PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 'Film' Kategorija

Ukoreninjenost komunizma v slovenski družbi izhaja iz ” moški so slabiči”

Objavil pavel dne 14.04.2014

Zakaj se ljudje danes bojijo biti svobodni? Raje se skrivajo v sivem kolektivu za katerega skrbi mamica Država. Zakaj se moški bojijo biti moški? Jih potem povprečna ženska v Sloveniji ne bo več povohala in bodo ostali sami, osameli, kot psihični motenci? Raje so posamezniki, birokratki, ki pazijo, da enako razmišljajo in delujejo kot večina, kot trenutno moderna množica, pazijo da z glavo ne štrlijo iznad uravnilovke ENAKIH. Toda enaki nikoli niso bili uspešni ljubimci ali uspešni podjetniki. Bojijo se izpostaviti, kaj šele fajtati za nek cilj. Fajtajo se šele takrat kadar jih ščiti kolektiv, ko se kolektiv fajta. Takrat boste slišali prave bojne moške klice.

Že desetletja videvam, da je v slovenski družbi priznano, da so moški slabiči, podrejenci. Ženske pa možače, “ta glavne”. Tudi na tem blogu sem marsikaj od tega napisal. Druga komponenta pa je srhljiva initmistična zavzetost ali le soglašanje z idejo komunizma pri Slovencih. Čas bo pokazal, da je Slovenija med vsemi komunističnimi državami naredila najmanj sprememb, reform, izboljšanj. Še najbolje od vseh ex-comm držav se oklepa  socialističnih “vrednot”.

Ivo Kerže obe te komponenti poveže vzročno posledično. Sluti, da so te škodljive novotarije pripeljale iz reformacije in razsvetljenstva, ne vidi pa tistega kar sem o gnosticizmu Zahoda in Rusije pisal prejšnji teden na blogu s pomočjo prebrane knjige filozofa dr. Erica Voegelina. Tako kot so bile reformatične sekte izraz novih, modernih gnostičnih fanatično akcijskih skupin, tako so bili to tudi razsvetljenstvo in kasneje fašizem, komunizem, nacizem in ostale socialistične diktatorske državne tvorbe in državne religije Državna politična religija je bila samo zadnja inštanca totalitarne socialistične države. Gnosticizem in socializem vedno preko utopije in nasilja vodita v TOTALITARNO DRŽAVO ( nisem vedel, da se je že grški filozof Platon zavzemal za uničenje družine in vzpostavitev totalitarne države).

Filozof dr. Ivan Kerže na tem blogu znanstveno raziskovalno dokazuje, da je vir tako navdušenega intimističnega sprejetja komunizma in vztrajanja v njem prav seksualna revolucija, ki se je razvijala v svetobolju. Glavni akter je Josip Stritar, ki je marketinško opremil romantika Prešerna s svetoboljem. Romantiki se niso razveseljevali na razsvetljenstvom in svetoboljem, bolj nad starejšimi oblikami kot antiko in srednjeveškim krščanstvom. Tako tudi Prešeren in Čop, ki za Schopenhauerjevo svetobolje še nista slišala.

Kasneje je Stritarjeve težnje ( Stritar je prvi pozival Slovence, da uvedemo komunizem, medtem, ko je večina normalnih in zdravorazumskih Slovencev, že leto po izidu Marx in Engelsovega Komunističnega Manifesta pozivalo, da je komunizem ZLO), prevzel Cankar, ki pa je del življenja posvetil za marketing socializma, čeprav je imel tudi obdobja, kjer je njegova katoliška vera igrala glavno vlogo. Marx in Engels sta hotela uničiti privatno lastnino in družino.  Kerže piše: “Utopični socialist Charles Fourier, ki je v svojem temeljnem delu Teorija štirih premikov iz leta 1808 to zamisel formuliral takole: »nič ne spremeni družbe tako hitro kot sprememba vloge ženske v njej«”

Največjo težavo je naredila Slovencem seksualna revolucija. In to ne na področju prakticiranja spolnosti, kot pa predvsem redefinicije moške in ženske vloge v družbi. Komunizmu so se konec 80ih let 19. stl. predvsem uprli konzervativni katoliki ( A.M. Slomšek in krški škof dr. Anton Mahnič – ki so ga komunisti naredili za glavnega krivca razkola Slovenije, čeprav je bil srčen in argumentirano učinkovit, predvsem pa pronicljiv in inteligenten mislec) in liberalci ( pisatelj Janez Mencinger v svojem romanu Abadon (1893), kjer prerokuje SFRJ socialistično tvorbo v 24. stl.).

Še ne dolgo nazaj sem bral odlično filmsko kritiko filmov slovenskih režiserjev, ki imajo za glavne vloge moške luzerje. Niti enega ni, ki bi bil normalen ali pozitivni moški lik. Na splošno se filmi ukvarjajo z bedo in praznino lumpen-proletarcev.

Moško luzerstvo in zapitost je predvsem odpiral v zavest psihiater Janez Rugelj, ki prikaže na podeželju tipičnega 50 do 60 letnega zapitega kmeta ( ki se obnaša avtistično, jecljavo, nesposobno, potuhnjeno kot Kučan ali Drnovšek), ki mu doma vlada 70 do 80 letna zapita mamica. Danes še noben psiholog ali terapevt ni upal napasti tipičnega grabežljivega socialističnega birokrata, ki je izgubil iluzije v socializmu, ostala pa mu je skrajno zavistna materialistična, plenilsko -grabežljiva materialistična narava s katero hoče sebe odrešiti v hlepenju po čim več materialnih dobrinah, ki jih krade družbi in sočloveku.

Freudovci ne morejo ponujati na psihoterapijah moških vrednot, ciljev, ker ne znajo videti v moškem nobene večje pozitivnosti, morda le v seksualnem pomenu, ne pa v partnerskem pomenu, mož, kaj šele oče. Zato je bil meni literat Vitomil Zupan  (v knjigi Menuet za kitaro) v puberteti tako všeč, ker je prebijal otopelega, zdolgočasenega, zapitega, omrtvičenega socialističnega človeka -birokrata z lovcem polnim življenja, seksualnega, igrivega, skavtskega, navihanega.  Res pa v Sloveniji nimam vzora kako biti dober mož in dober oče, dober avtor, dobra avtoriteta. Deloma v delih nemškega benediktinca p. Anselma Grüna ( knjiga BOJ in LJUBEZEN: moški v 15 likih Svetega pisma) in pa v branju Svetega pisma, recimo Job, sv. Jožef.

Kakšne rešitve ponuja Ivo Kerže: gradnja moških skupin v Cerkvi ( to že 5 let dela p. dr.Vili Lovše,  SJ v Ljubljani), kjer bi si moški med seboj delili izkušnje in v Svetem pismu iskali navdihe za moškost, ki je v slovenski literaturi ni. Celo v Cerkvi nastajajo psihološka “strokovna” gibanja, ki hočejo vsa orodja kaznovanja očetu odvzeti in jih očrniti po liniji gnostičnega “modernizma”, “naprednosti”, “znanstvenosti” v cilju “delati bolj prijazen svet”. Kaj pa šele, da bi Slovenci imeli kakšen vzor, dober lik v očetu uspešnem podjetniku.

Torej MOŠKI:

  1. kot uspešen lovec ženske
  2. zabaven v družbi
  3. dober športnik
  4. razgledan in pismen
  5. dober filozof
  6. dober kreator, ustvarjalec, delavec, inženir
  7. dober mož
  8. dober oče
  9. dober avtor, avtoriteta
  10. dober podjetnik
  11. dober politik, reformator, državnik
Se pravi, formirati moramo novega človeka, ker je gnosticizem popolnoma uničil tako človeka kot moškega. Uničil je moža, očeta, podjetnika, svobodnega borca in skreiral birokratske hlapce in sužnje, klone socialističnih in drugih gnostičnih totalitarizmov. Komunisti so najprej pobili srčne podjetnike in gospodarje na kmetijah. Potem so na univerzah uničili srčne mislece, inženirje, znanstvenike. Že prve dni vojne so teroristično pobijali srčne slovenske politike in industrijalce. Uničiti svobodnega, ustvarjalnega človeka, moškega in ustvariti socialistični smrkelj, spužvo, kimavca, ubogljivo-pridkanega birokratka, histerično kričalo na daljinsko upravljanje. Komunizmu manjkajo delavci in podjetniki. Ostali so jim opijanjeni vulgarni lumpen -proletarci in jalovi birokrati: od njih pa ne moremo pričakovati gospodarske rasti.

Najhujše pa se mi zdi, da nas bo že to stoletje Kitajska  ( opciji sta tudi ruski ali indijski imperij) v Evropi dresirala (podredila) z novo gnostično totalitarno ideologijo.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev, skupnost, občestvo, Dialog, Družba, Družina, Eric Voegelin dr., Film, Jaz sem... ali biti ali imeti?, Kitajska, Knjiga, Najini otroci, Partnerski odnos, mož & žena, RKC, Rusija, Slovenija, Socialistična Federativna Republika EU, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Vzgoja, ZDA, Zgodovina, citati, dobro vzgojen otrok, gnosticizem_mainstream_religija, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, iskanje partnerja, mediji, novinarji, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, p. dr.Vilijem Lovše_SJ, politika, protestanti, psihologija; duševnost, sposoben odgovorno in stanovitno DELATI in LJUBITI, učenje, vraževerje ali praznoverje, vzgoja samega sebe, zdravje | Brez komentarjev »

Borgen ali oblast: zakaj skandinavci ne marajo socializma in socialne države

Objavil pavel dne 16.03.2014

Nadaljevanka Borgen, Oblast, je dobro narejena nadaljevanka, kar kažejo tudi številni gledalci, ne samo v Evropi, tudi v ZDA. Subtilno pa skozi osebne zgodbe prikazuje čisto po malo, da je akterka in njena stranka ter hkrati tudi vodilni mediji, ki jo podpirajo nekritično, socialistka. Hoče enakost žensk v podjetjih zapovedati z zakonom, hoče dodatno obdavčiti privatno zdravstvo in pritiskati k povečanju javnega zdravstva. Nadaljevanka je v resnici politično nekorektna: t je opazila že moja žena, ki jo politika ne briga: v njej so liberalci in desničarji prikazani kot skrajno zahojeni izmečki, ki so polni prevar, hinavskosti, grdih ravnanj, oz. z njimi je nemogoče sodelovati.

V svoji lažni, aritmetični sredinskosti, so na srečo v zadnji nadaljevanki jasno povedali, da “bank in gospodarstva ne bomo nacionalizirali, ker to bi bil model iz SSSR”. Skratka nadaljevanka subtilno propagira “zmerni” socializem. Čeprav je gledana predvsem zaradi dobrega prikaza osebnega življenja, čustev, tehnik vladanja, konfliktov, reševanja konfliktov,  težavnost kariere in družine, nesposobnost za partnersko zvezo, nesposobnost biti oče ali mama, kazanja ozadij politikov in njihovega dela, njihovih spletkarjenj, kompromisov, zahrbtnosti s pomočjo uporabe medijev, urednikov, novinarjev, špicljev. Nadaljevanka v večini primerov glavno osebo kaže kot pozitivko, ki v managerianju vleče korektne in poštene, etične poteze.

Nadaljevanka zelo dobro pokaže izvršno moč PR političnih strank, njihovo prepletenost z mediji in veliko servilnost medijev določenim strankam, do drugih pa so totalno sovražni , ignorantski ali pomagajo kreirati lažne spletke.

Nadaljevanka nič ne pokaže, kako so dejansko socialisti v Evropi lastniki številnih gospodarskih družb in kako  kriminalno kanalizirajo vanje davkoplaevalski denar. Kako se po Evropi bohoti birokracija, ki jo socialisti podkupujejo in večajo s pomočjo tujega, davkoplačevalskega denarja. Kako socialistov ne briga ustvarjanje bogastva, temveč razdeljevanje tujega bogastva  ( oz. kako delovne in ustvarjalne delavce z davki čim bolj oropati).

Igralka je zelo simpatična, dobro igra, berem, da je v osnovi komičarka. Le malce me odbija njen nabuhli in pepelnato-vijolčen obraz, ki skupaj s steklenimi očmi daje videz, da je ta ženska v osnovi alkoholičarka.

POZABITE NORDIJSKI SOCIALIZEM: analiza Skandinavije

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Dialog, Družba, Družina, Film, MGMT - gospodarjenje - upravljanje, Partnerski odnos, mož & žena, Praktični del življenja, Slovenija, Socialistična Federativna Republika EU, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Vzgoja, ZDA, Zdravstvo, birokracija, borza, trg, davki, denar oz. kapital, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, iskanje partnerja, javne investicije v osnovno infrastrukturo, liberalne reforme ( PRO FREE Market), mediji, novinarji, motnje osebnosti PSIHOPATI, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, podjetništvo oz. mikroekonomija, politika, slabo vzgojen otrok, služba, sposoben odgovorno in stanovitno DELATI in LJUBITI, vraževerje ali praznoverje, zanemarjen otrok, šolstvo | 2 komentarjev »

NEO-YUGO-komunistična propaganda v stilu Michaela Moora

Objavil pavel dne 15.03.2014

To ni dialog, to je izredno perverzna manipulacija skrajnih levičarjev. Izredno ozko gledanje, predstavljanje samo delnih pogledov na resnico, zamolčanje bistva. V stilu Michaela Moora: režiser Boris Malagurski, spominja me na množično čaranje množic s strani Miloševića in njegovih mass medijev. Kar pa je strašljivo pa je to, da ima tako skrajno, izkrivljeno gledanje vedno večjo podporo v množicah. Ko sem spremljal film, sem kar pijan postajal, kot da bi hude droge vzel. Med gledanjem filma sem čutil, da padam v norost, kljub temu, da imam zaradi komunistične manipulacije izredno močno obrambo razvito, ko berem socialistične časopise, avtorje in spremljam poročila, dokumentarce. Je precej naporno razlikovati, filtrirati, kritično razmišljati.

Srhljiv film, srhljivo pranje možganov, če ga gleda zelo glup posameznik ( brez vrednostnih temeljev, brez izkušenj v razločevanju, kritičnem razmišljanju), ki ne zna razmišljati, ki je funkcionalno nepismen. Kot partizanski film, kot risanka. Na eni strani idealni socialisti, na drugi strani hudobni kapitalisti, ki z denarjem delajo zarote. Narejen je ob pomoči ameriških socialistov, domačih skrajnih levičarjev po vseh republikah ( pri nas je skrajnež Erik Valenčič, Radio Student, Mladina).

Bistvo tega filma je predstaviti, da je bila SFRJ bogata in idealna država. Polno socialne varnosti. Res pravljično in neresnično opisana. Pa so jo Američani, hudobni črni volk ( tuji kapital) in tuje zarote popolnoma uničili. S krediti. Šele tik pred državljansko vojno ( laž) naj bi se gospodarstvo razsulo. Bistvo je zarota globalizacije, Američanov, mi nič krivi, sploh Srbi ne, razen tistih, ki so kupljeni od NVO iz ZDA. Skratka totalna idealizacija SFRJ in zlo na strani svobodnega trga in Američanov. Mi nič krivi, drugi so vse krivi. Sploh Srbi večinsko in pa socialisti so popolnoma mahnjeni na teorije zarot: kjer so vedno drugi krivi: notranji sovražniki in zunanji sovražniki, ki rovarijo proti meni idealnežu ( socialistu). V resnici je bila SFRJ jugo-fašistična tvorba, ki je več požrla kot ustvarila in ki je šla v hudo špiralo dolgov, ki jih je blefer Tito v lezenju ZDA v rit ves čas dobival, kar prikažejo tile avtorji iz Katalaksije, ki so vzeli ekonomske podatke ven iz YUGO arhivov.

Še dobro, da sem sam vse dobro spremljal v medijih in doživel to sranje, to kolektivno norost in te socialistične politike, ki so vodili tudi nove države. Večinoma socialistične medije.

https://www.youtube.com/watch?v=waEYQ46gH08

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družba, Film, Jaz sem... ali biti ali imeti?, MGMT - gospodarjenje - upravljanje, Rusija, Slovenija, Socialistična Federativna Republika EU, ZDA, Zgodovina, denar oz. kapital, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, kartel_monopol_oligopol_OLIGARHIJA_MAFIJA, mediji, novinarji, motnje osebnosti PSIHOPATI, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, podjetništvo oz. mikroekonomija, politika, psihologija; duševnost, video | Brez komentarjev »

Subverzija v Cicibanu in Top Gunu

Objavil pavel dne 4.03.2014

Niti pod razno nisem sam videl, da je Top Gun v bistvu film, ki zelo očitno propagira gejevstvo. Bolj kot vojsko. Poglejte kako nam ljudem psihopati perverzno perejo možgane.

Peter Štrovs, kipar, odlično napiše razmišljanje in še dodatno analizira Cicibanovo prevzgojo otrok in ozaveščanje ( v času pred javno razpravo o Družinskem zakoniku in pred referendumom).:

TJAŽ in DANČI v Cicibanu: GO THE GAY WAY.

BTW: Ciciban je revija za 4 letne otroke do 6-letne otroke.

“Očka Danči ga peče, očka Tjaž ga poriva”

Še tole mi je kolega Alfe poslal iz spletne strani slovenskih jezuitov :

Utemeljitelji sodobne psihoanalize iz začetka prejšnjega stoletja Freud, Jung in Adler so na homoseksualnost gledali kot na nevrozo, torej na posledico nezavednega, nerazrešenega konflikta iz otroštva. 70 let so terapevti in psihiatri učili, da je homoseksualnost čustvena motnja, ki je posledica podzavestnih nerazrešenih konfliktov, glede spola in osebnosti.

Leta 1973 pa je pod pritiskom maloštevilnih a zelo agresivnih homoseksualnih skupin ameriško združenje psihiatrov homoseksualnost nepričakovano brisalo s seznama psihiatričnih diagnoz, čeprav za to ni bilo nobenih strokovnih razlogov. Evropski učbeniki psihiatrije iz 80-ih let so homoseksualnost še vedno obravnavali kot najpogostejšo obliko seksualne perverznosti. Slovenska medicinska enciklopedija 1980 pravi: “Kot vedenje je homoseksualnost bistveno vezana na psihosocialne vzroke, ki pojasnjujejo raznovrstnost njenih vidikov. Zdravljenje homoseksualnosti je predvsem psihoterapevtsko, razen pri simptomatskih oblikah pri katerih je treba zdraviti vzrok. Še največ uspeha ima zdravljenje nevrotikov, ki želijo biti zdravljeni.” Sedanji slovenski medicinski E slovar pa govori samo še o moški in ženski seksualni inverziji. Tudi uradna mednarodna klasifikacija bolezni po letu 1992 v poglavju duševne motnje nič več ne omenja homoseksualnosti.

Medtem, ko se je v Evropi z zamikom 10 do 20 let po ZDA začelo uveljavljati stališče, da je homoseksualnost normalna spolna usmerjenost, so se v ZDA že začeli oglašati strokovnjaki, ki so na podlagi raziskovalnih izsledkov vse pogosteje dokazujejo nenaraven devianten značaj istospolne usmerjenosti. Fisher in Grimberg (1996), …”

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Dialog, Družba, Družina, Film, Humor, Najini otroci, Partnerski odnos, mož & žena, RKC, SJ, Slovenija, Socialistična Federativna Republika EU, Vzgoja, Zdravstvo, Zgodovina, inženirji družbe, modne družbene smernice, iskanje partnerja, mediji, novinarji, motnje in bolezni, motnje osebnosti PSIHOPATI, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, politika, psihologija; duševnost, psihološko svetovanje, sposoben odgovorno in stanovitno DELATI in LJUBITI, umetnost in kultura, učenje, vzgoja samega sebe, zlorabljen otrok, šolstvo | Brez komentarjev »

Ocena filma Hannah Arendt

Objavil pavel dne 11.02.2014

Film o filozofinji in Židinji Hannah Arendt mi ni bil všeč. Bil je dolgočasen. Le proti koncu, ko se začnejo v filmu dogajati ostri dialoški boji ena proti vsem in njeni presunljivi citati misli, se mi je zdel skrajno zanimiv. Režiserka Trottova bi lahko bolj živahno poudarila dialoge in mišljenje te močne osebnosti. Pred 30 leti sem na Filmskem Art Festu v CD gledal njen zelo dober film o nekih ženskah v Italiji, zato sem si zapomnil njeno ime. Znala bi biti feminstka.

Premalo vem o filozofinji, njeni avtobiografiji in njenem odnosu do židovstva, da bi lahko videl, kam je nemška režiserka hotela obrniti ta film in kaj nam prodaja. Ali verodostojno podaja biografijo Arendtove, ali bo kaj bolj poudarila in kaj namenoma zamolčala? Dostikrat najbolj pokvarjeni politkomisarji pretanjeno skrivajo svoje sporočilo in se oblačijo v ovčje kožuhe do zadnjega, ko človek do zadnjega ne spozna, kam ga je tak režiser vodil, šele ko ima nož v hrbtu ali prerezan vrat. Je pa normalno, da ima vsak človek svoj pogled, svoj vidik, svoj okus in svoje prioritete.

KAJ SEM VEDEL O HANNAH

Vedel sem, da je preživela koncentracijska taborišča, da je bila učenka filozofa Martina Heideggerja, ki je kasneje simpatiziral z nacizmom. Da je bila fenomenologinja. Ko je MOSAD v Južni Ameriki ujel SSovca Adolfa Eichmanna je Hannah šla v Izrael in nekaj mesecev tam spremljala zasliševanja in sojenje Eichmannu za stekleno kletko. Eichmann je bil eden najbolj odgovornih nacističnih in SSovskih voditeljev za HOLOKAVST, 6 milijonov civilnih žrtev med Judi ( pa še nekaj milijonov Slovanov in kakega pol milijona Ciganov)  nacionalnega SOCIALIZMA, ki je bil v 20. stl. najbolj “napredna” in “popularna” ideologija. Potem se je vrnila v NYC in za časopis napisala 5 člankov o sojenju. Že prej pa je napisala knjigo Izvori totalitarizma. Izumila je izraz BANALNOST ZLA, ker jo je šokiralo, kako običajen, plah, urejen in nenevaren človek, birokratek, je bil ta socialist Eichmann, ki je skonstruiral z velikaši nacional-socializma to DOKONČNO REŠITEV židovskega “problema”. Eliminirati, likvidirati cel zaostal narod, to sta že Marx in Engels pisala. Komunisti pa so eliminirali oz. likvidirali vse ostale razrede, razen proletarskega, pa še to so pustili samo ubogljive in vodljive proletarce. Eichmann se je ves čas skliceval, da ni naredil nobenega zločina, da je samo ubogljivo izvrševal ukaze v tej socialistični, zločinski , birokratski mašineriji. Brez samospraševanja, brez razuma, brez vesti je samo ubogljivo delal svoje naloge.

HANNAH LJUBICA FILOZOFA

Hannah je bila ljubica starega filozofa Heideggerja. Film prikaže kako je njegova predavanja dobesedno strastno pila. Da je razmišljanje osamljen poklic. Da je eno razmišljanje, drugo pa znanost. Pokaže tudi njuna srečanja v študentski sobici in njuno odtujevanje, ko je Hannah zvedela, kako Heidegger koketira z nacizmom. Mislim, da film nič ne pove, kakšne protiargumente je dal Heidegger Hannah na njeno protestno pismo, ki je želelo od njega razlago. Vem, da je pri nas večina filozofske fakultete ali Heidergjancev ali Heglovcev. Hegel je baza za komunizem. Tine Hribar je značilni predstavnik, pa še en njegov doktorant, ki na Siolu piše grozne članek, kjer kot čarodej iz klobuka vedno potegne “dobri socializem”, ne glede kaj je vrženo v klobuk. Premalo vem iz kakšne baze izvira fenomenologija in kam vodi.

HANNAH je dolgočasna in trmasta

Film prvi 2/3 kaže dokaj odtujen odnos Hannah z možem, s katerim nista imela otrok. Trmasta in osladna Hannah pa ves čas kontrira prijateljem, ki morajo o njenih izvajanjih požirati slino in vaditi prijaznost. Barbara Sukowa mi je antipatična. Njen zoprn glas. Hannah predstavi kot zelo zoprno, muhasto, težko žensko. Nikakor kot pametno in dobro govornico. Bolj kot pametujočo težakinjo. V resnici nima dobrih prijateljev. Njeni odnosi s prijatelji so bolni. Nazadnje jo vsi prijatelji zapustijo, ko Židje začnejo pogrom proti njej.

HANNAH SE UPRE ČUSTVOM IN KOLEKTIVIZMU

V parih stavkih dialogov sem zaznal, da se je Hannah uprla kolektivizmu. V smislu MI JUDJE. Zgolj v mladosti je bila sionistka, pozneje se je upirala biti pripradnica kolektivom, -izmom. Prav tako ni hotela, da sodišče Eichmannu sodi zaradi pripadnosti nacizmu ali SS ( čeprav je že to zločin), temveč , da mu sodi za njegova kriminalna dejanja. Večkrat poudari, da je zločinec. Toda s to logiko ne bi mogli birokratku, ki je samo na sredi verige zločina izvajal delček dejanj  dokazati nobenega storjenega zločina.

Kako se Hannah upre čustvom? Ker je bila preitirano obvladana, hladna, nečustvena ženska, s temi čustvvi ni imela problemov. Večina Judov je SSovca Eichmana videla kot pošast. Nanj so gledali v grozi, strahu in jezi. Poveličevali so njegovo zlo, njegovo demoničnost, kot vrhovno zlo, kot zelo inteligentno zlo. Hannah pa je nasprotno videla njegovo nepomembnost, njegovo majhnost, njegovo nezmožnost razmišljanja in nezmožnost vprašati se kaj je prav in kaj je narobe – kar je značilno za psihopatske ljudi, ki nimajo vesti.

Hannah se upre kolektivnemu izbruhu čustev. Kar prilije olja na ogenj je tudi obtožba, da so nekateri Judje, kot predstavniki svojega naroda sodelovali z nacisti v taboriščih. In pravi, da je ravno zaradi te kolaboracije umrlo veliko več Judov kot bi jih umrlo, če ne bi bilo te kolaboracije v judovskem “svetu”, raznih kapov v taboriščih, ki so si reševali življenja s tem, da so svoje sonarodnjake in sovernike pošiljali v smrt. O tem še zelo malo vem in ta informacija me je pretresla. Še bolj pa je pretresla večino Judov, ki so zasovražili Arendtovo, jo zmerjali, jo imeli za opravičevalko in relativizatorko zločinov in za osebo, ki krivdo preverzno sprevrača iz nacistov na Jude.

ZAKAJ TAKO SOVRAŠTVO DO JUDOV?

Ko sem zadnjič gledal na TV nek film o divjanjih ustašov nad Židi, mi je prišel pred oči del mašnega obreda, kjer je katoliški duhovnik med krstom malih Židov obtoževal Žide. Nasploh so v preteklosti katoliki krivili Žide za smrt Jezusa. Zadnjič mi je en duhovnik razlagal o tem problemu in je rekel, da se izpolnjuje prekletstvo in prerokba, ko so Judje sami vpili “Tvoja smrt, ali kri naj se prelije na nas in naše otroke!”, ki je v Novi zavezi še nisem zasledil. Vedno sem mislil, da so Jude v srednjem veku preganjali zaradi posojanja denarja in “krivovernosti”, ker niso bili uradne vere. V resnici jo šlo bolj za denar, ki so si ga oblastniki obilno izposojali od bogatih židovskih bankirjev, ko pa je bilo potrebno denar vrniti, pa so rajo naščuvali proti krivovercem, ko se je zgodila kaka lokalna tragedija, nesreča, smrt, bolezen, slaba letina. In jim ni bilo treba vrniti milijonov. Nekaj podobnega SLO banksterji in rdeči direktorji delajo sedaj s ščuvanjem vstajnikov in medijev proti “navideznemu” sovražniku, fantomu, senci: Neoliberalizmu. Sam sem fasciniran nad vsestranskim uspehom šolanja, vzgoje in uspešnosti, učinkovitosti in podjetnosti Judov.

Do Judov so bili v 20.stl. zelo nestrpni predvsem protestanti, ki so z lahkoto prestopali v nacizem. Več težav je bilo s katoliki, ki so organizirali odporniška gibanja in atentate. Hitler je veliko nemških redovnikov in katoliških duhovnikov zaprl v koncentracijska taborišča in s stisnjenimi zobmi sklepal z Vatikanom pakt. Vatikan pa z njim v želji, da ustavi krvoločni pohod Rdeče Armade in komunizma iz Moskve. Vsekakor bo potrebno še dodatno raziskati zakaj so v zgodovini  (NEKATERI, oblastni, kleriki ) katoliki sovražili Jude, če pa so bili Jezus in vsi apostoli Judje.

Izjemno mi je bilo brati na Cestnikovem blogu o judovskem katoliškem duhovniku, škofu in kardinalu Lustigerju, ki ga je papež JP2 dvignil v škofa in kardinala v Franciji zgolj v smislu sprave z Judi in v opravičilo Judom. Ob tem, da je bil Lustiger izredno močen intelektualec.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Amerika, Cerkev, skupnost, občestvo, Dialog, Družba, Film, Knjiga, Religija, Socialistična Federativna Republika EU, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Vzgoja, ZDA, Zgodovina, duhovna misel, inženirji družbe, modne družbene smernice, judje, mediji, novinarji, motnje in bolezni, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, politika, psihologija; duševnost, slabo vzgojen otrok, spomin, učenje, vzgoja samega sebe, zlorabljen otrok, čustva | Brez komentarjev »

Državno zdravstvo je neučinkovito, drago in nesočutno

Objavil pavel dne 10.02.2014

Svobodni trg in zdravstvo

Vprašanje:

Ljudje potrebujemo zdravstvo. Ali ni naloga države, da ga zagotavlja? Ali nista obupna neučinkovitost in nepravičnost trenutnega sistema dokazali, da je edini učinkovit način zagotavljanja zdravstvenih storitev za vse ljudi, če z njim upravlja država?

Odgovor:

Večina težav ameriškega zdravstva nastaja zaradi državnega vmešavanja in ne zaradi tržnih neuspehov. Dejstvo je, da danes nimamo zdravstvenega sistema, ki bi bil zasnovan na tržnih zakonitostih, in nimamo ga že desetletja. Če bi država  ( ki trenutno plačuje polovico zdravstvenih storitev iz davkoplačevalskega denarja v ZDA, hkrati pa znatno NADZORUJE VSO ZDRAVSTVO, predvsem zasebno zdravstveno zavarovanje), umaknila, bi lahko imeli ustvarjalen in učinkovit sistem zdravstvenega varstva, kot je ustvarjalna in učinkovita računalniška panoga ali panoga mobilnih telefonov – z rednim nižanjem cen, namesto z višanjem cen + vedno učinkovitejše in naprednejše tehnologije, ki jih subvencionirajo bogati ljudje z nakupi)- Če pustimo ob strani vprašanje ustvarjalnosti in stroškov, se moramo zavedati, da najgloblja skrb ne obstaja na državni ali tržni strani – temveč na področju osebnih odnosov in ljubezni. Privatno zdravstvo je bolj učinkovito, osebno odgovorno, bolj prijazno, bolj se celostno ukvarja s človekom, medtem ko je državno zdravstvo zbirokratizirano, antihumano =robotsko, nesočutno in vedno manj odgovorno:

How american health Care killed my father ( by david goldhill)

Kako se zdravstvo v ZDA  letno draži zaradi podržavljanja in pretiranega vpliva državne birokracije in mafije v zdravstvene produkte: 7% BDP je šlo v ZDA leta 1970 za zdravstvo. 2011 pa že 17% kar je 2,7 bilijona $. Podržavljenje zdravstva je gašenje ognja z bencinom.

Na drugi strani imamo veterinarske storitve, lepotne operacije, LASIK – kjer cene padajo, kvaliteta narašča, vedno več je inovacij. Zakaj? Ker se tam kupec in ponudnik srečata in so cene različnih ponudnikov različne, a blizu. Tako deluje svobodni trg. V ZDA pa se kupec/bolnik in zdravnik ne srečata s cenami, ampak za polovico zdravstva skrbi država, za polovico pa zasebne zavarovalnice, ki jih po državni direktivi financirajo podjetja s prispevki za svoje zaposlene, zaradi česar imajo ti zaposleni v realnosti nižje plače, hkrati pa nimajo nadzora nad cenami.

http://cathmed.org/assets/files/CMA%20Healthcare%20Task%20Force%20Statement%209.04%20Website.pdf

V državnem zdravstvu se cene skrivajo, po analizah pa se ugotavlja, da CT pregled v eni bolnici stane 3.000$, v drugi bolnici pa 300$.  Kadar so take anomalije na trgu, potem je jasno, da svobodnega trga ni ali pa je zelo uničen, popačen zaradi mučenja velikana z imenom birokratski sistem Države. A koga briga na obeh straneh: bolnika, zdravnika? Ne, saj bo za vse poskrbela država. Zato se med kupca – bolnika in prodajalca -zdravnika vriva vedno več polšolanih birokratov in mafijašev, ki obema glavnima akterjema pijejo kri – denar, čas, trud.

V svojem filmu SICKO skrajno levičarski režiser Michael Moore predlaga popoln konec zasebnega zdravstva. Zgraža se nad dobičkom v zdravstvu, češ, da je dobiček povezan z zlobo. Pridružile so se mu tudi številne katoliške organizacije: Katoliški časopis Sojourners, PICO National Network, The Center Faith and Public Life, Faithful America in Catholics in Alliance for the Common Good so se glasno pridružili v boju za širšo državno vpletenost v zdravstvo in v izrinjanje privatnega zdravstva ter nadaljne zmanjševanje vloge dobička v zdravstvu.

Vprašajte poljubno število verskih voditeljev in povedali vam bodo, da sta konkurenca in podjetništvo v zdravstvu v svoji osnovi NEMORALNI, češ “kako lahko oseba služi denar na račun bolnih ljudi?” ali ” Vsak , ki na trgu služi na račun nelagodja, pomanjkanja, neučinkovitosti drugih ljudi je nemoralen. “Vsak, ki na trgu prodaja z dobičkom je nemoralen”.

Kam smo danes katoliki in vsi kristjani prišli z nesposobnostjo razločevanja, treznega in poštenega razmišljanja, uporabo logike. Postali smo sol, ki se je spridila. Nič boljši nismo kot razvajena, uživaška in parazitska: večinska socialistična družba.

Kaj pa zidarji, ki gradijo hiše – so tudi oni nemoralni saj služijo na račun ljudi, ki so brez strehe nad glavo? Kaj pa kmetje, ti pokvarjenci, ki služijo na račun prodaje hrane lačnim ljudem? Pa krojači in tekstilci, ki služijo, ker oblačijo nage?

Danes OBAMACARE še dodatno birokratizira, podržavlja zdravstvo. Izrinja prostovljna, solidarna društva in institucije. Na perverzen način izrinja katoliško zdravstvo in pomoč. Hkrati pa vključuje v zdravstvene storitve, ki jih morajo vsi davkoplačevalci kriti tudi ideološke stvari kot so kontracepcija, splav ali umetna oploditev samskih žensk, lezbijk.

Zgornji del je citiran iz knjige ZAGOVOR SVOBODNEGA TRGA ameriškega katoliškega duhovnika Roberta Sirica, ki se kot eden redkih duhovnikov in vernikov bori za svobodni trg, ki ga vlade ZDA že desetletja dolgo  (predvsem od leta 1929 naprej) popačujejo z vedno večjo vlogo države.

Včeraj sem gledal dansko nadaljevanko Oblast ( Borgen), ko je rdeča opozicija napadala skrajno levo premierko, ker je dala svojo hčerko zaradi predolgih vrst v državnem zdravstvu v zasebno bolnico. Seveda se je premierka zgražala, spinala, hinavčila, manipulirala javnost s svojimi nenormalno naklonjenimi mediji – ni pa rekla, oprostite zmotila sem se, javno zdravstvo ni učinkovito, ne bom več uničevala zasebnega zdravstva. Se ve zakaj na RTV SLO vrtijo same skrajno levičarske filme in nadaljevanke ( par dni prej je  bil film ” Kdo, če ne mi” o teroristih  Ensslin in Baader iz Frakcije Rdečih Brigad = RAF). V bistvu imajo levičarski politiki ves čas velik etičen problem, kajti na eni strani z nerealnostjo ideološko pumpajo od realnosti odtujene in odvisniške (v vatki Države) volivce levice, na drugi strani pa morajo večinoma sprejeta pravila logike in upravljanja, kar pomeni, da ves čas nategujejo svoje volilce na polno.

Kako je v Sloveniji?

Zdravstvo se ves čas draži, delavci plačujemo več. Po drugi strani so vrste vedno daljše, dostikrat zdravniki nočejo diagnostike narediti. Večina zdravstvenega osebja je plačano enako, birokratsko – saj igrajo samo še nečlovečne, robotske, “strokovne” vloge, ki se izogibajo pogovora, sočutja, razlage – ” ker ni časa”. Zdravniki so nesočutni birokrati. Po drugi strani pa se v tem sistemu redi vedno več nesposobnih in lenih zdravnikov in sester, vedno več je administracije. Skratka vedno več je preplačanih služb, sinekur. Vmes pa mafija pri nakupih in gradnjah pobira milijone € in ve se, da je to rdeča mafija, ki ima pisarno v WTC, pa nihče ne upa na glas povedati. 7x predrage operacijske mize. bolnice -ki so 5x preplačne z nešteto aneksov, 7x držaja zdravila ( recimo aspirin), ne ve se za cene.

Zakaj v Sloveniji ni vsaka kupoprodajna pogodba javna in na spletu?

Zakaj niso vse cene storitev na spletu? Zakaj ni na spletu vsaka plača in vsak dodatek državnega birokrata zdravnika ali sestre? Zakaj ni statistik uspeha zdravnikov ali kirurgov, koliko je bilo zapletov, koliko invalidov so poizvedli in koliko smrti? Slovensko zdravstvo postaja simbol brezdušnega birokratskega Velikega brata. Simbol temačne kleti iz katere redko prideš živ, če pa že – pa te okradejo za življenjske prihranke.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družba, Film, Knjiga, MGMT - gospodarjenje - upravljanje, RKC, Robert Sirico_klasični_liberalec&katoliški_duhovnik, Socialistična Federativna Republika EU, ZDA, Zdravstvo, borza, trg, davki, denar oz. kapital, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, kartel_monopol_oligopol_OLIGARHIJA_MAFIJA, liberalne reforme ( PRO FREE Market), makroekonomija, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, podjetništvo oz. mikroekonomija, politika, tehnologija in znanost, šolstvo | Brez komentarjev »

bog Atlas ( podjetnik, ustvarjalec) je klonil pod težo birokratskega kolektiva in parazitskih množic nesamostojnih ljudi

Objavil pavel dne 2.02.2014

Pravkar gledam film Atlas Shrugged v dveh delih ( Atlas je povesil ramena). Atlas Shrugged (1957  izdana knjiga je temeljni opus) je temeljno delo Ayn Rand ( iz SZ v ZDA pobegle ruske Židinje, holivudske scenaristke, ki je opazovala porast etatizma, kolektivizma in socializma pod Roosveltom v ZDA) v katerem popiše prerokbo, ki se zadnjih 70 let uresničuje ne samo v ZDA, temveč predvsem v Evropi, kjer vlada mehki kolektivizem oz. mehki socializem, etatizem. Gospodarsko neučinkovite in opešane države se pretirano zadolžujejo in klecajo v bankrot zaradi podkupovanja državljanov z izposojenim denarjem kar delajo vladni politiki in birokrati, da vzdržujejo s korupcijo populistični kolektivizem. Ayn je živela v letih socialističnih revolucij v SZ, Nemčiji in Italiji, ko je milijone državljanov korakalo v vojaških uniformah na paradah Kolektiva pod vodenjem Firerja. Vsi ti kolektivizmi so zlorabili vse mogoče odklone, herezije, vse slabo v krščanstvu. Imele so svojo vero ( praznoverje, ideologijo), svoje Sveto Pismo, svojega boga? ali več kot papeža= Firerja, svoje svetnike, svoje kardinale, svojo inkvizicijo, svoje “pravo”, svoj mit, svoj “vrednostni” sistem, svoje vernike ( ekstremno fanatične pogane, praznoverce).

Vrednote nekdanje družbe in vrednote Ayn Rand, ki danes v družbi izginjajo in sistem vrednot razpada, so:

  1. OSEBNA SVOBODA, ki temelji na EKONOMSKI SVOBODI ( temelj odrasle osebe je to, da se zna preživljati)
  2. USTVARJALNO DELO
  3. ZDRAVI EGOIZEM ( bolan egoizem je tipičen za socialiste)
  4. ZDRAV POHLEP (bolan pohlep je pri parazitih, vladnih birokratih, skorumpirancih, kartelno povezanih podjetnikih in monopolistih, oligarhih, tajkunih)
  5. PROSTI TRG
  6. PROSTA IZBIRA ( ni marala sive, vmesne: ” Ali izbereš hrano ali pa strup, ne moreš malo hrane in malo strupa”).
  7. MAJHNA IN PRAVNA DRŽAVA
  8. OSEBNA ODGOVORNOST
  9. INDIVIDUALIZEM
  10. OSEBNI INTERES ( self interest) – danes ga zamenjuje sebičnost, ki skuša oropati drugega njegovih delovnih dosežkov
  11. POŠTENA PODJETNOST
  12. TRDO DELO
  13. ZDRAVA TEKMOVALNOST
  14. OSEBNA VREDNOST (self esteem) pridobljena z rezultati mojega ustvarjanja
  15. PREPOVED KRAJE, ROPANJA, OBDAVČEVANJ: NAJ MI NIHČE NE JEMLJE MOJIH REZULTATOV, in mi pustijo da razvijam osebni interes, ki nikomur ne škoduje
  16. tudi jaz nikomur nočem škodovati, le živeti in delati ( “Midva oba imava rada življenje. Le da bi ti zanj ubijal, se bojeval – jaz pa bi rada le živela.”)
Gre za podjetje, ki prevaža tovor z železnicami, ki pa so zaradi slabega stanja vir iztirjenja vlakov. Od nesposobnega brata, ki je podjetje nasledil po zelo sposobnem očetu podjetniku ga prevzame sposobna sestra, ki naroči nove tire iz nove revolucionarne kovine od uspešnega majhnega podjetnika, ki ga skušajo birokratski in krvosesni podjetniki železarskega kartela iz državnih podjetij in podkupljeni birokrati UNIČITI oz. vsaj ovirati. Pokaže se učinkovita sprega pokvarjenih podjetnikov med seboj in z vladajočo politiko in visoko birokracijo, ki je po defaultu vedno skorumpirana.

Pokaže izginjanje ključnih mož gospodarstva, uspešnih podjetnikov, ki izginjajo. Ostajajo samo birokrati, socialistični politiki in lačne, zmanipulirane in podkupljene množice: kot bi gledal današnjo Grčijo in Slovenijo in jutrišnjo Francijo in Italijo.

Skrivnostni stavek, uganka, ki se večkrat pojavi v filmu ob izginjajočih se podjetnikih: ” Kdo je John Galt?” To je neke vrste kapitalistični Jezus Kristus. Ayn napiše na koncu manifest, 60 strani govora tega Johna Galta.

Po mojem mnenju se Randova preveč enostransko zaganja v religijo in jo krivi za pojave, ko so zadnjih 150 let določeni verniki vero skrivili, naredili so jo preveč sentimentalno ( pomoč zaradi čustev in ne racionalna pomoč kako človeka usposobiti osebno, da si bo z delom sam zaslužil in se postavil na noge, postal ekonomsko svoboden in zato tudi celostno svoboden.

Podjetnost in kapitalizem ne rabita pohlepa za delovanje. Dovolj je, da človek želi delati, da doseže z delom neko svojo željo, potrebo, interes. Za Randovo je vsako delo ustvarjalno, če ob njem razmišljamo.

Danes v družbi socialisti izrazito manipulirajo ljudi z OBČUTKOM krivde ( kar je včasih delala tudi Cerkev, in to ni prav). Če imam en dolar več ko tmoj sosed, je prav, da se počutim krivega in ga dam sosedu, pa čeprav je on delal eno uro manj in sem  pošteno z delom zaslužil ta denar. Če pa ima sosed en dolar večjo plačo, potem pa je on kriv, ker imam jaz manjšo plačo. Seveda smo v sodobnem času vsi krivi za ekološke pojave in za “preganjanje” homoseksualcev.

Ayn Rand je pisala fikcijsko literaturo in scenarije s katero se je priljubila množicam, ne pa kritikom in intelektualcem. Sploh pa ne politikom. Kritizirali so jo na levici, ker je ostro podprla svobodni trg, vrednote podjetništva, svobode in odgovornosti. Self-interest ali osebni interes je nekaj kar je pozitivnega. Seveda Randova provocira tudi z opravičevanjem čustva POHLEPA in močno tolče po religijah. Tudi sredina in desnica jo nista podprli. Slednja predvsem ne, ker kritizira sočutje, sentimentalnost, bratstvo – kar naj bi bil alibi za parazitsko življenje množic na račun zelo majhne manjšine ustvarjalnih, podjetnih in delovnih ljudi.

YouTube slika preogleda

Demokracija je samo mehanizem, ki omogoča zmago večine. Če je večina parazitska ( primer Slovenija, Grčija, Ciper), potem ni govora, da bi manjšina lahko zmagala in družba se pogreza v razpad zdravih vrednot in v uničenje družbe, gospodarstva, države in civilizacije.

Danes je Atlas Shrugged ( Atlas je grški bog, ki je držal težo neba, da ni padel na Zemljo – takrat so verjeli, da je zemlja ploščata) knjiga, ki je prodana v 7 mio izvodih. Ayn Rand pa prerokinja, ki je pravilno napovedala, da je kolektivizem in sentimentalizem ( izkrivljeni občutki krivde, izkrivljena pomoč in izkrivljena solidarnost), permisivnost uničil družbene vrednote:

” Dovolj je, če analiziramo vodilno filozofijo današnjega časa, pa lahko na podlagi te vidimo kam gre družba.”

Njena veja filozofije se imenuje objektivizem. Temelji na Aristotelovi filozofiji. Je temelj sodobnega kapitalizma, pravne države in prostega trga, kar pa vedno močneje izginja v Evropi in ZDA.

YouTube slika preogleda.

Od ustanovitve ZDA konec 1790 do 1929 so ZDA rastle, ustvarjali so jih delovni, VERNI ( to Ayn spregleda) in podjetni ljudje. Recimo Manhatan je rezultat dela številnih ustvarjalnih ljudi zadnjih 200 let. Danes pa je vedno več parazitov, ki bi raje pohlepno živeli od tujega denarja, od tujih rezultatov dela. Za vmesnika pa potrebujejo državo in politike, ki bodo “legalno” spravili denar od ustvarjalcev k parazitom s pomočjo davkov.

Da je enoumje v Sloveniji veliko se kaže v tem, da cela Slovenija v knjižnicah premore samo 2 izvoda knjige Atlas Shrugged v izvirniku. Prevoda še ni in nihče ne ve, če kdo dela na tem. Da o ostalih  knjigah (The Fountainhead in We the Living in Anthem in Capitalism: The Unknown Ideal) ne govorimo, za Sloveniji ne obstajajo. In to ob politiki, da knjižnice morajo kupiti vsako šalabajzersko knjigo, ki je izdana v Sloveniji. Koliko milijonov € vrže naša država, vlada, za knjige smeti, naših literatov, ki jih skoraj nihče ne bere.

Danes je Ayn Rand posebej priljubljena pri konzervativcih, republikancih, čajankarjih, klasičnih liberaclih. Še posebej pri tistih, ki podpirajo svobodni trg – pa niso Judje, katoliki, pravoslavci, protestanti. Za katere je sporen ateizem in Pro -Choice ( za splav nerojenih otrok).

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Amerika, Ayn Rand, Dialog, Družba, Film, Knjiga, MGMT - gospodarjenje - upravljanje, Rusija, Slovenija, Socialistična Federativna Republika EU, Svetilnik.org, Tanja Štumberger, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Vzgoja, ZDA, Zgodovina, borza, trg, davki, denar oz. kapital, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, javne investicije v osnovno infrastrukturo, kartel_monopol_oligopol_OLIGARHIJA_MAFIJA, liberalne reforme ( PRO FREE Market), makroekonomija, mediji, novinarji, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, podjetništvo oz. mikroekonomija, politika, umetnost in kultura, učenje, vraževerje ali praznoverje | Brez komentarjev »

Dan Ayn Rand, 2.2., srečanje v LJ

Objavil pavel dne 29.01.2014

http://www.svetilnik-slovenija.org/dogodki/2014/randin-dan

Nedelja, 2. februar 2014, 15h-19h
Sputnik svetovna kavarna, Tržaška cesta 128, Ljubljana
Svetilnik vsako leto praznuje rojstne dneve velikih mislecev: 2. februar – Randin dan; 8. maj – Hayekov dan; 31. julij – Friedmanov dan; in 29. september – Misesov dan.
Ayn Rand, rojena kot Alisa Zinovjevna Rosenbaum, je bila filozofinja (ustanoviteljica filozofije objektivizma), scenaristka (z Oscarjema nominirana Love Letters in You Came Along) in pisateljica (med njenimi deli sta svetovno znana romana Atlas Shrugged in The Fountainhead).
Lepo vabljeni, da se nam pridružite na dogodku, kjer si bomo ogledali dokumentarni film The Prophecy of Atlas Shrugged (Atlasova prerokba) ter se spoznali z osnovami filozofije objektivizma in njegovega mesta v liberalnem svetu.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Ayn Rand, Dialog, Film, Knjiga, Slovenija, Svetilnik.org, Zgodovina, inženirji družbe, modne družbene smernice, liberalne reforme ( PRO FREE Market), odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, umetnost in kultura | Brez komentarjev »

Režiser Igor Prodnik o filmski mafiji

Objavil pavel dne 29.01.2014

Prebral sem v Reporterju intervju z Igorjem Prodnikom, ki ga je minister Grilc odstavil zato, ker je hotel neko uslužbenko odstaviti. Ta uslužbenka ( naredila naj bi nekaj kriminalnih dejanj v podjetju)  se je povezala naslednji dan s sindikalnim zastopnikom sindikata Glosa in v gostilni sta zamenjala naslov sindikalnega zaupnika. Postala je sindikalna zastopnica, ki je po pravilih ni več mogoče odpustiti.

Vprašanje sindikatu Glosi: zakaj podpirate kriminalce?

Prav tako omenja, da Filmski sklad podpira 5 dvornih ( PRIVILEGIRANIH, Birokratskih tajkunov)  producentov, ki dobivajo od države preko 5 mio € VSAK  letno ( eno celo 6 mio €) in imajo v Vibi še vse ZASTONJ storitve. Še en prikaz povezave mafije, fevda, producentov z politiko Jankovićeve vlade ( minister Grilc).

Prodnik na direktno vprašanje o imenih teh 5 mafijašev iz filmskega gospodarstva, posla – ni hotel direktno govoriti. Rekel je le, da vsi, ki se v Sloveniji ukvarjajo s filmom zelo dobro vedo, kateri so glavni Fevdalci ( tajkuni), ki dobivajo milijone € od države. Namignil je tudi na splletni naslov SUPERVIZOR, če kdo pozna imena podjetij teh mafijašev, ki imajo rilce globoko potopljene že desetletja  v birokratsko korito davkoplačevalskega denarja.

Med pogovorom pa večkrat kot enega od vplivnih rušiteljev omenja Metoda Pevca.

Omenja, da ima samo Viba zastonj storitve v celi Evropi in da to zelo dobro vedo producenti v nekdaj “bratskih” republikah, ki skozi luknje v zakonu dobivajo zastonj usluge v naši državi ( manjšinjski filmi).

Prodnika je lažno ovadila KPK pod Dragom Kosom in Prodnik je na sodišču dobil ta spor.

Zanimivo je kako mafijske strukture lahko enega napačnega človeka uničijo in izločijo zaradi vejice v proceduri, medtem ko same delajo milijonske škode državi in podizvajalcem. Seveda KPK ni preiskoval teh 5 dvornih producentov in Majde Širca ali ministra Grila.

V Sloveniji sta umetnost in kultura narejeni tako, da imamo dvorne prisklednike, ki s pomočjo socialističnih birokratov in politikov vlečejo milijone € iz državnega proračuna. S tem denarjem se pasejo njemu ljubi umetniki in so veselo tiho ali celo branijo te mafijaše. Večina umetnikov in kulturnikov pa je odvisna od drobtinic in igrajo tlačansko ali suženjske vloga: TIHO so, da se ne bi zamerili mafiji, “politiki”, birokraciji in enoumnemu Kolektivu umetnikov in kulturnikov in potem bi bili obsojeni na lakoto v Sloveniji, da nikoli in nikjer več ne dobijo dela.

Seveda je podobno kot pri mafiji, ki pleni 100 milijonov € letno iz zdravstvenih ustanov oz. iz davkoplačevalskega denarja. Tudi tukaj policija, tožilstvo in sodišča niso naredila v 20 letih nič. Kaj šele Gestapo v obliki KPK, ki preganja samo male ribe med žvižgači in konkurenco.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Film, Slovenija, Socialistična Federativna Republika EU, denar oz. kapital, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, javne investicije v osnovno infrastrukturo, kartel_monopol_oligopol_OLIGARHIJA_MAFIJA, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, politika, umetnost in kultura | Brez komentarjev »

100-letnica rojstva svobodnjaka Vitomila Zupana

Objavil pavel dne 19.01.2014

Vitomila Zupana sem odkril v gimnaziji. Morda tako kot večino avtorjev, z obveznim domačim branjem. Prva njegova knjiga je bila zame Menuet za kitaro. Takrat mi je bila odlična knjiga. Možata, lovska, pustolovska, individualistična, nihilistična in humorna. Zaradi nje sem po knjižnicah pobiral vse njegove knjige in jih prebiral. A sem bil razočaran, presežka nisem našel.

Takrat sem bil najstnik. V gimnaziji sem bil zelo zakompleksan, znašel sem se med sošolci, ki so bili uspešnejši od mene, za punce pa sem si postavil PREVISOKE ideale. Bil sem v stalnih hudih prepirih z očetom in slabe ocene in puberteta so dotolkle mojo samozavest. Vitomil me je zbudil iz tega oklepa in me osvobodil. Všeč mi je bil njegov pustolovski, iskren in humoren odnos. Življenje in ljudi je natančno opazoval in ob tem vedno hitro ukrepal po svoje, podjetno, neperfekcionistično, sproščujoče. Tu in zdaj. Uživaj življenje,  igraj se. Po svoje se je imel za nadčloveka, čeprav tega ni jasno zapisal. Spominjal me je na plezalca Klementa Juga v takratni drami Klementov padec. Le da je eden premagoval stene, drugi pa ženske in pustolovščine kot kak James Bond in o tem nadrobno pisal kot lovec o svojih trofejah.

Pred tem sem imel slovenščino rad, predvsem v osnovni šoli. Rad sem prebiral Seliškarja, vso partizansko ( “pravljično”) literaturo, Kersnika, Tavčarja. Nisem pa maral Voranca in Kranjca, ker sta me pogreznila v totalno depresijo. V brezup hlapčevstva. Do soc-realizma sem imel nek nejasen odpor. Vlekel me je v tesnobnost, pasivnost, depresijo. Pri Kosmaču sem celo odkril lepoto jezika. Drugače pa sem v prvih letnikih gimnazije požiral predvsem kriminalne romane Agathe Christie, in ko je slo knjig zmanjkalo, sem bral njene hrvaške prevode.

V OŠ se me je še posebej dotaknila knjiga o indijancih: Sinovi velike medvedke ali nekaj takega.

Pri Vitomilu Zupanu mi je bil všeč njegov iskren odnos do življenja, s polno žlico. V socializmu sem odkril pri njem moško varianto osebnost, ko se je začelo tudi spole ENAČITI v uniseks, enakost spolov, kar sem s svojo občutljivostjo zaznaval, da so moški ratali revčki in ženske možače. Zdaj vem, da je to eden od družbenih eksperimentov in programov v svetu, ki jo dirigira socializem. Sprostili so me njegovi opisi osvajanja žensk. S kakšno naravnostjo, spontanostjo, preprostostjo, humorjem. Nič kompliciranja, idelaiziranja in poveličevanja ženske. Brez cenene romantike. Imel pa je težave s stalnim partnerskim odnosom, dokaj odtujeno je svoje partnerske odnose popisal.

Treniral je boks, ki ga je dojemal po moško, borbeno in častno kot odkrit spopad dveh tekmecev. Rad je igral poker, znal je dobro blefirati. Hotel je zmagovati, kot podjetnik brez podjetja. Imel je veliko nočnega življenja. Sam se je preživljal. Šel celo na ladjo kot mornar. V času WW2 je med prvimi pristopil k OF , a nikoli ni bil fanatik, temveč skeptik. In moral zaradi izdaje že kmalu pobegniti v gozd k partizanom. Tam je ugotavljal strahovite anomalije, slabo vojaško vodenje, slabo organizacijo in vedno večje dušenje osebne svobode s strani komunistov.  Preziral je komuniste in na koncu videl tudi nesmisel partizanstva. Imel je predolg jezik, bil je zelo ciničen do vsake oblasti, zato so se ga komunisti skušali odkrižati, ga ubiti. Po vojni so ga strpali v zapore kot vodilno komunistko Angelo Vode. POLITIČNI ZAPORNIK. Nevaren komunistom. Več let je preživel v samici. Ob tem se spomnim še čudovite knjige METULJ o francoskem kaznenjcu, kriminalcu, ki je celo življenje bežal iz zaporov. Vitomil ni fizično bežal, bežal pa je s pisanjem na male, običajno WC papirčke. Kasneje je izdal knjige.

Vitomil ni iskal presežnega. Bil je cinični nihilist. Zanj je bilo presežnost v potovanjih, v branju, v znanju, v izkušnjah. Kasneje sem se soočil z avtorji kot sta Tolstoj in Dostojevski, ki sta me vpeljala v krščansko duhovnost, skrivnost, smisel življenja. Zato ne vem, če bi ga šel še enkrat brati.

Zagotovo pa avtorji, ki danes pišejo spomine nanj, v velikem loku pozabljajo temeljno rdečo nit pisanja Zupana: iskanje svobode, osebno svobodo, ironičnost in kritičnost do skupin, kolektiva, socializma in komunizma. Zupan je bil INDIVIDUALIST. Do desnice je bil kritičen, ker ni maral meja. Motil ga je Dekalog, 10 pravil. Kasneje, dosti prepozno,  je videl kako strahotno ga je zadušil šele skrajno levičarski komunizem z milijoni pravil, oficirjev ( ki znajo reči samo “pali”) in birokratov.

Imel je nešteto službic in poklicev, tu ni bil stabilen. Se je pa skoraj vsega lotil.

Do Cerkve, vsake vere,  je imel negativen odnos, a to mene takrat pri 20-ih ni motilo, ker sem bil vzgojen v ateistični, komunistični družini in družbi. Dokler sem bil del mainstreama nisem Slovenije dojemal kot totalitarizem, s prvimi upori sistemu pa sem videl psihotičnost  ali psihopatskost večine ljudi v družbi, ki je danes v najhujši točki mojega življenja. Danes bi ga verjetno težje bral. Zdel bi se mi kot tepec, ki ne zna videti realnosti družbe. Za najstnika ( fanta) pa priporočam branje Menueta.

Če danes gledam na njegov odnos do žensk je bil to predvsem vidik lovca uživača, ki je ženske ravno toliko podcenjeval, da jih je lažje lovil za naslado. Kot je svoje odnose z ženo in partnericami ( ne za en seks) popisal, je imel do njih težaven, mučen in odtujen odnos. Všeč mi je bila ta logika, da žensk ni idealiziral, kar je stanje današnje družbe in to tudi v sedanji cerkvi učijo z romantično ljubeznijo. Ko moški ne idealizira žensk, šele takrat lahko igrivo in v polnosti vzpostavlja odnos z žensko in jo po moško osvaja.

Svoboda Zupana pa je na nivoju pubertetnika, razvajenega upornika, stalnega upornika, ki se izogiba vsem družbenim oviram, pravilom. No, Zupan, to zna vsaj utemeljiti. Njegova svoboda ni svoboda za večjo odgovornost. Ni postal nek velik ustvarjalec, velik podjetnik, velik umetnik. Ostal je ujetnik najstniškega upornika. Velik je le po tem, da je bil eden redkih intelektualcev v Sloveniji, ki se je v 20. stl. boril proti neciviliziranosti, proti komunizmu, fašizmu in nacizmu, se pravi proti vsem totalitarnim socializmom. Boril se je častno, kot pravi boksar, a komunističen sistem ga je venomer dotolkel z udarci pod pas ali v hrbet, nečastno, zločinsko. Ne vem, če je Vitomil kdaj dojel, da se je boril doma s psihopati ( komunistični funkcionarji in VOS), ki so se večino vojne skrivali v podzemnih bunkerjih z relativno varnostjo in udobjem in od tam dajali ukaze za smrt cca 16.000 ubitih Slovencev med WW2 ( Drang nach Borgen, mega-zločinski skok komunistov, RDEČIH KHMEROV, na oblast).

Po Menuetu so naredili film Nasvidenje v naslednji vojni, kjer so mu režimski komunisti zelo spremenili scenarij in brisali KLJUČNE kritike režima v scenariju zaradi česar je šel seveda s socialisti v ponovni konflikt.

Zaključek: Vitomil ni bil ne “cerkven”, ne “zahodni”, je bil pa proti komunističen pisatelj. Od cca 3.000 umetnikov in kulturnikov v 20. stl. je bil eden redkih svobodnih gospodov ( Freiherr), saj ni bil na plačilni listi ne komunistov in ne države. Tudi prostituiral se nikoli ni temu socialističnemu režimu, kar dela 99% umetnikov in kulturnikov danes in vseh 70 let.

http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/vitomil-zupan-lovec-na-izkusnje.html

http://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/stoletnica-vitomila-zupana-skusnjavec-svobode.html

http://www.siol.net/kultura/knjige/2014/01/razstavanacinbitiobstoletnicirojstvavitomila_zupana.aspx

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Dialog, Družba, Film, Humor, Jaz sem... ali biti ali imeti?, Knjiga, Partnerski odnos, mož & žena, Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Vzgoja, Zgodovina, inženirji družbe, modne družbene smernice, iskanje partnerja, liberalne reforme ( PRO FREE Market), psihologija; duševnost, umetnost in kultura, vraževerje ali praznoverje, čustva | Brez komentarjev »