Siemensov glavni konkurent je GE.

“General Electric daleč spredaj

Po izračunu kazalca, ki pokaže, koliko prihodka družba ustvari na zaposlenega je zelo jasno, da Siemens močno zaostaja za GE. Prihodki Siemensa na zaposlenega znašajo po izračunih Bloomberga 12.710 dolarjev, medtem ko GE ustvari 67.914 dolarjev prihodkov na zaposlenega.”

vir Finance

opomba: drži torej, da je Evropsko gospodarstvo, razvoj, finančna industrija kar 20 let v zaostanku za izredno učinkovitim in supešnim ameriškim gosopodarstvom.

Osebno mislim, da je Uprava namenoma pozabila poslati normalno sporočilo tujini. JEK ima redno kakšne izpade, saj je zaščita potrojena. Desettisoče elementov in naprav pod zaščito - in samo eden ne dela več po nazivnih podatkih - pa že zaščita vrže ven JE iz obratovanja. Seveda se JE ustavlja zelo dolgo, najmanj 6 ur. Normalno je, da dan izpada JEK iz omrežja prinese ogromno gospodarsko škodo ( 1 miljon € + iz tujine moramo nujno po visoki ceni kupovati 33% elektrike, ki jo Slovenija porabi).

Nazaj k politiki. Zjutraj na dan ekscesa sem poslušal Val 202. Novinar je ves čas sejal paniko, bil je pripravljen, da bo delal proti jedrski opciji v Sloveniji. Šel je v telefonsko anketo, kaj mislite o nesreči, ki jo je še panično podžigal. Hkrati se je to prepletalo še s poročili in z vstopi drugih novinarjev v eter. Brez dvoma - spet zelo in ZARES organizirano. Bil je pripravljen, bilo je vse vnaprej organizirano. Tako kot pri vseh aferah v Sloveniji, ko 754 novinarjev tuli histerično isto stvar.

Najbrž je jasno kdo danes zagovarja nov reaktor 4. generacije z dvojno močjo sedanjega reaktorja. Zagovarja jo sedanja koalicija oz. SDS.

Katera stranka se danes oprijema v politični volilni kampaniji v svojem programu največ visokoletečih parol o ekologiji, zdravstvu, sociali itd? Pri visoko-letečih geslih ni potrebno imeti znanja, ni potrebno razgrniti korakov dela, ni potrebno delati, ni potrebno pokazati rezultatov. To je najbolj easy način za pridobivanje zbeganih in nemislečih in osebnostno šibkih volilcev.

To je ZARES: ZARES ima tudi največ privžencev med novinarji in birokrati. Levičarji so ne samo letos, ampak skozi vso zgodovino pokazali, da jim država ali skupno dobro družbe ne pomeni nič - z lahkoto blatijo, sramotijo ali uničujejo državo - le da jim to koristi pri vzponu na oblast.

Mislim, da je Andrej Stritar namenoma naredil napako. To je organizirana napaka. JEK ni nič kriva. Res je puščal ventil primarnega sistema, ki je radioaktiven, toda znotraj zadrževalnega hrama. Vse pod kontrolo. Za inženirje je to majcena napakica. Za množico praznih glav je to lahko velika panika in tesnoba. In zato gre. Povečevati paniko med množico, paniko o jedrski energiji, paniko o genetiki, paniko o onesnaževanju. In to s strani voditelja ZARES, ki je še par let nazaj hotel večino davkoplačevalskega denarja POTROŠITI za novo termoelektrarno Trbovlje, ki je pa res največja možna svinjarija. Torej popoln obrat “NOVE POLITIKE”. Mar bodo državo vodili ljudje, ki nimajo pojma o tehniki, industriji, ekologiji in KAJ ŠELE O ekonomiji, ki so 25 let pacali enega najlažjih faksov v Sloveniji?

Kaj pa ostane levim strankam, ki nimajo trdnih programov, ciljev in konkretnih korakov do njih. To da nabijajo lepe parole, hkrati pa kurijo v množici strah in tesnobo.

Čas je, da šef vrže iz službe svojega podrejenega Stritarja iz Uprave. Prehuda šlamastika.

Zaradi padanja cen fotovoltaike (10% letno) in zaradi počasnega naraščanja izkoristkov PV ( danes okrog 20% - čez 10 let pa naj bi ga že uspeli podvojiti) se je Nemčija odločila, da ne bo zzmanjšala subvencij zgolj 5% letno, kar dela vsako leto - temveč bo dodala še 9%. Zato je trg fotovoltaike na največjem svetovnem trgu fotovoltaike močno upadel.

Tako kot se kamena doba ni kočnala, ker je zmanjkalo kamenja, se tudi naftna doba ne bo končala šele takrat, ko bo zmanjkalo nafte. Naftna doba se že sedaj končuje. Morda je vrh cene nafte med 200 in 300 dolarji.

Članek govori zelo nestrokovno o solarni industriji kamor spadajo tudi tehnologije sončnih kolektorjev za ogrevanje vode.

Prednost je ta, da danes EU množično oponaša Nemčijo. Predvsem Španija in Francija, hkrati pa tudi Italija in Grčija uvajata vedno več PV elektraren.

Prednost je tudi ta, da ZDA, Indija in Kitajska ogromno stavijo na vgradnjo teh modulov, zato bo v nekaj letih trg instaliranih modulov v Indiji, na Kitajskem in v ZDA presegel nemški trg instaliranih modulov. Počasi pa bodo tudi proizvajalci modulov iz teh držav premagali po št. proizvedenih modulov tako Nemčijo kot Japonsko, ki sta zaenkrat vodilni.

Kmalu bodo cene tako nizke, da jih bodo množično začeli uporabljati tudi v Afriki.

Se pa sprašujem, mar ni subvencioniranje protiliberalno? Ali pa je upravičeno pri spodbujanju neke tehnologije?

Kaj pa resničnost o EROEI? 

http://www.skeletne-hise.si

http://www.rima.si

Zaenkrat zgolj toliko. Iz raznih virov sem zvedel, da so te hiše že podobnih cen kot zidane, ponekod pa so že cenejše. Avstrija je že desetletje nora na njih. Rast v Italiji in Avstriji je 20% na leto.

V Sloveniji dobiš cenejši kredit od EKOSKLADA. Morda tudi subvencijo.

Če ima kdo kakšen dodaten podatek o lesenih hišah, izvajalcih in cenah - joj, pa še o prednostih in slabostih - naj mi prosim sporoči s komentarjem. Hvala.

“Ko bo ubita še zadnja žival in podrto zadnje drevo, bomo ljudje ugotovili, da denarja ni moč jesti” star indijanski rek

Tale pregovor mi je namenil kolega, ki ima o meni prepričanje, da mi je denar svet. Oz. mi na vsak način hoče podtakniti misli in dejanja - ki niso moja. Morda so njegova.

Pa mi denar ni svet, ni mi malik. Se zavestno trudim, da si ne postavljam malikov. Ker maliki ne dajejo življenja, ne stalne sreče.

Mi je pa denar vrednota oz. v denarju se oceni moje delo in v denarju so ocenjene vrednosti izdelkov in dobrin, ki jih želim imeti.

Ker vsak dan izbiram med raznimi vrednotami, se vsak dan zavestno obračam na Boga, ki mu potrjujem, da je zame največja vrednota.

Nekje sem že pisal, da denar sam po sebi ni ne slaba stvar, ne dobra stvar. Da ne more pokvariti človeka.

Človeka pokvari predajanje strasti po moči, lagodnosti ( denarju) in slavi. POHLEP.

Denar je samo maska dejanj. Če je denar maska za dobro delo - potem je dober. Če paje denar maska pohlepa, brezobzirnosti na račun drugih, egoizma itd. - potem pa mu mirno lahko pripišemo, da je slab. In o tem zadnjem govori ta indijanski pregovor. O tem, da ljudje, ki nočejo vsak dan delati in ustvarjati - da hočejo bližnjico, krajšo pot - kar direktno priti do denarja, brez dela:

1. na račun uničevanja narave
2. na račun uničevanja družbe ( fevdalizem in socializem)
3. na račun uničevanja odnosa, odnosov

Bo vožnja z avtom tekmovala s pridelavo hrane?

DELO, FT, Pon 14.01.2008

Evropska unija, ki že nekaj let pospešeno promovira uporabo obnovljivih in alternativnih virov energije, želi pravzaprav ubiti dve muhi na en mah –

1. zmanjšati odvisnost stare celine od uvoženih virov energije (predvsem nafte in plina) in
2. izpuste toplogrednih plinov, s čimer bi pripomogli k obvladovanju podnebnih sprememb.

Na mednarodni konferenci, ki jo je pred kratkim v Ljubljani pripravil inštitut ISS, pa so nekateri predavatelji opozorili ne samo na to, da bo oba cilja težko doseči, ampak da si lahko v nekaterih točkah celo nasprotujeta.

Evropska unija porabi približno 1,8 milijarde ton naftnega ekvivalenta primarne energije, od tega je več kot polovico uvozi. Ker je zalog klasičnih virov energije (nafte, plina, premoga) v Evropi čedalje manj, se je ta odvisnost v desetletju od leta 1994 do 2005 povečala s 43 na 53 odstotkov. Najbolj je EU odvisna od uvoza nafte – uvozimo je več kot 80 odstotkov, v povprečju pa pokriva dobro tretjino potreb.

Še nekoliko bolj resne so razmere v Sloveniji, ki uvozi 52 odstotkov primarne energije, pri tem pa pravzaprav vso nafto in plin, je poudarila Marta Svoljšak iz slovenske naftne družbe Petrol.

Za svet in Evropo velja, da poraba energije narašča, do leta 2050 pa se utegne podvojiti. Glavnina pričakovane rasti je povezana s povečanjem prebivalstva in razvojem gospodarstev v državah, ki danes veljajo za manj razvite (Kitajska, Indija). Analitiki v energetskem sektorju so prepričani, da bodo vsaj do konca tega stoletja večino potreb po energiji še naprej pokrivali ogljikovodiki (torej nafta in plin), vendar se bo tudi tekmovanje za dostop do njih povečalo, meni Stefan Liebing iz naftne družbe Shell.

Nasprotujoče si zahteve direktiv

V teh okoliščinah poskuša EU odvisnost od uvoza energije zmanjšati tudi s pospeševanjem uporabe biogoriv (ko na primer govorimo o prometu, ki je med gospodarskimi sektorji največji porabnik energije, in to v celoti iz fosilnih virov),tako naj bi pripomogli tudi k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov.

»Žal ugotavljamo, da sicer smiselni cilji v različnih direktivah niso usklajeni, predvsem jih bo v praksi težko uresničiti brez posledic na drugih področjih, recimo v pridelavi hrane,« je menil Harald Schnieder iz združenja naftnih družb Europia. Zapletena razmerja je ponazoril takole: direktiva o biogorivih predvideva, da se bo do leta 2020 delež biogoriv (biodizla in etanola) v pogonskih gorivih povečal na deset odstotkov, direktiva o kakovosti goriv pa cilj določa drugače – kot desetodstotno znižanje emisij toplogrednih plinov.

Težav, iz katerih izvira neskladje, je kar nekaj. Predvsem v Evropi izrazito narašča uporaba dizla, pada pa uporaba bencina. Obeh vrst goriva za pogon avtomobilov so v enaki količini prodali leta 1998, zdaj pa porabimo kar 75 odstotkov več dizla kot bencina. Čeprav so s stališča končnega uporabnika dizelski motorji privlačni, saj na prevoženi kilometer porabijo manj goriva, pa se pri proizvodnji in končni porabi dizla sprosti več toplogrednih plinov. Dodatna težava je, da iz surove nafte ni mogoče izdelovati samo dizla – vsaj ne s tehnologijo, ki danes prevladuje v evropskih rafinerijah. Zato se stara celina spopada s stalnimi presežki bencina, ki ga izvaža v ZDA (38 milijonov ton letno), in primanjkljaji dizla, ki ga uvaža z območja nekdanje SZ (24 milijonov ton letno). Glede na priljubljenost, ki so jo dosegli učinkoviti dizelski motorji novih generacij v osebnih avtomobilih, se bo gibanje nadaljevalo, tako da v naftni industriji pričakujejo, da bo leta 2020 povpraševanje po dizlu za več kot dvakrat presegalo povpraševanje po bencinu.

V Evropi pridelanih biogoriv ne bo dovolj

»Upoštevajoč te smernice bi zmanjšanje izpustov CO2 za deset odstotkov zahtevalo 16-odstotni delež biogoriv v pogonskem gorivu. To pa je tako tehnološka težava za proizvajalce motorjev z notranjim izgorevanjem kot kmetijski problem,« je povedal Schnieder. Po izračunu Europie lahko namreč evropsko kmetijstvo do leta 2020 zagotovi le slabo tretjino potrebnega biogoriva (če ne želimo ogroziti proizvodnje hrane), preostanek pa bo treba uvažati. Glede na podnebne pogoje v državah, ki so potencialne izvoznice biogoriv (predvsem Latinska Amerika), bo večino uvoza sestavljal etanol (za vmešavanje v bencin), količina biodizla (za vmešavanje v dizel) pa naj bi bila bolj ali manj omejena na to, kar zmoremo pridelati v Evropi. To lahko po eni od simulacij Europie pomeni, da bo leta 2020 v bencin vmešanega do 60 odstotkov etanola.

»Današnje generacije bencinskih motorjev zelo verjetno ne morejo uporabljati mešanic z več kot desetimi odstotki etanola, več etanola v bencinu pa zahteva nove motorje in novo infrastrukturo za distribucijo goriva. Nastopi problem kure in jajca,« je opozoril Schnieder. Z dodajanjem alkohola nastane tudi problem vsebnosti kisika v gorivu, kar povzroča težave z drugimi nezaželenimi plini iz avtomobilskega izpuha – na primer z ozonom in dušikovimi oksidi. Podobno velja tudi za dizelske motorje, ki niso prilagojeni za uporabo več kot sedem- do desetodstotnih mešanic z biodizlom. Tu so še posebno problematični tehnološko najnaprednejši motorji s filtri za trdne delce, saj niso prilagojeni za strukturo izpuha biodizla. Po presoji združenja evropskih naftni družb tako obeh ciljev (povečanje porabe biogoriv in zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov) ne bo mogoče doseči hkrati, če bodo zahteve še naprej usmerjene na prometni sektor.

Izkušnje iz Kolumbije

Medtem pa imajo na drugem koncu sveta, v Latinski Ameriki, precej več praktičnih izkušenj z dodajanjem biogoriv, res pa je, da so drugačne tudi zahteve po kakovosti izpušnih plinov. V Kolumbiji velja, da mora ves dizel že letos vsebovati pet odstotkov biodizla (v EU je zahtevano 5,75 odstotka biogoriv v vseh gorivih do 2010), do leta 2012 pa se bo delež dvignil na 20 odstotkov. Bencin bo moral letos vsebovati deset odstotkov etanola, do leta 2015 pa 25 odstotkov, je pojasnil Rablo Reyes iz kolumbijskega centra za strateške latinskoameriške študije.

Kolumbija namerava s tako optimističnim uvajanjem biogoriv po letu 2015 zagotoviti samozadostnost pri oskrbi s pogonskimi gorivi (njihova proizvodnja nafte namreč že več kot desetletje upada), prav tako pa pričakuje njihov izvoz. Do leta 2020 nameravajo za pridelavo poljščin za biogoriva (predvsem sladkornega trsa in palmovega olja) nameniti 318.000 hektarov oziroma 14 odstotkov vse obdelovalne zemlje. Ta dejavnost naj bi na kolumbijskem podeželju odprla skoraj 900.000 neposrednih in posrednih delovnih mest, ki bi pomagala preživljati malo manj kot štiri milijone državljanov. Tako je promocija biogoriv tudi del vladnega programa za omejevanje pridelave koke, ki je na številnih revnih podeželskih območjih Kolumbije glavna kmetijska kultura.

Damjan Viršek

Evropa se spet navdušuje nad jedrskimi elektrarnami

Na napovedi britanskega gospodarskega ministra so se takoj odzvali v Franciji in Nemčiji – V zadnji zavračajo opuščanje rabe jedrske energije in ga razglašajo za grožnjo uresničevanju podnebnih ciljev

DELO, Sob 12.01.2008

London– Britanska vlada namerava na Otoku, kjer deluje po podatkih mednarodne atomske agencije (IAEA) 19 jedrskih reaktorjev, v prihodnjih petnajstih letih zgraditi nove jedrske elektrarne. Izjava gospodarskega ministra Johna Huttona, da je ta odločitev usklajena z opozicijo in da se namerava Velika Britanija v prihodnjih dveh desetletjih povzpeti »v sam vrh držav, ki dobivajo energijo iz energetskih virov, skromnih pri ogljikovem dioksidu«, je seveda takoj naletela na odzive v Evropski uniji. Na najglasnejše predvsem v preostalih gospodarsko najmočnejših članicah – v jedrsko bogati Franciji (ima 59 reaktorjev), še zlasti pa v Nemčiji (17 jedrskih elektrarn), kjer so se v času rdeče-zelene vlade pod pritiskom ekološko ozaveščenih zelenih očitno odločili narobe. Takrat so namreč sprejeli zakon o zaprtju vseh jedrskih reaktorjev do leta 2030.

Od naših dopisnikov

Jedrska energija naj bi po besedah britanskega ministra Johna Huttona v prihodnji energetski mešanici države s preostalimi vrstami goriv, ki izločajo najmanj ogljikovega dioksida, »igrala čedalje bolj pomembno vlogo«, predvsem pa naj bi Veliki Britaniji omogočila uspešno izpolnjevanje čedalje strožjih evropskih ekoloških standardov. Vse stare reaktorje, iz katerih pridobijo kar 20 odstotkov električne energije, naj bi po napovedih zaprli predvidoma do leta 2023, najpozneje do leta 2020 pa naj bi namesto njih že delovala nova generacija jedrskih elektrarn. Zanimivo je, da naj bi te največ financirale zasebne energetske družbe, saj tako vladajoči laburisti kot opozicijski torijci nasprotujejo kakršnim koli državnim subvencijam.

Odločitev britanske vlade je seveda dobila veliko pozornosti in takojšnje odmeve tudi v drugih največjih proizvajalkah električne energije v Evropski uniji, kajti časovno skorajda ne bi mogla biti bolje izbrana. Britanci so se namreč odločili za to potezo prav v času, ko se cene nafte vrtijo okoli magične številke 100 dolarjev za sodček.

Veliki apetiti francoskih partnerjev

Pariz– Francoska energetska velikana Electricité de France (EDF) in Areva nista čakala, da v Londonu uradno dovolijo gradnjo jedrskih elektrarn. Pogajanja med največjim francoskim distributerjem elektrike EDF in britanskim partnerjem British Energy o ustanovitvi konzorcija, ki bo na Otoku postavil serijo reaktorjev nove generacije »dobro napredujejo«, podrobnosti sodelovanja pa naj bi predstavili že marca. Apetiti francoskih partnerjev so veliki. Areva, ki se je pod vodstvom Anne Lauvergeon, nekdanje sodelavke predsednika Françoisa Mitterranda, razvila v vodilnega proizvajalca na svetu, načrtuje gradnjo šestih nukleark v Veliki Britaniji, od tega bi štiri postavili prav v sodelovanju z EDF. Konkurenca bo velika, kajti zanimanje je doslej pokazalo 11 mogočih ponudnikov, poleg francoskega Sueza še nemška velikana E.ON in RWE, španska Endesa ter otoška podjetja Centrica, Scottish Power, Scottish&Southern, med dobivatelji opreme pa bo imela Areva opraviti z ameriškima tekmecema General Electric in Westinghouse ter kanadskim AECL. Od omenjenih so štiri že junija lani vložila prošnje za dodelitev certifikatov, in čeprav utegne postopek reševanja trajati do pet let, pri Arevi upajo, da bi prvi reaktor nove generacije (EPR) priključili na električno omrežje leta 2017.

Francija, ki ima 58 delujočih reaktorjev, preostalih 14 članic Unije pa 87, se ne namerava zadovoljiti s prodorom na britanski otok. Do leta 2030 bodo v svetu zgradili od 100 do 300 reaktorjev, je pred časom ocenila Lauvergeonova, Areva jih namerava postaviti približno tretjino. Ni torej naključje, da je zunanji minister Bernard Kouchner, ko je sredi decembra obiskal New Delhi, s seboj prinesel zajeten dosje francoskega ponudnika, čeprav pogajanja med Indijo in AIEA še niso končana.

Nemčija ima alternativo jedrski energiji

Berlin– Nemški odzivi na britansko »renesanso« jedrske energije so bili v skladu z ločnicami na političnem prizorišču. Kanclerka Angela Merkel in njeni konservativci (CDU/CSU) zavračajo opuščanje rabe jedrske energije in ga razglašajo za grožnjo uresničevanju podnebnih ciljev. Odločitev o zaprtju vseh jedrskih elektrarn do leta 2021 je na začetku desetletja sprejela nekdanja rdeče-zelena vlada, vprašanje pa je neprenehoma predmet ostrih političnih spopadov. A notranjepolitične okoliščine v državi, ki ima že več desetletij močno protijedrsko gibanje, narekujejo konservativcem vztrajanje pri koalicijskem sporazumu s socialdemokrati, po katerem do konca mandata ne bodo posegali v jedrski izstop.

Srž nemških razprav ni odpiranje novih nukleark, temveč podaljševanje obratovanja zdajšnjih. Za socialdemokrate premik v razmišljanju na Otoku ni nikakršen preobrat, ki bi utegnil vplivati na Nemčijo. Okoljski minister iz vrst SPD Sigmar Gabriel je ugotovil, da je Britanija očitno prespala razvoj, saj – drugače kakor Nemčija – ni poskrbela za uvajanje rabe obnovljivih virov. Skratka, Nemčija da ima pripravljeno alternativo jedrski energiji. V njeni energetski mešanici ima ta 12,6-odstotni delež (obnovljivi viri okoli pet odstotkov), vsak četrti kilovat električne energije pa je proizveden v eni od sedemnajstih še delujočih nukleark.

Kljub optimizmu v socialdemokratskem taboru je nemško jedrsko združenje Atomforum opozoril, da je Nemčija izolirana, saj čedalje več držav ugotavlja, da varovanje podnebja ne more uspeti brez jedrske energije. Tudi vodilna gospodarska združenja opozarjajo, da se bo z zapiranjem nukleark ogrožena varnost oskrbe države z energijo, cene elektrika pa bo strmo naraščala.

Damijan Slabe, Božo Mašanović, Peter Žerjavič

V GB so laburisti in torijci proti vpletanju države v investiranje za gradnjo novih JE. To naj delajo podjetja in ne država.

Pri nas pa ni stranke, ki bi imela tako mišljenje. Vsi zagovarjajo, da mora država vse narediti ( tako kot Hitler, Mussolini, Tito in ostali zločinski norci, socialisti)

Poglejmo, koliko privarčujemo v enem letu, če v stanovanju zamenjamo 5 klasičnih žarnic na žarilno nitko moči 100 W z enakovrednimi kompaktnimi fluorescenčnimi žarnicami moči 20 W.

Predpostavimo, da žarnice svetijo v povprečju štiri ure na dan, v enem letu tako svetijo 1.460 ur. S klasično žarnico na žarilno nitko v tem obdobju porabimo 730 kWh elektrike. Če upoštevamo, da je cena elektrike v osnovni oskrbi II.stopnje, ob visoki tarifi 0,107 €/kWh z DDV, je letni strošek za električno energijo pri uporabi petih klasičnih žarnic na žarilno nitko naslednji: 730 kWh x 0,107 €/kWh, to je 78,1 €.

Pri uporabi petih kompaktnih varčnih sijalk pa je poraba električne energije 146 kWh in letni strošek znaša 146 kWh x 0,107 €/kWh, to je 15,6 €. Razlika v stroških porabljene električne energije tako znaša 78,1 € – 15,6 €, to je 62,5 €. Seveda so varčne sijalke ob nakupu dražje. Žarnice moči 100 W na žarilno nitko stanejo 0,41 €, varčne sijalke moči 20 W pa 6,63 €. Strošek nakupa petih varčnih sijalk električne moči 20 W je tako 33,15 €, klasičnih na žarilno nitko pa 2,09 € Razlika v ceni je torej 31 €. Glede na to, da letno z uporabo petih varčnih žarnic prihranimo približno 62,5 €, se nam menjava žarnic povrne v manj kot osmih mesecih.

Koliko električne energije torej letno prihranimo v gospodinjstvu z uporabo energijsko varčnih sijalk v primerjavi s klasičnimi žarnicami na žarilno nitko? Prihranek znaša 730 kWh – 146 kWh = 584 kWh ali 80 %. V Sloveniji je 780.000 gospodinjstev, kar pomeni, da je letni prihranek na državni ravni 455 milijonov kWh, ali toliko, kot znaša letna poraba električne energije 113.000 gospodinjstev. Ali še drugače - hidroelektrarna Moste proizvede na leto 64 milijonov kWh električne energije, torej bi z uporabo petih varčnih žarnic v vsakem gospodinjstvu, če bi te gorele 4 ure dnevno, letno prihranili toliko energije, kot je HE Moste proizvede v sedmih letih.

5 varčnih sijalk pomeni prihranek 500 kg lignita

Poleg tega vsaka zmanjšana kWh pomeni tudi zmanjšanje emisij CO₂. Če predpostavimo, da s petimi varčnimi žarnicami gospodinjstvo privarčuje okrog 600 kWh električne energije na leto, vsaka kWh elektrike pridelane v termoelektrarni pa predstavlja 0,5 kg CO₂, to pomeni, da letno prepreči izpust približno 300 kg emisij CO₂.

V Sloveniji več kot tretjino električne energije pridelamo v Termoelektrarni Šoštanj, ki kot gorivo uporablja velenjski lignit. Za proizvodnjo ene kWh elektrike v TEŠ potrebujejo približno 0,3 kg lignita, kar pri privarčevanih 584 kWh pomeni za 175 kg manjšo porabo. Če pa upoštevamo še 30 % izkoristek pretvorbe iz primarne energije (lignita) v koristno energijo, ki jo porabljamo doma, se izkaže, da bodo zaradi investicije enega gospodinjstva v pet varčnih sijalk v Velenju lahko vsako leto zmanjšali izkop lignita za 500 kilogramov!

Izplača se

Pri nakupu varčne sijalke je potrebna previdnost, da ne kupite nekakovostne žarnice z neustrezno barvo svetlobo. S tem ko boste izbrali prave, čeprav malo dražje sijalke, boste poskrbeli, da se boste dobro počutili ves čas njihovega delovanja, kar je v primerjavi s slabo voljo zaradi višje cene na dan nakupa neprimerljivo. Iz zgoraj navedenih številk pa lahko zatrdimo, da se investicija, če je sijalka vključena več ur na dan in če ni pretirano veliko vklopov in izklopov, zanesljivo hitro povrne. Seveda pa še vedno velja, da je najbolj varčno, če ugašate vse luči, ki jih ne potrebujete.

Da je odločitev za zamenjavo klasičnih žarnic z varčnimi več kot pomembna in več kot potrebna, dokazuje tudi podatek, da navadne žarnice za proizvajanje svetlobe porabijo le deset odstotkov porabljene električne energije, ostala pa se pretvori v toploto.

Nasprotno varčna sijalka v svetlobo pretvori 50 odstotkov energije. Varčna sijalka tako porabi kar petkrat manj energije kot navadna, njena življenjska doba pa je 8.000 ur, kar pomeni, da vam bo ob uporabi 4 ure dnevno služila približno pet let in pol.

vir Energetika.net, avtor Darko Hanžič

Film je dolg 1 uro in pol in je razdeljen na devet delov.

Pripoveduje, kako je GM od leta 1996 do leta 2004 dal na trg nekaj deset električnih avtomobilov. Pa ne v prodajo, zgolj v zakup.To se je dogajalo v državi Kalifornija, ki je najbolj umazana država zaradi emisij.

Potem pa je začel GM umikati svoj avto. Prav tako Toyota, Honda, Opel, Ford itd.

Film se na koncu s pomočjo ekologov, znanstvenikov, navdušencev itd. sprašuje kdo je avto ubil, uničil?

1. Naftni trgovci, ki služijo biljone dolarjev na mesec zgolj s preprodajo nafte
2. Avtomobilski proizvajalci, ker el. avto ne potrebuje drage zastopniško -vzdrževalne mreže ( skoraj ni  vzdrževanja avta, vsaj glede el. motorja)
3. Zvezna vlada
4. seveda doda še kar nekaj razlogov, ki pa so posredno zgolj pesek v oči

Bistvo je, da podjetniško, znanstvene in entuziastilčne množice, ki dela na obnovljivih virih energije in na električnem avtomobilu ne bo mogel zaustaviti noben KARTELNI lobi več. Američani ne bi bili američani, če ne bi bili polni uporniškega, aziskovalnega in podjetniškega duha. Never give up! Prebudila se je tudi Japonska, prebudila se je Azija in tudi Evropa.

Britanska vlada je naznanila podporo gradnji novih jedrskih elektrarn.

Jedrsko energijo je označila za

1. varen in
2. preizkušen vir,
3. primeren za boj proti podnebnim spremembam.

Izgradnjo novih elektrarn pa naj bi financirala zasebna energetska podjetja, ne vlada. ( to bi moralo biti tudi v Sloveniji)

Britanski minister za gospodarstvo John Hutton je predstavnikom spodnjega doma parlamenta dejal, da bi morala imeti jedrska energija, poleg virov z nizko vsebnostjo ogljika, mesto v prihodnji proizvodnji energije v tej državi. Po njegovih besedah je jedrska energija “preizkušen in varen” vir električne energije.

Svet dobiva elektriko iz TE na premog v 80%( Slovenija 33%). Če bi JE nadomestile te TE, bi ostal samo še promet največji onesnaževalec zraka, predvsem s CO2. TE na premog so največji onesnaževalci okolja, zeleni pa nič!

JE elektrarne so trenutno najbolj racionalen, velik vir elektrike. Hkrati pa naj se vmes spodbuja raba OVE, in to podjetniško in ne socialistično z napovedovanjem 5-letnih planov in ciljev ” kaj bi morali narediti” - hkrati pa se z zakonodajo ovira podjetja in njihove investicije.!