razkosanja povezali s slavnim in dolgo časa prikrivanim paktom, ki ga ena od glavnih oseb filma – častnik v ujetništvu  – opiše: ” Koliko časa bo trajalo to ujetništvo: glede na to, da je na eni strani 1.000-letni nacional-SOCIALISTIČNI  Rajh  in na drugi strani NESMRTNI KOMUNIZEM, potem bo to trajalo zelo dolgo.”

12.000 poljskih častnikov, oficirjev ( med njimi so bili tudi rezervni oficirji, inženirji, znanstveniki, učitelji,slikarji) je bilo po parih mesecih ujetništva spomladi 1940 NAČRTNO likvidiranih na industrijski način, kakršne poznamo tudi drugod po svetu, kjer so komunistični režimi utjrevali svojo ZLOČINSKO oblast: od Slovenije, Kitajske, Afrike, Južne Amerike  do Severne Koreje. Roke zvezane z žico, včasih zanka za vrat, včasih vreča na glavo, nato pa strel iz pištole v tilnik. Truplo pade v široko, z bagerjem izkopano jamo, ki jo potem bager zasuje.

Par let kasneje nacisti najdejo grobove in izkoristijo zločin za borbo s komunizmom Sovjetske zveze. Vmes se zgodi poljska vstaja tik pred porazom nacistične Nemčije, ki jo Rdeča armada pred vrati Varšave namenona ignorira in dopusti, da ranjena nacistična vojska vstajo zlomi in pobije vse meščanske vstajnike. Nato Rdeča Armada vkoraka par dni po tem, ko so trupla pokopana. Po sovjetski okupaciji pa sovjeti vsilijo Poljski laž, da so nacisti storili ta Katinski zločin in vse sledeče zločinesovjeti so po Katinskem zločinu tudi aretirali družine častnikov, vdove, otroke in jih umorili. Tisti redki ponosni in častni Poljaki, ki so vedeli resnico o Katinu, so po koncu vojne  padali še pod streli poljskih narodnih izdajalcev, poljskih komunistov, ki so delali za Moskvo.

Film mi je pripovedoval o močni kulturi meščanstva, o razviti Poljski, o časti, ki jo je predvojna Poljska vojska imela – nacisti in komunisti pa so bili brez časti, ter primitivni banditi, zločinci, lažnivci in luzerji.

Vmes sta tudi dve manjši osebni tragični zgodbi: zgodba preživelega Poljskega oficirja, ki je bil že prej komunistični agent, a je kljub vsemu duhovno in duševno ostal človek, kajti Katin in kasnejša zverinstva komunistev so ga vseeno vedno bolj grizla v njegovo vest. Tudi alkohol ni zmogel utopiti velike bolečine in samognusa zato se je skušal odrešti s strelom v glavo.

Druga zgodba pa je o dveh sestrah, ki sta izgubili v Katinu brata. Obe sta se upirali nacistom, ena je čudežno preživela Varšavko vstajo. A ve za izvajalce Katina, zato želi to objaviti v bratovem spomeniku. KGB in poljski komunistični kvizlingi so ji ves čas za petami. Druga sestra pa se je oportunistično in pragmatično prilagodila komunizmu – kar je prva sestra po daljši odsotnosti v njunem pogovoru takoj zaznala, ker je imela normalen občutek RAZLIKOVANJA govora socialistično verujočega posameznika. Zato je zmogla tudi pogumno  in hitro ZAVRNITI snubljenje in relativizacijo, obljubljane utopij in lepe prihodnosti. Skratka odbila je svojo sestro in jo zavrnila na celi črti, ker je takoj posumila, da je vstopila v komunistično partijo. Tako kot duhovno zdrav človek zavrne ponujanje droge ali beg v alkoholno omamo, tako bi tudi Slovenci morali zelo hitro odbiti zastrupljanje s socialističnimi utopijami. Ker pa večina Slovencev tem prigovarjanjem popušča in jim postopoma pritrjuje, sčasoma postajamo družba večine zombijev, okuženih z virusom socializma.

Pripovedoval mi je o veliki žalosti, veliki sivini obupa, o močnem oprtunizmu preostalih prebivalcev in o močnem upanju in hrepenenju po svobodu s strani tistih redkih, hrabrih Poljakov. Film pa mi je vzbujal tesnobo, ker sem doživljal socialistično ujetost svojih znancev, tu v Sloveniji, ljudi, ki še vedno fanatično verujejo v socializem in ki jih prav nobeno dejstvo izbrskano v arhivih in pričevano od preživelih ne omaje v njhivoi talibanski, zločinski religiji. Vedno se bo našel nek “ampak” in neka relativizacija dejstev in resnice. Njihove pameti in njihove vesti se ne dotaknejo niti množični umori nedolžnih, načrtni zločini, ne gospodarska beda prav vseh socialističnih sistemov in nenazadnje tudi gospodarski zlom vseh teh socialističnih sistemov.

Hkrati pa sem pred kratkim gledal gledališko igro ČEFURJI RAUS. Glede na to, da sem prebral knjigo in o njej že napisal refleksijo, moram dodati nova, močnejša občutja. To so občutki brezupa, tesnobe, nesmisla, ujetosti. Naa zunaj je prisoten simpatičen plitki humor, ko avtor prikazuje življenje in občutke Čefurjev iz Fužin in njihovo samoanalizo in samozasmehovanje, samoizničevanje, nihilizem ter humor čez Slovence. Še vedno trdim, da v tej igri ali v romanu avtor iz humornega sesuvanja Čefurjev in Slovencev vsaj prve sem pa tja izvzame ven kot pozitivne junake, medtem ko Slovenci ostajamo negativni junaki.

Na koncu igre  pa ostane samo občutek nihilizma, bede, izkoriščanja, brezizhodnosti, sivine zaradi propadanje proletariata v socialzmu. Nobenega smisla nimajo, nobene volje po boljšem življenju, po svobodi temveč vseprisotno umiranje na obroke in zelo PASIVNO čakanje na Prezaščitelja, Državo, ki jih bo rešila na vseh področjih: od materialnega do psihičnega in duhovnega. Seveda o duhovnosti pri socialistih ni ne duha in sluha, ker imajo to področje zaslepljeno z utopijami in cenenim vraževerjem.

Zelo globoko sem prepričan, da so verniki socializma tudi danes pripravljeni množično pobijati, tako kot so brez vesti zverinsko klali tudi njihovi predniki oz. njihovi idoli, heroji v preteklosti. Njihova zločinskost je pač posledica njhiove zaslepljenosti in fanatičnosti. Nobeno dejstvo, nobena umetnost ali psihoterapija teh ljudi ne more ozdraviti psihopatskosti in potencialne vloge množičnega serijskega morilca. Seveda je Poljska danes prečiščena. Komunistični simboli so tam prepovedani, katolištvo in klasični liberalizem je tam v razcvetu. Drugo pa je Balkan. Tu pa ne vidim upanja, ne v Sloveniji, ne v ostalih državah bivše YU.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Film, Knjiga, Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Zgodovina, inženirji družbe, modne družbene smernice, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, politika, psihologija; duševnost, spomin | Brez komentarjev »

Ekonomija slovenskih socialistov II.

Objavil pavel dne 24.02.2010

V enem od lanskih Reporterjev sem bral intervju s trenutno najbolj uspešnim slovenskim režiserjem v svetu, Mitjem Okornom, ki je izjavil stavek približno v tem smislu:

Za en film je država porabila 30 miljonov € . In ta film si je v vseh letih ogledalo v kinu samo 600 slovenskih gledalcev. Ali bo sploh kdo za to razmetavanje denarja odgovarjal, za ta kriminal?

Če kdo dobi original citat, naj mi ga prosim sporoči, da bom z njim zamenjal gornji stavek, ki sem ga pisal po spominu.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Film, Slovenija, davki, denar oz. kapital, gospodarstvo oz. ekonomija, kartel_monopol_oligopol_OLIGARHIJA_MAFIJA | 3 komentarjev »

Film: Ugrabitev AF1

Objavil pavel dne 18.01.2010

Pravkar sem v celoti že 2. gledal akcijski film o ugrabitvi letala predsednika ZDA, ki se imenuje AF1. V Moskvi na letališču vstopijo v letalo ruski novinarji kot gostje. Na letalu jim nekdo iz varovanja pomaga priti do orožja, da zavzamejo letalo in izsiljujejo izpustitev komunističnega ruskega generala.

Film je napet, akcijski, dokaj na realnih temeljih. Motila me je edino patetika patriotizma s salutiranji.

Drugače pa bistvo filma niti ne zgreši fanatičnega sovraštva, ki v državah bivšega komunističnega bloka še vedno močno gori. Verjetno so za idejo dobili dogodke v Rusiji za časa vzpona Jelcina na oblast, hkrati pa tudi ostra vpeljava liberalnih reform v skrahiranem in obobužanem ruskem gospodarstvu in družbi. Te reforme je vpeljeval pravkar preminuli Jegor GAJDAR.

Ko sem gledal fanatične teroriste me je bilo groza predvsem tega, kako je v Sloveniji ta mentaliteta še vedno prisotna. “Američani ste uničili veliko Rusijo. Postavili ste lutke, kapitaliste in prostitutke. Uničili ste vse kar se je dalo!”  Takele stavke je sikal glavni terorist, ki je prišel s terorjem reševati svojega nacional-komunističnega generala Radeka v zaporu. In takele stavke ob ponosnem in patetičnem petju internacionale poslušamo množično v Sloveniji že 20 let, kljub padcu berlinskega zidu. Takole mišljenje vidim pri Liberalni akademiji LDS, kjer niti akademija, niti stranka nista liberalni – ampak orto socialistični.

Skratka film je še kako realen ideološko gledano. Le da se za predsednika in njegovo osebje v večini konča pozitivno, medtem, ko se za Slovenijo končuje vedno bolj negativno. Ljudje v Sloveniji v večini niso zmožni več logično razmišljati in povezati slabe posledice s slabimi vzroki, temveč kot infantilneži še vedno vse gledajo skozi očala ugodja na prvo žogo in skozi te leče izkrivijo prav vso realnost, tako da jim ni težko več hvaliti gnoja in po drugi strani zlivati gnojnico na zlate vrednote.

Ljudje še vedno mislijo, da jim bo komunistično, FEVDALNO gospodarstvo prineslo več blaginje kot pa kapitalistično gospodarstvo. Kot, da ne bi zadnjih 70 let živeli v takem bednem birokratsko dirigiranem in neuspešnem gospodarstvu in okušali posledic te odločitve v vedno večji bedi, revščini, negativni selekciji, izgubi zadnjega zaupanja v sočloveka, večanju zavisti, razpadu družbe zaradi razpada vseh zdravih vrednot, ki so bile surovo odstranjevanje zaradi nadomeščanja z iluzijami in utopijami.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Film, MGMT - gospodarjenje - upravljanje, Rusija, Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, ZDA, Zabava, Zgodovina, inženirji družbe, modne družbene smernice, liberalne reforme ( PRO FREE Market), odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, politika | Brez komentarjev »

Brez občutka krivde, brez obžalovanja, brez opravičila

Objavil pavel dne 14.01.2010

” Ali je to sploh možno? Kaj lahko človeku tako zelo opere možgane? Ali mu res ideologija lahko tako zelo opere možgane?”, se sprašuje brat prve žrtve bega iz komunistične NDR ( Nemške demokratične republike), ki so ga komunisti na begu mirno ustrelili. Vojaki so streljali v bežečega in neoboroženega človeka v HRBET ( kar kaže na strahopetno nizkotnost komunistov), nadrejeni pa vpili: ” Streljaj, streljaj, streljaj!” Brat je po 20-ih letih popolnoma razočaran nad novo državo, ki je vse krvnike na sodiščih ( morilci 8.000 nedolžnih, čez mejo bežočih ljudi) oprostila s pogojnimi kaznimi in vse svojce žrtev s tem še enkrat kaznovala.

Mene pa je ta nezmožnost biti pravna država spominjala na Slovenijo, kjer imajo morilci in kriminalci največje plače, največ lastnine in najboljše penzije, medtem, ko žrtve tudi simbolično pred sodiščem ne dosežejo pravnih in pravičnih rešitev. Še celo več: morilci lahko mirno zagovarjajo svoj prav in imajo ob strani velik delež vpijoče in histerične javnosti in skoraj vso politiko in verjetno 90% medijev. Kaj šele, da bi jim bilo žal za množične umore, množična ropanja, množična mučenja nedolžnih, dolgoletna laganju – še celo ponosni so.

Nekaj podobnega, srh spreletajočega, me je prešinilo prvič pred 20 leti, ko sem gledal dokumentarni film o Nürnberških procesih, kjer so vrhovni nacisti (nacional -SOCIALISTI), SS-ovci in gestapovci pred sodiščem brez najmanjšega občutka krivde zvračali krivdo in odgovornost za lastno množično morenje na DRŽAVO, voditelje, na birokratsko-infantilni -betonski izgovor “zgolj ukaze smo ubogali”. Strahota bivati v taki družbi, kjer se lahko kak človek tako psihopatsko (sociopatsko) obnaša. Da se lahko tako velika množica ljudi sinhrono tako psihopatsko obnaša. Sedaj pa pri nas in v bivši DDR opažam, da gredo pri nas ti psihopati še dalj. Pri nas je to čaščenje spet večinsko, monopolno in edino zveličavno. Strah spet narašča. Le kdo si želi živeti  v isti hiši s psihopatom? Le kdo si želi živeti v isti hiši, kjer je večina ljudi psihopatov? Zgolj mazohist. Normalnega človeka je upravičeno strah živeti med zblojenimi zvermi, ki se verjetno intuitivno zavedajo, da se jim rok trajanja izteka, saj je narava neizprosna za vse zablode.

Nemški dokumentarni film ” ŽIVLJENJE PO ZIDU” prikazuje skozi zgodbe različnih ljudi iz bivše DDR, življenje v (ex?) -socialistični Nemčiji po združitvi s kapitalistično Zahodno Nemčijo. Veliko zgodb me spominja na moje izkušnje in na tukajšnje informacije v Sloveniji. Vprašanje je, če so bili vzhodni Nemci privilegirani, ker so se lahko z lahko odsedlili nekam v Zahodno Nemčijo in tam na novo začeli z delom in življenjem, v normalnem okolju. Znali so jezik, imeli so skupno zgodovino, razen zadnjih 50 let. A vseeno, je sistem vrednot in kulturni trk neizprosen in je malo komu uspelo v glavi in srcu prevrednotiti zločinske in zasvojenske vrednote v vrednote kapitalizma, pravne države in demokracije.

Morda pa so Poljaki vseeno izpeljali najbolj kvalitetno tranzicijo med vsem ex- komunističnimi državami, kjer so se skoraj povsod na položajih obdržale bivše fanatične in mafijske elite. Od Rusije do Slovenije.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Film, Slovenija, Socialistična Federativna Republika EU, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Zgodovina, inženirji družbe, modne družbene smernice, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, politika | 1 komentar »