PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 'SJ' Kategorija

Kdo ne bo več izbiral slovenskih nadškofov

Objavil pavel dne 24.01.2014

Papež Frančišek je stopil na prste gajevskemu lobiju v Cerkvi. Tino Mamić tukaj v intervjuju o tem reče par besed in je prvi novinar, ki je dregnil v očiščevanje slovenske Cerkve.

V prispevku Igorja Vovka na Časniku sem zasledil informacijo, ki jo cerkveni mediji v Sloveniji cenzurirajo, morda za to, ker branijo fevd. To ni dobro. Informacija je, da je papež Frančišek kardinala Rodeta odstavil iz komisije za izbiro novih škofov. Zakaj je nastal cel haloooo v slovenski Cerkvi, ker je p. Roblek Jože SJ  šel direktno do papeža Frančiška, da mu kot hlapec Jernej cesarju, pove kako vidi slovensko Cerkev in kaj pričakuje.

Škof Štumpf pa je s parimi nalepkami obsodil lobiranje laikov za nove nadškofe.

Škof Štumpf ( salezijanec?) se svojega dejanja etiketiranja in neargumentiranega dialoga ne kesa, ga ne razloži, ampak ga obrazloži z ogorčenostjo, “prizadetostjo”, ker je zadeva prišla na plan. Tipično igranje ŽRTVE. Podobno kot Zemljarič, le da je teža pri Zemljariču neštetokrat težja. A vzorec je isti: delati skrivoma, skrbeti za svoj fevd, od drugih pričakovati, da delajo zame in da so tiho in da ubogajo. Spomnim se govorice, da je UDBA ubila zelo aktivnega skavta in jezuita in na njegovo mesto postavila svojega človeka, salezijanca.

Poglejmo kam so prišli slovenski lazaristi: eden iz komisije odstavljen kardinal (FR), drug odstavljen nadškof (S), tretji je pri 65 letih odstopil (O) in se poročil ( oče 2 dojenčkov), četrti (JC) je “nadziral” velike denarje (cca pol milijona) v Ljubljanski nadškofiji, ki jih je njegova uslužbenka ukradla. Če je desnica v Cerkvi to, da se brani fevde, da se molči in da se grebe za oblast in denar na vse načine, skrbi samo za zidove in utrdbo – potem nisem desničar. To je mafijski fevdalizem – ne pa desničarstvo. Na drugi strani je res velikokrat drugi ekstrem, lahko je velikokrat populizem, levičarstvo, nabijanje nekih svetloboljnih parol o ljudski cerkvi, neka lažna “naprednost”.

Če je vse v zakulisju, potem ni čudnega, da so lobiji in klike. Če pa je vse pri luči, pa so zgolj legitmne želje, pričakovanja in upi in ODPRT dialog, v molitvi. Podobno je Borza transparenten ( nadmizen), organiziran trg – medtem ko so tajkuni = rdeči direktorji F21 ves čas trgovali skrito ( to še delajo in že delajo 70 let), pod mizo, v gostilniških zaprtih sobicah – in s tem nategovali kupce, konkurenco in davkoplačevalce.  Če bo Cerkev transparentna, bo smela in premočrtna in ji bo vredno zaupati. Če pa bo zaprta, avtokratska inštitucija fevdalnega tipa, potem bo podobna umazani združbi tipa MAFIJA. Cerkev bo vedno hierarhična, a naj vsak v tej hierarhiji za svoja dejanja tudi ODGOVARJA. Naj bo krivda osebna in ne kolektivna. Ker potem je cerkev res podobna komunistični mafiji, ko zaradi dolgoletnih prikrivanj, izmotavanj in uničevanja arhivov težko prepoznamo krivce posameznih umorov, milijardnih škod bank in milijonskih škod podjetij: ” Nihče ni nič kriv”. Le rezultati in življenje je ves čas na meji katastrofe.

Čas bi že bil, da se najprej na glas pove, kaj se od škofa pričakuje, da bo delal in kaj da bo naredil! Vsak vernik. Da bomo vsaj vedeli kaj imamo pred volitvami. Da bo izvoljen človek vsaj na začetku povedal kakšne naloge ima in ga bomo ob tem spremljali, morda z molitvijo, morda z bratsko kritiko. Seveda bi bilo narobe, če bi nastali 2 populistični struji, kot v politiki, ki svoje tekmovalnosti ne bi znali nadzirati in bi nastajal vedno večji razkol. A struje so tudi danes, le da delujejo prikrito in večina vernikov ne prepozna tega, ali pa prepozno.

Kakšni cilji, kakšne naloge, kakšna drža, kakšna pot, kakšni sodelavci?

Lepo bi bilo, ko bi imeli škofje isto delovanje in odgovornosti kot managerji. Ker je večino njihovega dela podobno upravljanju, gospodarskemu in organizacijskemu. Oni so odgovorni, če na napačna mesta nastavijo napačne ljudi oz. če njihovi zaupniki ali protežiranci delajo kriminal. In zato se že nehajmo slepiti in skrivati za baročnimi ali kvaziduhovnimi besedami in stavki.

Lepo bi bilo, če bi se 4 nadškofje, ki so jih zgleda isti lobiji odstavili kot postavili, v javnosti oglasili in bi povedali.

  1. kakšne naloge so si zadali

  2. na čem so veliko delali, na čem malo in na čem nič

  3. kaj so narobe ali slabo delali

  4. kakšne naloge ali dejanja predlagajo naslednikom, novim škofom

Teh vprašanj še nisem zasledil v slovenski Cerkvi, niti odgovorov nanje, niti debate o njih

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev, skupnost, občestvo, Dialog, Družba, RKC, Religija, SJ, Slovenija, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Vzgoja, Zgodovina, dobro vzgojen otrok, inženirji družbe, modne družbene smernice, liberalne reforme ( PRO FREE Market), odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, papež Frančišek_SJ, slabo vzgojen otrok, vraževerje ali praznoverje | 1 komentar »

Papež Frančišek razglasi jezuita Petra Fabra za svetnika

Objavil pavel dne 19.01.2014

Na tem spletu je zahvalna sveta maša v rimski baziliki Jezus ( Santa Gesu), ki jo vodi papež Frančišek pred polno cerkvijo jezuitov iz celega sveta, kjer sta vidna tudi p. Marko Ivan Rupnik ( ki živi in dela trenutno v Rimu) in p. Milan Bizant, ki je že 8 let provincial slovenskih jezuitov.

Sv. maša je zanimiva, ker jo vodi papež Frančišek. Hkrati je vrhunsko petje.

Peter Faber je bil prijatelj sv. Ingnacija Loyolskega in skupaj s Frančiškom Xavierjem ( vsi Španci oz. Katalonci, Baski) eden od ustanoviteljev reda jezuitov okrog leta 1530. Takrat je bila cerkev najbolj izprijena, posvetna, imela je veliko oblasti in denarja, v notranjosti pa je bila gnila, grešna.

Jezuiti so najbolj izobraženi redovniki. Njihov moto je “VSE V VEČJO BOŽJO ČAST”. Sv. Ignacij je videl, da je Cerkev ( občestvo) potrebna temeljite NOTRANJE obnove. Jezuiti so prinesli drugačen odgovor na pokvarjeno Cerkev kot protestanti. Šli so v osebni stik z vsakim vernikom, uvedli duhovne vaje v tišine, ki vsakemu človeku pomagajo vzpostaviti OSEBNI ODNOS Z BOGOM, duhovna rast, osebnostna rast.  Duhovni spremljevalec naj bi spremljal vsakega vernika kot 400 let kasneje psihoterapevt spremlja laične osebe. Bistvo je, da človeku pomaga skozi osebno molitev zgraditi vedno bolj svobodno in odgovorno osebnost. Stalno osebno spreobračanje h Kristusu. Ljudi so šolali, hkrati pa povezovali v velika laična gibanja kot so Marijine kongregacije iz katerih se je razvil SKŽ ali CLC. Bili so papežu vedno na razpolago, zvesti, ponižni ( svetovalci) in so se izogibali svetne časti ( celo jezuitski interni red prepoveduje, da bi bili škofje, kardinali, papeži), zato jih ni bilo nikoli na papeškem mestu ( Frančišek je prvi jezuit na papeškem mestu), in zelo malo na kardinalskih ( pokojna C. M. Martini in Špidlik) ali škofovskih mestih. Sv. Ignacij Loyolski je bil eden prvih psihologov, saj je zelo natančno popisoval svoja čustva in vzroke zanje. Zelo analitično, zelo racionalno.

Drug jezuitski pojem je misijonska INKULTURACIJA. Eden lepših filmov kako jezuiti ustanavljajo misijone pri amazonskih indijancih ogroženih od španskih ( in drugih imperialnih, kolonizatorskih) fevdalcev in roparjev in ljudi učijo duhovno živeti z zgledom je znameniti film The Mission v težkokategorni igralski zasedbi in znano filmsko glasbo Enrica Moriconeja, ki jo pozna vsak.

YouTube slika preogleda

Jezuiti pa imajo danes problem s sinkretizmom ( da v krščansko teologijo vnašajo druga verstva in ideologije; npr. zdravljenje s homeopatijo ali pa da papež oznanja socializem). V Južni Ameriki so nekateri jezuiti pred 40 leti začeli s “teologijo osvoboditve”, kjer so se naslanjali na marksizem. Papež je JP2 to pravilno obsodil. Eden svetovno znanih jezuitov je indijski jezuit p. Anthony De Melo ( vključeval je hinduizem in budizem), ki je napisal ogromno duhovnih knjižic za iščoče ateiste, kjer je povezoval duhovne zgodbice iz različnih verstev. Meni osebno so bile te knjigice zelo spodbudne in so mi pomagale pri spreobrnitvi, zato jih priporočam vsakemu, ki išče smisel življenja in več “začetne” duhovnosti.

Zaradi vrhunske izobrazbe in ekonomske svobode so bili jezuiti vedno zelo nevarni oblastnikom, zato so jih na vrhuncu razsvetljenstva evropski vladarji s posvetnim in oblastnim vplivom na takratnega papeža RAZPUSTILI kot red v 18.stl. Zatekli so se v Rusijo k cesarici Katarini Veliki in ji pomagali pri velikih reformah Rusije. Eden od njih je bil tudi Slovenec Gruber, ki je znan po ljubljanskem Grubarjevem kanalu, ki je pomagal urediti mesto Ljubljana pred poplavami in močvirjem z melioracijo. Drugače pa so jezuiti postavili šolstvo v Sloveniji. Eden od SLO jezuitov je delal kot diplomat za habsburški dvor in odkrival Kitajsko kot diplomat AO. Drugače pa brat slikarja Boža Kosa v Cicibanu dela kot misijonar na Japonskem, Vladimir Kos je univerzitetni profesor na japonski univerzi in znan tudi kot slovenski pesnik. Večina univerz na svetu so jezuitske univerze: recimo na Irskem je znana univerza Trinitiy ( Sveta Trojica), v Washingtonu pa Georgetown, v Rimu pa Gregoriana, kamor gredo vsi jezuitje študirati, tam je študiral tudi klaretinec Branko Cestnik.

Jezuiti imajo vsi poleg večih let pastoralnega in socialnega dela v družbi tudi teološko fakulteto in filozofsko fakulteto, kasneje pa različne doktorate: eden od ameriških jezuitov je doktor jedrske fizike in dela v raziskovalnem inštitutu. Pri nas pa ima dr. M.I. Rupnik doktorat iz slikarstva in je predavatelj na slavni jezuitski rimski univerzi Gregoriani, Peter Lah doktorsko izobrazbo iz komunikologijo, p. Vili Lovše ima doktorat iz duhovnih vaj Loyole na univerzi Toledo, pater Silvo Šinkovec je doktoriral iz psihologije in pater Milan Žust je doktoriral iz pravoslavnih očetov 19. in 20.stl.  stoletja kot so Evdokimov, Berdjajev in Solovjov, pater p. Peter Rožič pa dela doktorat iz politologije v Washingtonu. Pater Vital Vider je na noge postavil delo za zakonce, saj že 60 let vodi zakonske skupine NAJINA POT in zakonske duhovne vaje s čimer pomaga zakoncem, da se več pogovarjajo med seboj o bistvenih stvareh, ter da več molijo oz. se več z Bogom pogovarjajo o zakonskem odnosu in vzgajanju otrok. S tem je postavil močan temelj najmanj tisočim slovenskim družinam. Lani sva bila z ženo pri njem na DV v Stični, pred 6 leti pa na Mirenskem gradu, da ne rečem, da sem jo po 6 mesecih poznavanja odpeljal na pripravo za zakon pred 10 leti.

Doživel sem te starejše jezuite kot viteze, kot osebnostno močno izdelane in sproščene misijonarje in borce: Žužek, Vider, Kokalj, Cerar, ki so si prigarali veliko dostojanstvo. Take avtoritete mora človek srečati v življenju, se z njimi pogovarjati in živeti z njimi. Edini problem je bil, da sem večino doživljal kot hladne, razumske, težje dostopne, malce odtujene. Redko kateri je bolj preprost, sproščen, topel in iskren.

Pred pol leta sem na dolgi bolniški bral čudovito knjigo “Frančiškan v SS”, ki je avtobiografija semeniščnika, ki so ga šolali v retoriki jezuiti, kasneje pa je bil frančiškan. V Hitlerjevi Nemčiji so mlade fante rekrutirali, najboljše pa v SS. A tam je potekala tudi silovita prisila socialističnega ateizma, ki se ji je ta nemški semeniščnik fantastično upiral in jo osmešil na vsakem koraku, čeprav so številni njegovi sobratje duhovniki izginjali v koncentracijskih taboriščih.

Pred enim mesecem pa sem imel spoved in bil na maši za ozdravljenje po težki bolezni v Dravljah pri patru jezuitu Miu Kekiću, ki duhovno spremlja Prenovo v Duhu. Maša je vsak 3. ponedeljek ob 19h.

Z jezuiti sem dobival sledeče kontakte:

najprej s p. Vitalom Vidrom v bližini domačega kraja ko sem kot 22-letnik opravil še birmo, potem z jezuitom  p. Lojzetom Markljem, nato v Dravljah p. Janeza Poljanška, ki je govoril o svetopisemskem Jobu, p.Rupnika sem poslušal dosti kasneje. Kmalu pa sem imel prvega duhovnega spremljevalca v p. Viliju Lovšetu, naslednji pa so zaradi odhoda na študij bili: p. Roblek, p. Bizant, p. Janez Poljanšek ( o politiki nisem z njimi nikoli govoril, ampak o težavah z molitvijo, o težavah v življenju, v odnosih, o sprejemanju sebe). 10 let sem se gradil (oz. me je Bog gradil kot vedno bolj svobodno in razpoložljivo osebnost) v SKŽ ( Skupnost krščanskega življenja), najprej pri Sv. Jakobu v Ljubljani ( tam je p. Kokalj, izjemen humorist), nato pri sv. Roku v Dravljah, nato pri Sv. Jožefu na Poljanah v Lj. Parkrat sem bil tudi na seminarjih za retoriko pri pokojnem p. Mihu Žužku, in na počitnicah v Bohinju. Pri p. Petru Lahu in Socialni akademiji pa na novinarskih delavnicah, kjer nas je tudi odličen snemalec Jože Jagrič učil kako se dela s kamero, znani novinarji pa so nas učili o tehnikah novinarstva.

SLOVENSKI JEZUITI

Sv. maša iz cerkve St. Gesu v Rimu, zahvalna maša jezuitov

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev, skupnost, občestvo, Dialog, Družba, Družina, Jaz sem... ali biti ali imeti?, Najini otroci, Partnerski odnos, mož & žena, RKC, Religija, SJ, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Vzgoja, Zakonska skupina DiŽ, dobro vzgojen otrok, dr. Peter Lah, iskanje partnerja, kardinal C. Martini SJ, p. dr. Marko Rupnik_SJ, p. dr.Vilijem Lovše_SJ, sv. Ignacij Loyolski_SJ, vzgoja samega sebe | Brez komentarjev »

Papež Frančišek je v ekonomskem pogledu veliko razočaranje

Objavil pavel dne 19.01.2014

magister in liberalni ekonomist ( ordoliberalna nemška šola) Bernard Brščič o novem papežu:

“Po karizmatičnem Janezu Pavlu II. in filozofsko poglobljenem Benediktu XVI. je zame Frančišek veliko razočaranje, zaznamovano z intelektualno regresijo, zdrsom v posvetnost in neodgovornim populizmom.

Apostolska spodbuda Evangelium gaudii, ki jo je priobčil lani, jasno kaže socialno filozofijo, ki bo zaznamovala njegov pontifikat. Ta je sinkretizem

  1. teologije osvoboditve,
  2. peronizma in
  3. marksizma.
V spodbudi Evangelium gaudii Frančišek ostro napade tržno gospodarstvo in biča zasebno lastnino.

Sicer se ustavi pred zagovorništvom popolne družbene rekonstrukcije, a je v ozadju razviden model peronistične korporativne države. Vse to je podkrepljeno z retoriko usmiljenja, ki je resda krščanska krepost.

A Frančišek v zavzemanju za radikalno prerazdelitev svetovnega bogastva zagreši ključno napako. Sočutnost, ki je moralni imperativ, preoblikuje v politični imperativ.

Zagovarja socialistično družbeno ureditev z visoko stopnjo prisilnega prerazdeljevanja.

Očitno pozablja, da prisilna sočutnost ni krepost. Pogoj le-te je svobodna volja. Socializem pa pomeni zanikanje svobode.

Janezu Pavlu II. Gredo velike zasluge za zlom komunizma, danes pa imamo papeža, ki si, vsaj na idejni ravni, to dediščino prizadeva izničiti. Zategadelj ni presenetljivo, da je Frančišek ikona neo-socialistov in celo osebnost leta levičarskih časopisov, kot sta Time in Mladina.”

VIR Brščič v Reporterju

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev, skupnost, občestvo, Dialog, Družba, Jaz sem... ali biti ali imeti?, RKC, Religija, SJ, Slovenija, Socialistična Federativna Republika EU, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Vzgoja, Zdravstvo, Zgodovina, borza, trg, davki, denar oz. kapital, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, javne investicije v osnovno infrastrukturo, kartel_monopol_oligopol_OLIGARHIJA_MAFIJA, liberalne reforme ( PRO FREE Market), mag. Bernard Brščič, makroekonomija, podjetništvo oz. mikroekonomija, politika, učenje, vraževerje ali praznoverje, šolstvo | Brez komentarjev »

Ti si moj ljubljeni sin! Zelo sem te vesel.

Objavil pavel dne 13.01.2014

http://www.casnik.si/index.php/2014/01/12/ime-mi-je-ljubljeni/

Ena največjih ran osebe kar jih kot otrok lahko dobi, je to, da od mame ali očeta ni sprejet.

Da ga ne želi. Da ga ne mara. Da bi raje videl-a, da ga ni. V TA govori o tem najbolj strupena PREPOVED: NISI VREDEN, DA ŽIVIŠ. Ta je poleg ubijanja otroka tudi najbolj strupena psihološka stvar, ki jo starš otroku naredi. V družbah blagostanja je takih ljudi vedno več, ki častijo lagodje in svoj egoizem močneje kot pa darovanje oz. žrtvovanje za otroka. Ki imajo v sebi prevladujočega otroka. Ki so razvajeni, neodgovorni, “umetniški”, frajerski, bleferski, zabavni, lahkoživi, “čustveni”, “čutni”, kreativni, …. In je njihova želja vedno ali običajno bolj pomembna kot otrokova POTREBA. Tako, da tega je bilo nekoč veliko in danes je zaradi kapitalizma in posledično njegovega velikega blagostanja tega še veliko več. Infantilnih staršev, ki ne znajo in ne zmorejo imeti svojega otroka radi.

Marsikdo se s tako rano zato celo življenje zaganja, da sebi, očetu, mami, drugim, celemu svetu dokazuje DA JE VREDEN, da je dober, da je pameten, da je priden, da je odličen, da je uspešen – nato pa obupa pri nekem porazu, ki je za druge banalen poraz in naredi samomor.

Meni je ta stavek najbolj globoko spreobrnil življenje. Že prej sem poznal vero in dobre stvari Sv. Pisma. Toda ta stavek me je zadel.

Kljub temu poraze še vedno težko prenašam. A počasi ta globoka vera vztraja v meni in blaži velika čustvena nihanja.

Eden najlepših odlomkov zame v Evangeliju.

Marko Rijavec je odlično homilijo pripravil.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev, skupnost, občestvo, Dialog, Družina, Jaz sem... ali biti ali imeti?, Mlajši sin, Najini otroci, RKC, Religija, SJ, Slovenija, Starejši sin, TA, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Vzgoja, Zgodovina, citati, dobro vzgojen otrok, duhovna misel, najljubša Božja Beseda, najmlajše dete, psihologija; duševnost, psihološko svetovanje, slabo vzgojen otrok, spomin, učenje, zdravje | Brez komentarjev »

Za nebo pred Teboj

Objavil pavel dne 21.12.2013

Tale pesem me je močno ganila, ko sem jo prvič slišal. Bil sem na počitnicah s skupino študentov, cca 20 nas je bilo, večina Maranathovcev. Ene parkrat smo jo prepevali v Bohinju v poletju, ko smo s patrom Mihom Žužkom SJ obiskovali hribe in se kopali v jezeru, vmes pa imeli veliko dobrih debat in molitev. Takrat je bil z nami tudi prijatelj p. Tomaž Mikuž SJ, ki je doma iz Gor – ki je kasneje prevzel skupino Maranatha. P. Žužek, jezuit, nas je res očetovsko vzgajal. Par let prej sem bil tudi v Vrtovčevem domu z mladino skupaj na tečaju retorike in pisanja. V Bohinju pa sem prvič to pesem zaslišal in  Lepota me je pretresla do obisti. Oči so mi zalile solze, ko sem jo prvič pel z drugimi. Predvsem moč številnih mladih glasov je bila pomembna, da se izrazi moč pesmi. Na žalost na internetu najdevam bolj kot ne solo izvedbe.

Kasneje sem to pesem želel tudi na najini (seveda cerkveni) poroki. Bilo je kar nekaj pevk prijateljic in sem jim samo povedal želje pesmi, ki so jih potem uvrstile pravilno. Niti ne vem kam so to pesem uvrstile, med Slavo? Cerkveno poroko je snemal nek ženin žlahtnik (šparat je treba za vsako ceno) in to tako nestrokovno, da ni snemal pesmi, niti odlične pridige p. Vilija Lovšeta SJ. Ta video posnetek je bil edino razočaranje poroke. Zato tudi te pesmi iz svoje poroke ne morem dati na Youtube, zgolj kot pesmi.

Želel bi si dobiti tudi izvirno tujo verzijo ali pa kak posnetek, ko to pesem prepeva večji (mladinski, otroški) zbor, ker je to res  veliko bolj veličastno. Pri tej spodnji izvedbi v bistvo imamo samo dva glasova. Zdi se mi, da dobro pojeta nosilna glasova, a v kvaliteto se ne bi spuščal, ker nimam zato strokovne usposobljenosti. Ali lahko kdo za to poskrbi, da pride kakšna taka zborovska izvedba na Youtube?

YouTube slika preogleda

http://www.youtube.com/watch?v=4VSg7Ca4ZWQ

Še francosko izvedbo te pesmi sem našel, ki pa je solo, ni zborovska. Naslov pa je Psaume de la Création ali Psalm Stvarjenja.

YouTube slika preogleda

http://www.youtube.com/watch?v=F6SZ44nb5XI

Tudi ta francoska izvedba je solo in je kvalitetna in ni kičasta

https://www.youtube.com/watch?v=ctAt6fx7-4k

Morda bi bilo dobro, če bi posamezniki, mladi, ki znajo, cerkveno zborovsko glasbo posneli in dali na Youtube. Ker so marsikateri cerkveni zbori v Sloveniji kvalitetnejši kot francoski kič, ki sem ga našel na internetu.

BESEDILO

ZA NEBO PRED TEBOJ francoska, prevod Grazyna Mech, priredba Stane Bešter

Za nebo pred teboj, vsemogočni Gospod,

za vso tvojo neskončnost v velikem in malem

in z obokom neba, ki tvoj zvezdni je plašč,

s soncem, ki je moj brat, kličem naj ti:

Moj Bog, velik in čudovit, živi Bog in Gospod,

ti ljubezni si Bog. Moj Bog, velik in čudovit,

živi Bog in Gospod, ki si tu

v svojem stvarstvu navzoč.

Z oceani sveta in z valovi morja,

preko širnih celin, z vodo rek in potokov,

z ognjem, ki prasketa kakor grm goreč,

z vetrom, ki se igra, kličem naj ti: Odp.

Za vse gore mogočne, za zelene doline,

hladno senco gozdov in poljane cvetoče,

za brstenje dreves, cvetje, rože v preriji,

žito zlato rumeno, kličem naj ti: Odp.

Za vsa bitja sveta, za živali in ribe,

za žgolenje vseh ptic, za to pesem življenja,

za človeško srce, ki te ljubi iskreno,

za otroške oči, kličem naj ti: Odp.

Glej to nežno roko, ki te vabi na ples,

glej poljub, ki ti daje upanje in zavezo,

za oko, ki te gleda ljubeznivo in toplo,

za tvoj kruh in za vino, kličem naj ti: Odp.

vir Aleš Čerin, blog Preprostost, na strani

http://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/za-nebo-pred-teboj

AKORDI

http://www.akordi.eu/1599/Cerkvene/Za-nebo-pred-teboj/

Evo, našel sem nekaj zborovskih, ki zvbudijo mravljince po koži in naježijo dlako:

https://www.youtube.com/watch?v=nc9ZRJ0NYco odlična

https://www.youtube.com/watch?v=zv7wLIUVOCk ta je odlična

https://www.youtube.com/watch?v=UQfypdsIOMs črnski zbor, pevka fuša

https://www.youtube.com/watch?v=66Pg37F8pxs orgelska, Lesce

https://www.youtube.com/watch?v=2OpDVk1SrQY, črnski zbor, moj Bog, kako fušajo, tega pri črncih nisem vajen

https://www.youtube.com/watch?v=Fay-WgyffII, kvalitetna Haitijska izvedba, pevka + spremljava

https://www.youtube.com/watch?v=couMiEGbocI, solidna črnska izvedba, se mi zdi, da je skoraj vsak drug cerkven zbor v Sloveniji kvalitetnejši od teh tujih izvedb

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev, skupnost, občestvo, Družba, Jaz sem... ali biti ali imeti?, Partnerski odnos, mož & žena, RKC, SJ, Slovenija, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Vzgoja, Zgodovina, dobro vzgojen otrok, učenje, vzgoja samega sebe | Brez komentarjev »

Srečanje piscev Časnika in Socialne akademije

Objavil pavel dne 19.12.2013

Zadnjič mi je uspelo priti na praznovanje vseh, ki pišemo za Časnik v Ljubljano, na praznovanje in klepet. 3 ure sem porabil, da sem se pogovarjal s starimi prijatelji iz SKŽ, pa s provincialom, pa s klasičnim liberalcem v NSI in nenazadnje z zelo mlado klasično liberalko (pravnico), ki sem jo srečal na liberalnem RoadShowu, ki ga je organizirala s Svetilnikom poleti Tanja Štumberger. A takrat nisem vedel, da je katoličanka. Kajti večino liberalnih ekonomistov in klasičnih liberalcev v Sloveniji na žalost nima krščanskih ali judovskih vrednot, zato morda dosedaj ni bilo uspeha pri postavljanju tega bloka. Ljudje s komunističnim vrednostnim sistemom nikoli ne morejo postati pravi, klasični liberalci.

Na žalost sem premalo časa govoril s sošolcem, ki je močan v Civilni družbi in se zadnje leto ogromno pojavlja v medijih. Spoznal pa sem tudi nekaj zelo mladih ljudi, ki delajo v Socialni akademiji.

Med drugim mi je v glavi ostala misel, ki jo je nek liberalec rekel: “Vi katoliki imate že vrednosti sistem zgrajen, zato potrebujete čisto malo informacij, pa lahko že v polnosti dojamete model klasičnega liberalizma! V ostalih strankah, tudi v SDS, pa je toliko ljudi, ki imajo šibek vrednostni sistem in jim lahko informacije dokončno na pladnju prineseš, pa bodo še vedno ti ljudje zaradi deviacij v osebnostni vrednostni strukturi zaključili napačno!”

Od pikantnih zgodbic iz sveta politike raznih strank, sem si zapomnil zgodbice o MM, RP in BB. Posebej pikantna je bila zgodba kako so pošteni kadri iz Demosove koalicje opozarjali Vizjaka, Janšo in vrh SDS na rabote ASK, ki je delala štalo po državni upravi. A so jih dobili po glavi. Par mesecev kasneje je JJ od ASK dobil nož v hrbet.

Druga zgodbice so bile o iznajdljivosti nekaterih politikov,duševno motenih v politik, o pokvarjenih, o maščevalnih,  o nesposobnosti nekaterih in o manipulativnosti, ki je za nekoga tretjega bila v nekem trenutku celo pozitivna.

Dialog z ljudmi, ki imajo podobne vrednote je nujno potreben za rast novega. Tako so delali ustanovni očetje ZDA. Vsak prinaša neke svoje načine mišljenja, poudarke na vrednotah, ideje. V dialogu se drug od drugega učimo, se brusimo, si prožimo ideje, si dajemo vzgon. Tako, da na koncu ni rezultat navadno seštevanje, temveč je še neka dodana vrednost skupnosti.

Jaz ostro ločim kolektiv ( drhal istomislečih, ekonomsko in v vseh ozirih nesvobodnih klonov) in skupnost ( svobodno zbrane samostojne osebe, ki se družijo zaradi podobnih vrednot).

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev, skupnost, občestvo, Dialog, Družba, Frederich Hayek, Jaz sem... ali biti ali imeti?, Matej Kovač, Praktični del življenja, RKC, Rado Pezdir, Robert Sirico_klasični_liberalec&katoliški_duhovnik, SJ, Slovenija, Tanja Štumberger, Urban Vehovar sociolog, Uroš Urbas, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Vzgoja, Zabava, dr. Igor Masten, dr. Janez Šušteršič, dr. Ljubo Sirc, dr. Mićo Mrkaić, dr. Peter Lah, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, liberalne reforme ( PRO FREE Market), mag. Bernard Brščič, mediji, novinarji, podjetništvo oz. mikroekonomija, politika, psihologija; duševnost, učenje, vraževerje ali praznoverje | Brez komentarjev »

Razvoj homoseksualnosti

Objavil pavel dne 12.05.2010

Razvoj homoseksualnosti

  • Razvoj homoseksualnosti
Homoseksualnost je star pojav, zdi pa se, da je danes mnogo bolj razširjen kot včasih. Kako nastane? Kako osebe z istospolno usmerjenostjo živijo? Katere so pogoste težave istospolnih parov? Zakaj ni primerno, da bi istospolni pari posvojili otroke? Kdo so homoseksualne osebe, ki niso geji? Prispevek skuša odgovoriti na nekaj osnovnih antropoloških vprašanj.
  • Izvor moške homoseksualnosti
Najprej se ustavimo pri vprašanju izvora homoseksualnosti (Kiely, 1987). Ni še pojasnjeno, da bi homoseksualnost imela biološki (genski) izvor. Pa tudi, če bi to dokazali, ne bi smeli zaključiti, da je homoseksualnost naravni pojav. Kajti, tudi druge psihične težave imajo genske osnove, pa jih zato ne obravnavamo kot ‘normalne’ (npr. določene oblike shizofrenije, depresije, Downov sindrom itd.). Raziskave kažejo, da je psihološki razvoj osebnosti, v katerem se oblikujejo simbolni procesi, ključnega pomena za nastanek istospolne usmerjenosti.

Bieber I. in Bieber T. B. (1979) sta opravila intervju z več kot tisoč homoseksualci in s sto starši, ki imajo homoseksualnega sina. V večini primerov – ne v vseh, je imel sin preveč tesen odnos s svojo materjo, v katerem je bilo tudi nekaj skrite erotične vsebine. Ponavadi so imele matere raje sina kot moža. Hkrati je bil odnos oče – sin težaven in je običajno vseboval prikrit agresiven in tekmovalen značaj. Homoseksualno usmerjeni sinovi, pravi Nicolosi (1991), takole opisujejo svoje očete: oddaljeni, zgubljeni, namrščeni, nezainteresirani, bežeči, zelo kritični, hladni in narcistični, tekmovalni s sinom; notranje ranjeni in imajo vedenjske motnje. Zato je dečku v zgodnjem razvoju pretežko izstopiti iz tesne povezanosti z materjo in ustvariti poistovetenje s svojim očetom. Deček, ki postaja istospolno usmerjen, zapusti otroštvo z globokim strahom in sovraštvom do očeta. Hkrati pa ima močno željo po očetovi sprejetosti in naklonjenosti. Raziskovalca trdita, da deček, ki ga je oče obdajal s toplino in spodbudo, ne bo postal istospolno usmerjen. Dodasta pa še, da otrok, ki je imel agresivnega očeta, ne bo vedno postal istospolno usmerjen. Opozarjata tudi, da dober oče lahko nevtralizira pretesen odnos mati – sin na poti oblikovanja zdrave moškosti. Slab odnos oče – sin pa še okrepi patogenični odnos mati – sin.

Torej, na simbolnem nivoju spolnost predstavlja večplastno resničnost. Po eni strani lahko izraža željo po očetovski naklonjenosti, po drugi pa jezo do iste osebe. Spolna želja ne izraža samo spolne potrebe, ampak na obrambnem (simbolnem) nivoju izraža druge potrebe.

  • Izvor ženske homoseksualnosti
Izvor ženske homoseksualnosti ni bil tako natančno proučevan. Ruth Barnhouse (1977) trdi, da deklice sicer ostajajo poistovetene z materjo, toda kljub temu se morajo v razvoju ločiti od matere v tolikšni meri, da lahko razvijejo svojo lastno identiteto. Deklica mora od matere pridobiti v zadostni meri občutek, da je lepo biti ženska. Istočasno pa mora pridobiti ob očetu dovolj občutka, da je ‘biti ob moškem’ varno. Vsi ti trije razvojni elementi se lahko napačno odvijajo. Lahko se zgodi, da mati ne ‘dovoli’ (nezavedno), da bi hči razvila svojo identiteto. Mati lahko na mnoge načine sporoča, da je biti ženska nesreča in da odnos z moškim prinaša le trpljenje. Če je ob tem oče tudi krut ali trd do deklice, hčerka lahko posploši, da se je moških treba bati. Hči razvije podzavestni strah do moških. Tako hči prevzame nezavedno istospolno usmerjenost, v kateri se izraža želja po varnosti, ki naj bi jo sicer doživljala ob moškem (ker se ga boji, varnost išče pri ženski).
  • Obrambni značaj istospolnih zvez
Istospolna usmerjenost je obrambnega značaja. Tako so trdili Freud, Jung, Adler in drugi. Moberley trdi, da sta deček ali deklica v razvoju trpela neki primanjkljaj v odnosu s strani starša istega spola. Ta primanjkljaj iščeta v istospolnem odnosu v odrasli dobi. Istospolni odnos ne predstavlja samo spolne želje, ampak zadovoljuje skrite potrebe (varnost, naklonjenost, samospoštovanje, obvladovanje, agresivnost ipd.). Ker sta se srečali dve osebi, ki imata isti problem, so takšne zveze zelo drugačne od heteroseksualnih odnosov. V odnosih moški – ženska se srečata dve osebi, ki sta biološko in psihološko različni, zato se dopolnjujeta kot moški in ženska. Ker sta naravno različna, sta si lahko dopolnjujoča (komplementarna), kar je pravi vir veselja in zadovoljstva (občutek harmonije). Pri istospolnih odnosih pa manjka ravno ta resnična komplementarna drugačnost. Istospolni partner postane del podzavestnega obrambnega sistema osebnosti. Zato takšne zveze niso lahke, ker se v duševnosti enega in drugega partnerja ustvarjajo napetosti. Ni redko, da so takšne zveze pogosto odvijajo v ciklih poniževanj in sprave. Odnos se odvija na obrambnem nivoju osebnosti (nevrotično področje), zato ne prinaša stalnosti, trdnosti in gotovosti.

vir Silvo Š. e-UVID

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Partnerski odnos, mož & žena, RKC, SJ, Slovenija, Vzgoja, inženirji družbe, modne družbene smernice, iskanje partnerja, psihologija; duševnost, slabo vzgojen otrok | 17 komentarjev »

Ne kulturni, ampak verski boj

Objavil pavel dne 20.08.2009

V Sloveniji ne poteka kulturni boj, temveč verski boj. Kulturni boj je boj dveh različnih kultur: recimo v Sloveniji tradicionalne kulture in balkanske kulture. Ali pa slovenske kulture in ameriške kulture.

Tukaj pa je boj za duše, ovce.  Za socializem je znano, da si želi moč nad množicami in da ne trpi drugih religij.  RKC pa zgolj želi svoje ohraniti, kar pa ji sploh ne uspeva. Socializem je religija ( ima boga Tita ali Kučana, svoje FDV oz. kumrovške “duhovnike”, svoje svetnike – revolucionarje in heroje, rituale množic in procesije, ..) . Če bi imeli v Sloveniji normalne politike, bi seveda RKC držali ločeno od države (cerkev kot institucija se ne bi napajala iz davkov, a bi ji dopustili delovanja civilne družbe in bi njene programe subvencionirala ( šolstvo, zdravstvo, kultura) po isti lestvici kot ostale). Normalne države glede odnosa s cerkvami so recimo ZDA ali pa Anglija in Australija.

Jin v kvalitetnem prispevku pokaže na analogijo verskega boja v Nemčiji leta 1870, boja med protestantskimi in katoliškim delom Nemčije. A tam ni bilo kulturnega boja, temveč verski boj protestantov in katolikov.

Zanimivo, da tudi Jina odnese to do katolikov sovražno predsodkanje, češ da so katoliki zaostali, kmetje itd. A če pogledamo danes po EU, vidimo kje so najbolj gospodarsko razvite regije:

  1. Bavarska

  2. Severna Italija

  3. Avstrija

  4. lahko bi bili tudi Češka in Poljska, ki sta bili takrat zelo močni, a jih je komunizem spravil na raven Severne Koreje in Kube pred 20 leti. In je takrat zelo liberalno in katoliško Češko ( ki je bila baje najbogatejša država pred WW1) tudi uspel popolnoma ateizirati, na Poljskem pa si je ravno zaradi velike tradicionalnosti med katoliki polomil zobe.

Resda pa so v svetu dosti bolj uspešne ostale protestantske države kamor lahko štejemo Švico, Honk Kong in Singapur, če si že Anglije, Avstralije in ZDA ne upamo.

Še par opomb na Jinov prispevek:

Res so katoliki bili eni redkih, ki so se uprli Hitlerju. V Münchnu je že leta 1936 delovala tajna odporniška ( a ne teroristična!, saj niso nikogar ubijali, le letake so delili zavedenim katolikom in protestantom, ki so nasedli socialistu Hitlerju) organizacija na Univerzi z imenom Bela vrtnica. V njej je bilo samo 6 članov ( tako veliko Nemcev je bilo za socializem in tako malo za normalnost!) , pa še tu sta bila dva iz ene družina: brat in sestra Scholl. Pa še to Univerzo so v glavnem vodili jezuiti z doktorati. In te je tudi Hitler najprej pobasal v koncentracijska taborišča, Belo vrtnico pa postrelil.

Bismarcka bi lahko šteli med prve socialiste, saj je ukinil pol miljona prostovoljnih društev in vpeljal državno zdravstvo in državno socialno pomoč – s tem pa vpeljal glomazno birokracijo in tlakoval pot Hitlerjevemu nacional -SOCIALIZMU.

Jezuiti nimajo kaj dosti skupnega z Opus Dei.  Razen evangelija še to, da se jih sovražniki Cerkve bojijo in da imajo moč. V Cerkvi veljajo jezuiti za “leve” in “liberalne”, medtem, ko je Opus Dei skrajna desnica, kot prostozidarji, kot mafija. To ti jaz povem iz notranjosti, da ne boš poslušal raznih puhoglavih in rumenopisnih sovražnost_govornikov, ki jih preganja njihova neumnost in paranoja. Jezuiti so izredno izobraženi (imajo tudi največjo mrežo univerz po svetu), v tujini izobraženi, imajo tudi po nekaj doktoratov (običajno mora imeti vsak teologijo in filozofijo), tudi iz jedrske fizike. Najbolj znan je dr. Gruber ( po njem se imenuje kanal v LJ), pa slikar in filozof  dr. M.I.Rupnik, pa brat Cicicbanovega risarja dr. Kos ( ki je misionar na Japonskem in tam poučuje na Univerzi, pesnik) in trenutno zelo dober pisec v Financah dr. Peter Lah, komunikolog. Meni pa so bili že prej znani trije močni pisci duhovne literature:

  • Anthonny de Mello SJ
  • Silvano Fausti SJ
  • John Powell Sj.
  • Slovenskim vernikom sta  znana še pokojni pater Miha Žužek in pa pater Vital Vider, ki se je ukvarjal mnogo z vodenjem zakoncev in sem ju oba osebno izkusil na DV.
Glavna njihova značilnost je prinos evangelija z inkulturacijo ( Južna Amerika, Japonska, Filipini, Indija, Kitajska). Iz osebnih izkušenj svetujem vsakemu, ki je odrastel in želi pristno spoznati katoliško duhovnost ( duhovne vaje sv. Ignacija Loyolskega in “razlikovanje duhov”), da stopi v stik s kakšnim od jezuitov. Tam bo slišal in izkusil tako razum kot vero in ljubezen. Tam se mu ni treba bati fanatičnosti kakih verskih zadrtežev, čustvene neuravnovešenosti kakih newagerjev ali zasanjanosti in nerealnosti “vzhodnjakov”, ki kopirajo v Slovenijo budizem, hinduizem ali še kakšno drugo variacijo na to temo. Morda bo enega ali dva med njimi, ki je bil preveč pod vplivom FDV in raznih “sociologov kulture”, ali kot nekateri pravijo UDBE, kar je težko dokazati.

Za člane Opus Dei pa večina v Cerkvi sploh ne ve kdo so. Govori se, da so to kakšni pomembni lastniki bank, firm, itd ( seveda takih v Sloveniji ni), ki hkrati živijo zelo asketsko življenje in se srečujejo v majhnih laičnih skupinah.

Morda ne veš, da je bil kardinal Rode najbolj alergičen prav na kardinala dr. Martinija SJ, ki velja za najbolj naprednega škofa, pa ne po merilih ateistov, temveč vernikov. Hkrati pa je ob prihodu v Slovenijo zradiral iz vseh vplivnih mest v slovenski cerkveni hierarhiji jezuite in ljudi pod vplivom ignacijanske duhovnosti.

Bi dodal še par dejstev: na Poljskem in Češkem so danes na oblasti klasični liberalci (svobodni trg) in ne socialistični “liberalci” tipa LDS.

Glede čudežov, prikazovanj in halucinacij je tako, da je tu Cerkev zelo previdna: tipičen primer sta Kurešček in Medjugorje, ki še vedno nista od Cerkve priznana pojava. Sta še v opazovanju.

Jin, če bi gledal kulten film The Mission, bi lahko spoznal jezuite, kako gradijo skupnost, misijon, kjer imajo ljudje skupno lastnino. A zato morajo ljudje biti zreli in svobodni dduhovno. To je po evangeliju možno, ko se ljudje sami odločijo. Isto kot samostan, le da so tu laiki oz. tudi poročeni. Znano je, da so kibuci v Izrealu vsi po vrsti propadli. Komunizem pa vsiljuje vsem ljudem življenje brez privat lastnine, torej v revščini. Še to: takrat, ko so v 15. stl., jezuiti v južni Ameriki ustanavljali misijone je v svetu vladal fevdalizem in imperializem. Kmalu so vplivneži preko papeža dosegli, da ukine jezuitski red (SJ). In jezuiti so šli v Rusijo, kamor jih je Katarina Velika povabila kot Jude, ker je vedela, da bo s tem pridobila znanje in blagostanje države. @Zirosi: tvoj komentar je pod nivojem, ker je groba laž. Danes je v Sloveniji živečih 70% ljudi, ki so iz Cerkve potihem izstopili (po birmi nehajo obiskovati bogoslužje in ne živijo odnosa z Bogom), marsikdo tudi pisno ali s pompom (recimo malce premaknjena Makarovičeva). Število katolikov zadnja leta močno upada. In verjetno ostali ne upamo izstopiti, ker nas čaka smrt pred strelskim vodom cerkve :) )) ali najmanj izguba službe kot je bilo to 200 let nazaj.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Amerika, Anthony de Mello_SJ, Cerkev, skupnost, občestvo, Film, Indija, Japonska, Kitajska, Knjiga, RKC, Religija, Rusija, SJ, Slovenija, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, ZDA, Zdravstvo, Zgodovina, dr. Peter Lah, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, kardinal C. Martini SJ, liberalne reforme ( PRO FREE Market), p. dr. Marko Rupnik_SJ, p. dr. Silvano Fausti SJ, p. dr.Vilijem Lovše_SJ, podjetništvo oz. mikroekonomija, sv. Ignacij Loyolski_SJ, vzgoja samega sebe, šolstvo | 5 komentarjev »

Viktor Frankl, Erich Fromm, Fjodor.M. Dostojevski

Objavil pavel dne 31.10.2008

Ker imam še kar v glavi zanimivo predavanje ZZD o odgovorni vzgoji, moram še napisati tri knjige, ki so name izredno vpllivale na začtku študija na tehnični fakulteti  Univerze v Ljubljani ( takrat se je še imenovala po množičnemu medvojnemu in povojnemu zločincu, idejnemu in operativnemu vodji revolucije v Sloveniji,  Edvardu Kardelju).

Najprej Dostojevski z Bratje Karamazovi. Tam Dostojevski, ki je mojster opisovanja tako psihe kot duhovnosti izjmeno oriše tri tipe osebnosti, ki se verjetno mešajo v vsakem izmed nas. Kasneje so tudi marsikateri jezuiti omenili kakšne dele iz del Dostojevksega, ko so nam razlagali o duhovnosti ( tipično: ” Lepota bo odrešila svet!”)

Najstarejši sin, Dimitrij,  je bil zelo strasten, uživaški, zelo čustven, burna čustva, eksploziven, vodilo ga je primarno ugodje otroka. Vojak. Kvartopirec ( tudi D. je bil igralec na srečo). Seveda ga partnerski odnos ( ženske) in zadolženost ( ne zna delati z denarjem, ker ga je vedno premalo, pa kar koli dobi) pripelje na rob zločina.

Drugi je Ivan, potuhnjen in nečimeren razumar. Tuhta do onemoglosti. Izredno razumen, kritičen, planski, strateški – toda kot človek mrtev- brez čustev, brez otroške iskrice čudenja. Fanatičen vernik v utopičen ideološki sistem. V končni fazi se zadaj skriva bolna želja po moči, po vladanju svetu, po revoluciji ( Dostojevski je bil v revolucionarni skupini, ki naj bi strmoglavila carja. Par sekund pred ukazom “streljaj!” -so ga oprostili smrtne obsodbe. Strelski vod ni pritisnil na peteline, ampak je povesil puške). Človek, ki je samotar. Ki se je odtrgal od vseh odnosov. Za socialne ideje se zavzema asocialnež, psihopat. Kakšna igra besed, oksimoron- a se reče tako?

Tretji je Aljoša, najmlajši sin, ki se je odpravil v samostan in tam pod avtoriteto starca Zosima živel svojo duhovno življenje. Neka mešanica duhovnosti, pravoslavnega krščanstva in svetoboljnih iluzij, sanjarjenj. Zosima po smrti začne trohneti, kar je znak, da ni bil svetnik, kajti nekaj teh karizmatikov po smrti ni razpadlo, ni zgnilo, niso zasmrdeli. To Aljošo globoko razočara. Odide domov, kjer se gre neko pomirjevalno in mirovniško vlogo med brati in očetom, ki je bil v grobem najbližji Dimitriju po značaju.

Viktorja Frankla sem bral na priporočilo prijateljice, ki je študirala psihologijo in je danes mag. ali celo dr. Kljub vsemu rečem življenju DA. Je knjiga, ki opisuje, kako je Franklu, dunajskemu žŽidu, uspelo preživeti 4 leta Dachauua in Auschwitza. Tam je na male papirčke pisal ta spoznanja iz katerih je sestavil knjigo in modaliteto PT. Ob tem, da so bili vsi njegovi sorodniki pobiti, uplinjenji pod socialistom Hitlerjem. Ob tem, da se je marsikateri Žid sam vrgel v mrežasto žico pod napetostjo in s tem pospešil konec.

Frankl je verjel. Kdor ima samomorilne misli in je depresiven in brez smisla, bi moral to knjigo brati. Naredi si v življenju cilje, smisle. Male in velike smisle in največji smisel. Nobena še tako huda življenjska okoliščina ne more porušiti mojega najvišjega smisla. Noogena nervoza je tipična za ljudi, ki živijo brez smisla. Frankl je iz tega naredil PT humanistične smeri, ki se imenuje logoterapija. Umrl je pred 8 leti. Najboljša njegova učenka je dr. Elisabeth Lucas. Tudi par njenih knjig sem imel doma, a se trenutno nobene ne spomnim posebej, ker je že Frankl naredil tak močen vtis name. Morda pa sem bil tudi premalo zrel za njena spoznanja.

Logoterapevti v Sloveniji me niso nikoli privlačili, sploh pa ne Ramovš. Zadnje čase odkrivam veliko pozitivnega v delih dr. Zdenke Zalokar Divjak, ki je diplomirala psihologijo, naredila magisterij na Medicinski fakutleti iz klinične psihologije, nato pa doktorirala v Münchnu pri dr. Lucasovi.

Tretji je Erich Fromm, prav tako Žid, kot večino takratnih psihoanalitikov in psihoterapevtov, poslovnežev, intelektualcev in resničnih meščanov – ki so šli tako zelo v nos socialistom. Freudov učenec. Tako kot Frankl, prav vsak pa se je prej ali slej oddaljil od nemogočega Freuda in razvil svojo smer. Pri Frommu sem bral knjigo Umetnost ljubezni, kjer govori o konstruktivnih ljudeh, ki gradijo in nekrofilnih ljudeh, ki jim je nič, uničevanje smisel življenja. O večih vrstah ljubezni in o tem, da je ljubezenska sila ena najmočnejših in najkonstruktivnejših kar jih je v človeku. To knjigo bom moral zaradi večje zrelosti in utrjenih spoznanj še enkrat prebrati, kajti takrat sem bral -pil ven – kot prazen list papirja. Danes bi verjetno marsikaj postavil pod vprašaj. Šokiralo me je, da mi je dr. Praper pred leti rekel, da je Fromm bil komunist in da je zagovarjal socialistične ideje. Morda je te ideje razširjal v knjigi Biti ali imeti ( ki mi po naslovu zveni zelo pozitivna!), kajti človek ni to kar ima, temveč to kar živi). Knjigo sem si prinesel nekoč iz knjižnice, vendar je že nekaj vmes prišlo, da je nisem prebral.  No, takrat jaz v tem še nisem videl nič slabega, nič kriminalnega, nič psihopatskega.

Vsi trije avtorji so meni, razvajencu, sinu učiteljice, pomagali, da sem tvegal izbrati pot iskanja in postavljanja malih ciljev, malih smislov in pot iskanja velikega smisla. Takrat sem pomiril svojo melanholično -depresivno naravo študenta in pubertetnika, ki si je komaj sproti lizal ljubezenske rane z različnimi puncami. Niti slutil še nisem, da me bo odneslo v krščansko duhovnost. Seveda v delih Frankla je skrit največji smisel = vera v Boga.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Jaz sem... ali biti ali imeti?, Knjiga, Praktični del življenja, Rusija, SJ, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, dr. Zdenka Zalokar Divjak, duhovna misel, inženirji družbe, modne družbene smernice, iskanje partnerja, pravoslavni kristjani, psihologija; duševnost, učenje, vzgoja samega sebe | Brez komentarjev »

Pripoved ruskega romarja

Objavil pavel dne 12.10.2008

Pred 20 leti mi je prijateljica, ki sedaj dela v Peruju kot laična misijonarka, posodila knjižico Pripoved ruskega romarja. Takrat sem bil še globoko v zbeganem iskanju srednješolskih let.

Knjižica me je po svoje navdušila, čeprav sem imel ob tem mnogo vprašanj. Škoda, da že takrat nisem pisal dnevnika oz. bloga.

Ruska duhovnost in pravoslavnost me še danes navdušuje predvsem na podlagi te knjižice, na podlagi jezuita p. Marka Rupnika, prevajalca dr. Gorazda Kocijančiča in nasplošno večine jezuitov. Tu bi omenil še film Andrej Rubljov, ki sem ga pri jezuitih velikokrat gledal, o menihu, ki je narisal ikono Sv. Trojice. Edini zadržek do pravoslavnosti imam v nacionalizmu in v zadrto-konzervativnih posegih v politiko.

Knjižica pripoveduje o anonimnem ruskem človeku, ki se odpravi na romanje – ko se mu je zgodila osebna tragedija ( smrt žene in otrok, hiša pogorela). Ta običajni človek pri bogoslužju sliši stavek iz Pavlovih pisem Tesaloničanom ” vedno molite”.

Sprašuje se kako bi lahko ves čas molil. Med tem obiskuje različne kraje, sreča različne ljudi, preživi lepe odnose z dobrodelniki.

Nekdo mu da celo sveto knjigo, ki so jo ruski in grški menihi na otoku Atos napisali – Filokalija.

Tam najde stavek, ki ga potem ves čas izgovarja na svoji poti, 24 ur na dan:

” Gospod Jezus Kristus, Božji sin,

usmili se mene grešnega!”

Ob izgovarjanju teh besed se mu poglablja razumevanje tega besedila, svetih besedil med bogoslužjem in njegova razsežnost življenja in odnosov.

Meni je to ena od temeljnih knjig, ki me je peljala v krščanstvo.

Ta knjižica je doživela ponatis v spremni besedi M. I. Rupnika – pravkar sem v Družini našel reklamo za to novo knjigo.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev, skupnost, občestvo, Knjiga, SJ, izreki puščavnikov, cerkvenih očetov, najljubša Božja Beseda, p. dr. Marko Rupnik_SJ, pravoslavni kristjani | Brez komentarjev »