O sramu, občutkih krivde, o nujnosti kazni v vzgoji

 

Moji zapiski in moja refleksija na videodr. Zoran Milivojević: O SRAMU

http://www.s12.si/component/option,com_seyret/Itemid,62/task,videodirectlink/id,196/

 

 

KDAJ NAS JE SRAM IN ZAKAJ NAS JE SRAM

-       mene ni sram

-       kaj je sram, DEFINICIJA: SRAM je…

-       sram se pojavi zelo zgodaj, otrok – strah pred NEZNANIM

-       čustvo, kadar ljudje mislijo » da drugi mislijo, da jaz nisem vreden kot človek«

-       sram je protiosebno čustvo

-       tisti, ki velikokrat čutijo SRAM, sramežljiv – čustvo samoprezira

-       ti ljudje zelo veliko izgubljajo: ne gredo v socialna okolja, kjer bi se lahko izgradili kot osebnosti

-       mene je bilo kot otroka sram stati v vrsti, to da me vsi gledajo, ko pridem na vrsto

-       ljudje se izogibajo temu, temu … izgubljajo – se ne učijo

-       pretiran sram ==>  pojavi se IZOGIBAJOČA motnja osebnosti – Avoiding personal disorder

 

 

 

  SRAM in PONOS sta glavni otrokovi čustvi, najbolj značilni infantilni čustvi

-       »Očka, poglej!« – od avtoritete iščejo, da so OK. Od publike.

-       Ljudje napredujejo, evoluirajo v času življenja

-       SRAM sčasoma izgine, nadomesti ga čustvo KRIVDE.

-       SRAM je usmerjen na odpis OSEBE, medtem ko pri občutku krivde ne napadam osebo, temveč napačno dejanje osebe – pri tem pa se počutim kot DOBRA OSEBA, OK človek.

 

-       KRIVDA mi pomaga, da se učim, da postajam boljši človek.

-       SRAM: ljudje, ki doživljajo sram se ne učijo, temveč bežijo in se izogibajo: »ZEMLJA OTVORI SE!« skriti se, pobegniti, izginiti.

-       Duhovno razviti ljudje se ne sramujejo

 

 

-       Kako poteka ta proces transformacije SRAMU v KRIVDO, transformacija otroka v odraslega, razvoj Odraslega?

-       Emocije težko reflektiramo. Pri večini ljudi je razvoj zastal, morda zaradi vzgoje, zaradi pomanjkanja znanja, nihče jih ni stimuliral, čeprav se starši trudijo, da dajo maksimum.

-       Večina ljudi ima obe sposobnosti za SRAM in KRIVDO. Pogosto je krivda INFANTILNA krivda.

 

-       Otroci krivdo začnejo doživljati, ko jih starši kaznujejo za neprimerna dejanja

-       Če so kazni brutalne – bo ta oseba, ko odraste – druge brutalno kaznovala

 

-       Kaj lahko naredi povprečen človek, da preraste občutek sramu

-       SRAM je disfunkcionalno čustvo- če nekdo sprejme samega sebe – sram izgine.

KAJ JE NAJSLABŠA STVAR, ki se ti lahko zgodi »dekatastrofiranje« - so what.

 

 

-       KRIVDA v odraslem - diferenciranem smislu je zelo konstruktivno družbeno ( socialno) čustvo. Krivda rešuje mnoge stvari, je konstruktivna, koristna, ga motovira, se samokorigira. Pokaže, da je organizirano in socialno ljudsko bitje z občutkom za pravičnost, »kaj je fer«

 

 

-       Razlika med akcijo, obnašanjem ( čustvo krivde) in OSEBO ( identiteto- čustvo sramu):

-       Ljudje lahko presodijo mene po mojih delih, toda kakorkoli že: moja dejanja nisem jaz ( kaj čutim, kaj mislim, kakšne vrednote imam)!

-       Gibanje roke – ko končam z gibanjem = ali sem še vedno jaz enak JAZ?

 

-       KONFLIKT: spopad dveh mojih nasprotnih želja – nezmožnost distance med željo in mojo osebnostjo. Kaj če nekdo zavrne mojo željo – ali je s tem zavrgl mene osebno??? Ne. Infantilnež pa reče JA. Konflikt želje postane konflikt osebe.

 

-       Iz izkušenj s psihoterapijo številnih klientov sem spoznal, da tisti, ki imajo najglobje psihične motnje – da vsi, ki imajo težje motnje imajo največji problem ločiti med OSEBO in DEJANJE.

 

-       VZGOJA NUJNO: Zato naj starši ločijo dve vrsti sporočili: sporočilo na osebo ( » vi ste super kuharica!« in sporočilo glede na njeno dejanje, akcijo, delo, obnašanje ( »dobro ste skuhali večerjo!«)

 

-       Za vzgojo je izredno dobro, da pohvalimo BITJE, OSEBO in hkrati zelo jasno kritiziramo delček obnašanja, ki je napačen – ali pa odbijemo določene želje otroka. Sprejemamo osebo vendar hkrati odbijamo določeno njegovo željo, ker ga ljubimo, vemo, da mu ta določena želja škoduje.

 

-       Razlika med JEZO in PREZIROM, razlika med KRIVDO in SRAMOM, med samojezo in samoprezirom.( čustvo leti na AKCIJO in čustvo na OSEBO)

 

-       »Mentalno zdravje otroka garantiram za 60 let, če boste tako vzgajali!« - če bodo starši to pri sebi in pri otrocih ločevali ( oseba, akcije)- Milivojević

 

 

-       Ali v slovenski družbi razlikujemo OSEBA in AKCIJA osebe? Ne. » Kaj si zdej naredila, koza nora!«

-       Negativne etike so zelo nekonstruktivne v vzgoji otrok. Idiot, koza nora. V otroku sprožajo razvoj duševnih motenj in celo duševnih bolezni.

 

 

-       Slovenska kultura in vzgoja: ni pohval. Ta tradicionalna mentaliteta. Grožnja otroku, da ga bomo zavrgli, zapustili, če ne bo tako delal, če ne bo priden!

-       Diskvalifikacija bitja, odpis, izbris osebe.

 

-       Trenutna slovenska vzgoja ni dosti boljša: napaka ( tradicionalna vzgoja nima brezpogojne ljubezni in pohval) in nasprotna napaka ( moderna vzgoja pa nima kazni)

 

-       PRIPOROČILO STARŠEM: predelajte knjigo Mala knjiga za velike starše: kako otrokom sporočati pohvale, kritike in zahteve.

-       Slovenski starši so motivirani za vzgojo. Iščejo literaturo, veliko berejo. Rad bi omenil dela Bogdana Žorža o razvajenosti.

 

 

Po 2. svetovni vojni obstaja pedocentrični model, ta antipedagoški model: da je otrokom potrebno vse dovoljevati, da se samorazvijejo, da jih ne smemo kaznovati. Zgolj pohvale. » starši , ki preveč ljubijo« se držijo teh slabih, modernih receptov.

-       Ti novi koncepti so pozabili, da je vzgoja tudi kaznovanje. Prisilia. Nasilje. Ne samo starša nad otrokom, temveč tudi družbe nad biologijo.

 

 

-       Kdo je zdrava osebnosti? Ali sploh obstaja? » Freud je to zelo lepo rekel, da zdrava osebnost je tista osebnost, ki je zmožna ljubiti ( imeti intimen odnos) in delati. Oseba ima intimen odnos in rada dela ( ustvarja).  To je čisto dovolj za definicijo, vse ostalo naštevanje bi bila neka totalitarna ideologija

 

 

 

Tale intervju  Pahor je lepši, a Janša je odločnejši! v Reporterju pa se je Ani Jud bolj kot ne ponesrečil ( a je problem ženska tekmovalnost v stilu katera je bolj famme fatale - katera je več tipov dala čez, za katero bolj norijo pravi moški?), čeprav je Nina Ivanič kljub vsemu zelo dobro govorila. Pogumna in pametna ženska tale Nina Ivanič - čeprav mi na tej fotografiji sploh ni všeč. Je v živo in po TV bolj fajn videti.

Včeraj se je ob 23h končala finalna tekma na Dunaju. Prvenstvo Švice in Avstrije EURO 2008 je bilo doslej najboljše glede hitrega, borbenega in kombinatornega nogometa. Končno prihaja žogobrc 21. stl. Pravila so res prisilila ekipe, da čimprej zabijejo čimveč golov. Niti vodstvo 2:0 ni pomagalo. Posebej Turčija je bila znana po velikih preobratih. Najlepše so že v startu igrale Nizozemska, Portugalska in Španija. Katastrofalno slab ( težko gledljiv) nogomet so igrali Francozi, Italijani, Hrvati in Grki - da o Avstrijcih, Švicarjih in Poljakih sploh ne govorimo. Presenetili pa so Hrvati (zgolj z eno igro) in v finišu Turki in Rusi. V bistvu je bilo presenečenje, da na finalni tekmi ni padlo 5 golov, od Špancev sem pričakoval vsaj 3 in od Nemcev vsaj 2. Tako pa so Nemci zelo razočarali s streli in z igro, Španci pa bi lahko dali vsaj 10 golov po vseh akcijah in 3 vratnicah.

Edina slaba stvar so bile grozne nevihte - ter sploh TV prenos avstrijskih in švicarskih režiserjev, ki niso kazali podaj in golov iz večih zornih kotov. Kot da so najbolj pomembni zgolj obrazi in veselje igralcev, ki so zadeli gol.

Komentatorji in voditelji analiz iz studia TV3 so bili meni odlični - le Goran Obrez ( ki je spremljal finale) in zganjal hiper vraževerje v zvezi s Španci mi je šel zelo na živce kot slab komentator. POP TV in RTVSLO športni novinarji se lahko skrijejo. Dolgočasni, moreči in brezvezni - tako, da bi v njihovem primeru raje vklopil MUTE - kot da bi poslušal njihovo debilno čvekanje. Sicer se pa ve - kako na teh televizijah prilezejo na vrh ravno najslabši (pa Tepina ni edini primer).

Solidno so igrali Nemci ( čeprav so proti Hrvatom, Turkom in Špancem igrali strašansko slabo). Težko sem dojel, kako lahko ene reprezntance v formi tako nihajo ali v trenutku tako zelo padejo ( kot Portugalci in Nizozemci - ki jih je pokopala ena slaba igra - v večini pa so igrali odlično, celo boljše kot Španci).

Zelo zanimivo mi je bilo - kako je moja žena uživala tudi ob teh tekmah, ki sem jih imel možnost vse delno spremljati. Ponavadi sem podojenga dojenčka med tekmo nosil in mu podiral kupčka, mu blažil krče - medtem, ko je žena starejšega otroka dajala spat in uspavala. Drugi polčas sva lahko oba v miru iz kavča v leže gledala. Vmes sva debatirala. Presenetila mi je pripomba  žene ( glede na to, da se ponavadi njenim ugotovitvam skoraj vedno usuplo strinjam), kako imajo nemški igralci surove in arogantne face. Hladni kot kakšni nacisti iz filmov, kot SS.

Če bi ocenjeval po igri - po lepoti igre, hitrosti, lepih akcijah, izvrstni kombinatoriki - bi na prve tri mesta dal Nizozemce, Špance in Portugalce. Na četrto pa Ruse in na peto Nemce in Turke. Italijani in Francozi pa spadajo tako kot počasni balkanski Hrvati v sam poden - v dolgočasni fuzbal 20. stl.

Na Financah sem igral igro. Večino časa sem bil med prvih 10, nato pa sem padel okrog 100-tega mesta in se na koncu malo približal 40-tim.

.                                                                                                         rezultat tekme      moja stava

1.       Švica   0   :     1    Češka                    A         16         Češka             Češka              1 točka

2.      Portugalska   2  :  0    Turčija              A         16        Portugalska      Portugalska      1 točka

3.      Avstrija   0 :  1    Hrvaška                   B         16        Hrvaška           Hrvaška           1

4.      Nemčija   2      :  0    Poljska               B         16        Nemčija           Nemčija          1

5.      Romunija   0    :  0    Francija             C         16        neodločeno      neodločeno      1

6.      Nizozemska   3  :  0    Italija               C         16        Nizozemska    neodločeno       0

7.      Španija   4       :  1    Rusija                 D         16        Španija            Španija            1

8.      Grčija   0         :2    Švedska                D         16        Švedska           Švedska           1

9.      Češka   1         :  3    Portugalska        A         16        Portugalska      Portugalska      1

10.    Švica   1          :  2    Turčija               A         16        Turčija            Turčija            1

11.    Hrvaška   2      :  1    Nemčija             B         16        Hrvaška  Nemčija       0

12.    Avstrija   1      :  1    Poljska               B         16        neodločeno      Poljska            0

13.    Italija   1          :  1    Romunija            C         16        neodločeno      Italija   0

14.    Nizozemska   4  :1    Francija              C         16        Nizozemska     Nizozemska     1

15.    Švedska   1      :  2    Španija               D         16        Španija  Španija 1

16.    Grčija   0         :  1    Rusija                 D         16        Rusija  Rusija 1

17.    Švica   2          :  0    Portugalska        A         16        Švica  Portugalska      0

18.    Turčija   3       :  2    Češka                 A         16        Turčija  Češka             0

19.    Poljska   0       :  1    Hrvaška              B         16        Hrvaška  Hrvaška        1

20.    Avstrija   0      :  1    Nemčija             B         16        Nemčija  Nemčija       1

21.    Nizozemska   2  : 0    Romunija           C         16        Nizozemska  Nizozemska 1

22.    Francija   0      :  2    Italija                 C         16        Italija  Francija           0

23.    Grčija   1         :  2    Španija               D         16        Španija  Španija          1

24.    Rusija   2         :  0    Švedska              D         16        Rusija Švedska           0

25.    Nemčija   3      :  2    Portugalska        4          Nemčija  Portugalska 0

26.    Hrvaška   2      :  4    Turčija               4          Turčija  Hrvaška 0

27.    Nizozemska   1  :3    Rusija                 4          Rusija  Nizozemska     0

28.    Italija   2          :  4    Španija               4          Španija  Španija          3

29.    Nemčija   3      :  2    Turčija               2          Nemčija Nemčija        3

30.    Rusija   0         :  3    Španija               2          Španija  Rusija            0

31.    Nemčija   0      :  1    Španija               1          Španija  Španija          3

Skupaj doseženo: 25 točk

Ocenil sem, da bo padlo 81 golov, padlo pa jih je 77. Zmagal je Dobrman, ki je dosegel 30 pik. Bravo stari!

Zafrknile so me sledeče reprezentance, ki so iz tekme v tekmo nihale iz ene skrajnosti v drugo: Hrvaška, Nemčija, Rusija, Italija, Nizozemska in Portugalska.

Drugače pa je šport poleg popularne glasbe eno redkih področij, kjer udeleženci lahko takoj z uspehom prilezejo na vrh - ne glede v kako socialistični državi živijo. Enostavno z rezultati takoj dosežejo maksi plače.

Kaj bi bilo, če bi rekli, da mora imeti npr. Slovenec Torres ( ali Senna ali Casillas, Sergio Ramos, Marchena, Puyol, Capdevila, Iniesta, Xavi Hernandez, Fabregas (od 63. Xavi Alonso), Silva (od 66. Cazorla),  od 78. Güiza). v Sloveniji isto plačo kot večino delavcev - hkrati pa mora po načelu pravičnosti v reprezentanci igrati tudi sosedov Anton, ki je zaslužni član LDS, pa še Gregor iz ZARES, ter seveda Borut iz SD. Le kako bi se ta reprezentanca uvrstila? Pri nas pa se prav na vseh področjih, predvsem pa v gospodarstvu in politiki dogaja točna taka negativna selekcija.

Če pa bi Torres pobegnil v tujino - pa zavisti bi ne bilo konca in kraja - kajti le kako se lahko socialne razlike tako hitro višajo v Evropi?

Dejstvo je, da smo moški 20. stl. in 21. stl. izgubljeni. Kakšna je naša vloga? Vloga v družbi, vloga v partnerskem odnosu? Vloga pri vzgoji otroka?

Mačekmuri je spisal članek s katerim se popolnoma strinjam. Knjigo pa moram obvezno še prebrati.

Mislim, da imam na blogu že neko kopijo o Nefunkcionalnem moškemu, ki ga je napisala Lea Jelen, nekaj podobnega kot “.razvajen mamin sinko”.  ” Moški”, ki ponavlja samo vlogo svoje mamice.

Menda imam tudi članek ali link do članka Branka Cestnika, ki govori o tem zakaj so slovenski filmi neuspešni: ker jim je glavni lik razvajeni in prezaščiteni luzer, ker v filmih manjka lik očeta.

Švica - Češka 2

Portugalska - Turčija 1

Avstrija - Hrvaška 2

Nemčija - Poljska 1

Romunija - Francija 0

Nizozemska - Italija 0 — napaka ( Nizozemska je zmagala 3:0)

Švedska - Grčija 1

Rusija - Španija 2

Načeloma športa skoraj ne gledam, ne spremljam, najmanj v časopisu in po radiu, bolj malo pa po TV. Pa še tu zgolj občasno v poročilih - skoraj nikoli pa ne gledam tekem.

Izjema so nogometna prvenstva - ali evropska ali svetovna.

Pred 4 leti sem tako kot letos igral stave na internetu Financ. Ravno vsakodnevno stavljenje me je spodbujalo, da sem se bolj zanimal za reprezentance in si marsikatero tekmo ogleddal, ki si jo drugače ne bi. To ni klasično stavljenje, kjer bi nosil denar v stavnico ( to mi pomeni, da je človek beden zasvojenec) - ampak zgolj igrica v kateri nič ne riskiram, razen nekaj časa.

Moji prvi stavi sta na Češko in na Portugalsko - čeprav sem zasledil, da je Turčija baje izjemno močna. Mislim, da so presenečanja zelo mogoča in da velike države vseeno nimajo takih šans, kajti večina nogometašev je na trgu - tam tekmujejo in tam so vrednoteni po rezultatih. Torej v svetu in v športu deluje trg - le na določenih fevdih v EU še ne deluje.

Pa še to: to prvenstvo obrača kar 1,5 miljarde € in večina ljudi bo 3 tedne večino prostega časa posvetila nogometu. Na žalost tudi na račun zapostavljanja odnosov.

In še ena misel, ki sem jo prebral v medijih: Orban Pamuk, znani turški pisatelj, je rekel, da nogomet danes kreira najsrditejši nacionalizem. Tipičen primer so vojne tabloidov med Nemčijo, Anglijo, Poljsko. Zadnjič so Poljaki zmontirali “odsekane glavi” dveh nemških vodilnih nogometašev in spodaj masten naslov: “Fantje, prinesite domov vojni plen!”

In kaj je bil dobrobit igranja na Financah pred 4 leti: ob tem sem začel prebirati članke mladoekonomistov, ekonmskih liberalcev, Mića Mrkaića - ki so me navdušili, ki so mi odprli logiko sveta in logiko slovenskega fevda.

“Eden izmed razlogov, zakaj so slovenski filmi slabi, je ta, da junak ni junak. Naši pisci stavijo na vprašljive junake. Na falirane študente, pijančke, depresivneže, sanjače, na ljudi z eksistencialno tesnobo. Kot da se naši pisci sramujejo klasičnega pozitivnega junaka.”

V sodobnih filmih manjka lik očeta. O tem se je v intervjuju pogovarjal p. Branko Cestnik. 

Vinci je napisal(a): Mene nič ne motijo spomeniki Tita, Kardelja, Kidriča, itn. Navsezadnje so pomembno zaznamovali našo preteklost.

Mogoče se ti nasmehne sreča in boš po občinskem odloku dobil palčka v podobi Fritzla pred bajto, kajti tudi on bo vsaj del preteklosti pomembno zaznamoval. Pač ne tako zelo kot omenjeni velikani zgodovine, ma odtod tudi velikost palčka, da bodo razmerja pravilno urejena. Tekavec na forumu Financ

Fritzl je psihopat, ki je zaprl del svoje družine v klet in jih je popolnoma obvadoval tam doli v temi - jih USPEŠNO manipuliral nekaj desetletij in vsesplošno zlorabljal.

Pred leti sem gledal film Kusturice: Podzemlje. V osnovi dolgočasen, bolan, težaški in zblojen film, ki govori, da so se neki partizani v podzemlju Beograda še 30 let po vojni skirvali tam spodaj v kanalizaciji, ker niso vedeli, da so Nemci že šli domov in da je vojne konec. Film je bil poln zelo bolanih, absurdnih odnosov med temi undergrounderji, alternativci, partizani - ki so se v času vojne skrivali v kanalizaciji, v kleteh. Skratka, težko je gledati ta dolgčas, ta nesmisel, absurd, to psihopatologijo.

Šele čez čas sem zaštekal, da je to brihtna simbolika Miloševičeve nacional -socialistične Srbije, ki jo nacional -socialistična fevdalna oblastna klika s svojim medijskim aparatom še vedno drži v socialističnih, nacionalističnih, nekih zgodovinskih mitih. Drži 99% raje v v podzemlju. V temi, v revščini, v suženjstvu. V absurdu, v brezizhodnosti in norosti - pa ljudje še kar furajo ta brezsmisel in verjamejo ( naivno VERUJEJO) tem socialističnim mitom in tej nacionalistični retoriki. Verjamejo tej eliti Fritzlov, fevdalcev, manipulatorjev, psihopatov.

In kako je v Sloveniji? Mar niso isti psihopatski Frizli na oblasti in s pomočjo socialističnih lutk v političnih strankah in s pomočjo lutk v medijih šše vedno narod držijo v ljubezni do socializma, še vedno ga držijo napopanega na bližnjo zgodovino. Ljudje še kar živijo v kleti za časa leta 1980. Kot da nismo v tržnem gospodarstvi in v EU.

Psihopati Fritzli kot gobe po dežju rastejo v takih deželah, ki niso razčistile z bližnjo zločinsko polpreteklo zgodovino. To so Avstrija, Slovenija, Italija, Srbija, Rusija, Kitajska. To so dežele, kjer še vedno vladajo psihopati - kako bo drugače v negativni selekciji, ki jo je gojil socializem že po defaultu.

Danes mi je novi sodelavec omenil, naj ob 21h na TV gledam dokumentarec o Angoli. Zadnjič je ostalim sodelavcem z diasi predstavil svoje enomesečno bivanje in prostovoljno delo v Angoli.

Dokumentarec si lahko ogledate na arhivu: ANGOLA, PREZRTA DEŽELA, DOKUMENTARNA SERIJA, 1/2 2100

Moj novi sodelavec je dvakrat bežno viden v tem odličnem dokumentarcu Jožeta Možine.

Dokumentarec kaže kako prostovoljci iz Slovenije v okviru redovnic salezijanskega reda ( s. Zvonka) pomagajo v šoli učiti in vzgajati otroke, ki jih vlada množično zanemarja.

Angola je še vedno komunistična država. Najprej sem mislil, da so bili kolonialisti Nemci, ki pa so baje bili malce nižje, pod Angolo, v Namibiji. Tu pa so bili Portugalci, ki so zgradili ogromno infrastrukture in tovaren. Bili so pa tudi Angleži kolonialisti nekaj časa, ki pa so Angolo zgolj imperailistično molzli. Šele leta 1975 se je Angola uprla in pregnala imperialiste. Po uporu pa je komunistično gibanje začelo revolucijo in sprožilo dolgotrajno državljansko vojno, ki je zahtevala nekaj miljonov življenje, beguncev, sirot in ranjencev.

Prva ladja za revolucionarje je prišla iz Jugoslavije, ladja Piran. Leta 1975. S katero so naši Dolanci, Popiti in Kučani pošiljali orožje revolucionarjem, predvsem pehotne mine. Pripeljala je orožje, predvsem mine. Revolucionarje so podprli na Kubi, ki je poslala Cheja in sovjetsko moderno orožje, medtem ko je protirevolucinarje podpirala ZDA in Južna Afrika, ki je država z najvišjim standardom v Afriki. Tudi za črnce!

Angola je bogata z diamanti in zelo bogata z nafto. Ključni so bili že ruski bombniki, ukrajinsko orožje (pred oranžno revolucijo) in slovaško orožje (pred reformno vlado). Ključni za zmago komunistov. Ker so socialisti v tej državljanski vojni zmagali, ko so leta 1992 ubili vodjo protirevolucionarjev - so sedaj na oblasti. Živijo v luksuznih predelih mest, v elitnih, baročnih , luksuznih vilah, ki so jih zgradili še Portugalci. Državo vodijo na fevdalistični način. Prodajajo diamante na svetovni trg in nafto zgolj Kitajski - medtem kot 99% džavljanov strada z enim dolarjem na mesec, brez zdravstva, brez šolstva - razen, če le tega ne usposobijo misijonarji s pomočjo darov iz Evrope ali pa new agerske in protestantske sekte iz ZDA in Brazilije - ki pa so še bolj uspešne kot katoliška Cerkev s svojimi misijoni in prostovoljci.

Povprečna družina ima 6 otrok. Letalske civilne povezave z letali Antonov vzdržujejo še danes ruski vojaški piloti, ki jih plačuje Rusija. Ekstra profit si ta socialistična mafija baše v žepe - tako kot na Kitajskem, v Rusiji, v Srbiji in v Sloveniji. Briga jih za rajo. Ker oni tako izkrivljeno - kriminalno razumejo kapitalizem = ki so ga edino oni v državi lahko prevzeli! - češ “kapitalizem so bogati barbari, ki čimbolj izcuzajo delavce”. Pa to ni kapitalizem. To je kratkovidno sužnjelastništvo oz. fevdalizem oz. kar Marx imenuje: “začetno obdobje kapitalizma”. V kapitalizmu tekmujejo predvsem kapitalisti med seboj - pa tudi delavci. Vsi tekmujejo. Ker osnova kapitalizma je tekma na trgu in pravni mehanizem ( + mediji) , ki zahteva, da je tekma FER. Če si kdo uzurpira monopol -ga pravna država ostro sankcionira. Enron je kriminalni eksces, ki so ga pravne službe ZDA ostro sankcionirale. Pri nas pa je v Sloveniji Enron že desetletja normalen način poslovanja vseh državnih in večine manjših podjetij, ki so zvezane z državnimi podjetji.

Angola je v 15.stl. zaradi belcev in še prej Arabcev izselila 1,3 miljona sužnjev, predvsem vBrazilijo. Tu govorijo portugalščino, v Braziliji pa portugalščina vsebuje veliko angolske govorice, besed. Sužnjelastništvo, beli in arabski trgovci so prihajali do poceni sužnjev tako, da so med sabo sprli poglavarje in jih plačevali, da so napadali druga plemena, zajeli sužnje in jih trgovcem prodajali.

Čas Portugalcev je bil stopnja najvišjega blagostanja Angole. Ljudje so imeli delo. Dobre ribiške ladje. Ameriške tovarne. Revolucinarji so vse to uničili. Posledica socializma je skrajna revščina za večino prebivalstva. Skrajni brezup. S slabimi čolni se preživljajo kot ribiči ali pa preprodajajo robo. Infrastruktura je uničena ali pa hitro propada, ker gospodarji z njo ne znajo gospodariti. Samo ena ozka elita socialističnih voditeljev in njihov vojaško - policijsko - birokratski aparat živi na nivoju in reklamira zgodbo o uspehu. Danes Angolci živijo slabše kot v 19. stl. in isto kot v času fevdalizma in sužnjelastništva. Živijo afriški socializem. Živijo pod petokrako zvezdo. Imajo spomenike revolucionarjev in Che-ja, ki je pomagal to državo spraviti popolnoma na kolena. Za koliko desetletij je povzročil skrajno revščino. Socializem je še povsod ustvaril veliko revščino. Materialno, psihološko in duhovno. Ubil je osebo in ubil je družbo, odnose. Iz ljudi je naredil vohljače, vojake, birokrate, zvite hrbtenice, robote ali pa trupla.

Ko sem zadnjič pogledal v zvezek srednješolca in sem bral definicijo podjetnika pri predmetu PODJETNIŠTVO, me je pogrela izjava, da je “podjetnik velik materialist”. Pa sem se šel pozanimat kdo ga podjetništvo uči. In mi je povedal, da učitelj, ki je pred letom 1991 učil STM ( samoupravljanje s temelji marksizma). Na šoli (gimnazija) imajo dva učitelja”socialistčlnega” podjetništva: eden je naredil kumrovški FDV, drugi pa kumrovško FOV. Torej imamo prodajalce rdeče megle in pralce možganov z rdečo varikino.

Za sociologijo pa imajo učiteljico iz FDV, ki jim daje izključno seminarske naloge iz literature socialističnih avtorjev. “Kritika kapitalizma”. “Max Weber”. Slavna zbirka “Studio humanitatis”. Tako nepoštena učiteljica, ki ne ponudi dijaku, študentu, paleto pluralnih avtorjev, temveč zgolj dela ekstremnih levičarjev in kritikov kapitalizma in apologetov levičarstva, socializma. Otroku ne ponudi samostojnega razlikovanja, svet mu oriše zgolj skozi rdeča očala. Množična produkcija rdečih bimbotov, industrija, tekoči trak.

Sedaj se na TV Sloveniji spet vrti ena TV nadaljevanka, kjer sta Škof in Veso dva pepčka, dva biznismena. Seveda sta predstavljena kot skrajno negativna podjetnika, mar ni to za pričakovati v državi, ki je enoumno proti podjetništvu in kapitalizmu? Še par let nazaj je bila v nedeljah tudi ena nadaljevanka, ki je Slovencem prala možgane, da se gredo podjetnike in biznismene zgolj pokvarjenci, lenuhi in izkoriščevalci. Skratka : naši sovražniki. Sovražniki ljdstva in našega edino pravičnega družbenega sistema. “Mi nočemo iz Slovenije narediti Amerike!” je mantra 90% Slovencev. Matr kako naši vladajoči socialisti še 20 let po propadu komunizma uspešno na mehek način indoktrinirajo rajo.

Ni naključje tudi, da smešijo zdravniški poklic in ga delajo bebastega. Kajti zdravniki so kot inteligenca vedno bili nevarni tem malomeščanskim lumpenproletarcem in birokratom. So jih presegali v znanju in pameti.

Že zelo dolgo pa nisem gledal kakšne humorne nanizanke, ki bi se norčevala iz ZARES bebastih birokratov na občinah in v državi, v zdravstvu in v šolstvu, v vladnih in v nevladnih organizacijah. Da bi se norca delala iz materiala, ki ga je v Sloveniji ogromno. Mnogo več kot v zahodno evropskih državah. Iz materiala, ki jim ga ponujajo ljudje brez rezultatov, brez razvojnih vizij in ciljev. Ljudje, ki brezvestno celo življenje živijo na račun žuljev delavcev, kmetov, obrtnikov in inženirjev, ki se preživljajo z tržnimi rezultati svojega dela. Ljudje, ki so ZARES podporniki konzervativnega socializma in nasprotniki demokracije, napredka in tržnega kapitalizma. Ljudje, ki celo življenje mlatijo nastopaški, bleferski jezik socialistične latovščine pomešane z marketingom in samovščečnostjo ” Ti si zvezda!”.

Tole sem povzel, ker sem pravkar gledal zelo dolgočasen film “Hit poletja”, zelo dolgočasnega režiserja M. Pevca, kjer je igrala lepotica Molk, še bolj pa mi je bila všeč glasba pevke Gjurin, slavne nekdanje Olivije.

Film je bil spet slovenceljsko socialen. Po Vorančevo ali še bolje po stilu Miška Kranjca se je ukvarjal s malim človekom, ki se utaplja v nesreči zaradi izkoriščevalcev.

Gnil pa se mi je zdel scenarij Ferija Lainščka. Bedni dialogi. Managerji so orisani kot kratkovidni, izkoriščevalski, sužnjelastniški primitivci. Ne kot pametni in daljnovidni ljudje, ki tako dober glas Gjurinove bogato nagradijo in vanj vložijo - tvegajo - vse svoje premoženje -da ga ne bi speljal kak drug podjetnik.

Kreslin, ki ima na naši RTV monopol vrtenja muzike ( “socialistični podjetnik”) in ki vsako leto popije kri kakšnemu mlademu talentu - pa je bil predstavljen kot odrešitelj kvalitetne pevke iz rok “satanskih podjetnikov”.

Drugače pa plehka in slovensko solzava zgodba o prezaščitenem slovenskem otroku staremu 30 let, ki nič ne zna in noče delati. Ne zna živeti, delati in ljubiti.

O očetu pijancu in socialističnemu birokratu, ki poneveri družbeni denar in o možačasti in posesivni slovenski socialistični materi, ki buta ven hladnost in trdoto. Do moža in do otrok.

Zgodba na prvo žogo - če odpreš slovensko TV: polno mladine, ki se grebe, da pridejo na TV zaslon: ali s pomočjo lepotnega tekmovanja, ali preko petja. Ali še bolj tragično, množično in sodobno:  s pomočjo riganja in kazanja riti v resničnostnih šovih. Prodali bi vse - samo da dobijo 5 minut slave. To je mladina, ki jo je Gaber s permisivnostjo, anarhijo in razvajenostjo popolnoma zafural. Postali so plehek kanon futer v rokah psihopatskih socialističnih podjetnikov - kakršne film prikazuje. Ker niso zgrajene osebnosti - jih lahko vsak razsuje in pometa z njimi. Mi pa kot gledalci s privzgojenim, stalno indoktriniranim,  globokim socialnim čutom tugujemo in sočustvujemo s tem falirancem -faliranko.

Bilo je tudi preigravanje prekmurcev, ki so za Slovence očitno že prototip. Tako glede muzike kot uspešnih filmov. Drugi vzorec so neuspešni ljudje, ki ne znajo sami preživeti, ki jamrajo in igrajo žrtve. Molkova sploh ni v osnovi Prekmurka. Kar je fascinantno - v določenih potezah in zornih kotih - si je bila fizično nesramno podobna z Ano Jud.