PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 'TA' Kategorija

Prava ljubezen je iluzija

Objavil pavel dne 21.07.2010

V Formulah ljubezni obračuna Zoran Milivojević s številnimi predsodki, iluzijami in utopijami, ki si jih ljudje naredimo o LJUBEZNI na podlagi družinskih ali kulturnih vzorcev. Večina teh je skrajno škodljivih.  Zaradi iluzij in utopij je na svetu ogromno nepotrebnega trpljenja, bolečine in duševnih motenj ter psihoz.

Ljubezen predstavljajo kot romantiko, kot zaljubljenost, kot ugodje, kot trpljenje, kot feeling itd. Kdo ima danes korist od Valentinovega, od zaljubljencev, ki najprej žarijo kot muhe enodnevnice in nato še mesece trpijo v podzemlju bolečine?

V osnovi pa je ljubezen konstruktiven odnos do drugega. Ki jo občasno lahko spremljajo čustva in občutki ugodja. Ni pa nujno.

Nekaj podobnega uči tudi krščanstvo o ljubezni. Čeprav zadnja stoletja večino kristjanov podlega profani razlagi ljubezni in erotike, ki je zreducirana na romantiko in zaljubljenost. Na ugodje, na infantilnost in je v nasprotju kar o ljubezni uči Kristus. Problem pojmovanja ljubezni pri katolikih vidim v tem, da ljubezen preveč idealizirajo.  Tako kot zaljubljenci idealizirajo zaljubljenost. Da jo preveč vežejo na občutke in čustva.

Mogoče so malenkost bolj prizemljeni krščanski zakonci in verniki, ki vsako leto na DV v tišini okušajo osebno ljubezen Boga.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev, skupnost, občestvo, Družba, Družina, Knjiga, Partnerski odnos, mož & žena, RKC, Slovenija, TA, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Zakonska skupina DiŽ, dr. Zoran Milivojević, inženirji družbe, modne družbene smernice, iskanje partnerja, motnje in bolezni, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, psihologija; duševnost, psihološko svetovanje, vraževerje ali praznoverje, čustva | Brez komentarjev »

Predstavitev prevoda knjige Formule ljubezni

Objavil pavel dne 4.03.2010

vabim vas na predstavitev novega prevoda knjige Formule ljubezni, 9.3.2010, ob 18:00, v Knjigarni Konzorcij. (Vabilo je spodaj) Knjigo bo seveda predstavil Zoran.   Predstavitev pa bo tudi v drugih mestih:

Mladinska knjiga, Slovenj Gradec, ponedeljek, 8. 3. ob 18. uri

Mladinska knjiga, Mestna knjigarna Celje, torek, 16. 3. ob 18. uri

Mladinska knjiga, knjigarna Dom knjige Koper, sreda, 17. 3. ob 19. uri

Mladinska knjiga, Mestna knjigarna Maribor, četrtek, 18. 3. ob 18. uri

Vesel sem, da je knjiga velika uspešnica, in da je deležna velike pozornosti tudi pri MK Založbi in MK Trgovini. Celotna izložba knjigarne Konzorcij je posvečena ljubezni in odnosom, največji poudarek pa je prav na knjigah Zorana Milivojevića. Res se redko zgodi, da bi kakega avtorja tako zelo izpostavili. Vsekakor zasluženo. Bravo Zoran!!!

Lep pozdrav vsem.

A.U., Mladinska knjiga

————————————————————————————————————————-

Zoran Milivojević:

FORMULE LJUBEZNI

Mladinska knjiga, knjigarna Konzorcij

torek, 9. 3. ob 18. uri

»Ljubezen je smisel življenja«

»Prava ljubezen je ljubezen brez seksa«

»Samo enkrat se ljubi

»Prava ljubezen traja do konca življenja«

»Prava ljubezen je popolno predajanje drugemu«

»Ljubiti je mogoče samo eno osebo«

… oz. še desetine od podobnih idealov, utopij, otroških fiksacij

Se strinjate z zgoraj navedenimi trditvami o pravi ljubezni?

Dr. Zoran Milivojević, mednarodno priznani psihoterapevt, v svoji legendarni knjigi Formule ljubezni obračuna s stereotipi o pravi ljubezni in nam pojasni, zakaj je večina naših pogledov na ljubezen zmotnih.

Ljubezen se tradicionalno razume kot pojav, ki sodi v domeno poetičnega in umetniškega, k domišljiji in domnevam, tako da zanjo ni prostora v znanstvenem in racionalnem, v logičnem in stvarnem. Milivojevićev pristop pa temelji prav na iskanju logike »matematike« ljubezenskega življenja, na kar opozarja tudi naslov njegove knjige.

In zakaj naj bi se trudili z razbijanjem naših iluzij?

Ker je šele, ko se znebimo stereotipov o ljubezni, mogoča resnična ljubezen.

Toplo vas vabimo na srečanje z dr. Zoranom Milivojevićem v naši knjigarni!

Knjigarna Konzorcij

Slovenska 29, Ljubljana

P.S. Predavanje bo potekalo v srbskem jeziku, za kar se vnaprej opravičujemo

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Knjiga, Slovenija, TA, dr. Zoran Milivojević, liberalne reforme ( PRO FREE Market), motnje in bolezni, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, psihologija; duševnost, psihološko svetovanje, vraževerje ali praznoverje, vzgoja samega sebe, zdravje, čustva | Brez komentarjev »

Odnos socialistov in odnos podjetnikov

Objavil pavel dne 7.08.2009

Zahodni svet je CAN DO orientiran. Oziroma KAJ LAHKO NAREDIM. To so ljudje, ki iščejo rešitve, ki odraslo skušajo reševati izzive in probleme.

Socialistični sistem pa so nergači. Ljudje, ki stalno kritizirajo in nič ne naredijo. Kritizirajo v glavnem državo ( ker se država prav v vsak drek že vtika), hkrati pa kot mali otroci pričakujejo, da bo država vse naredila, rešila. Tako kot 12 letni pubertetnik ves čas kritizira starše, a hkrati prav od njih pričakuje, da mu vsak problem rešijo.

To sta dve ključni mentaliteti. Mi znamo probleme samo odpirati, množiti – toda ne znamo jih reševati oz. tudi nočemo vlagati svoje energije, dela, možganov v njih rešitev.

Ko sem bil pred 15 leti na Slovaškem, v Bratislavi, mi je to ameriška managerka razlagala, kako ji gredo Slovaki, Romuni, Poljaki in Madžari ( s katerimi je v ameriški multinacionalki sodelovala) na živce, ker samo jamrajo, nergajo, kritizirajo, hkrati pa ob vsej črnogledosti sami niso sposobni prav nič ukrepati, so kot hipnotizirane miši pred kačo ( skratka vsaka težava jih osebnostno paralizira) – ona pa navajana ameriškega managiranja pa rešuje, zadovljna. Tam pa sama črnogledost. Seveda sem to v tistem trenutku v mislih to sovjetsko klimo vs. ZDA klimi z lahkoto prenesel tudi v sovjetsko Slovenijo.

Medtem, ko zadovoljni in podjetniški zahodnjaki živijo dokaj sproščeno, a ko se pojavi problem, ga vidijo kot izziv. Odzivajo se nanj ne tako kot mali najstnik, razvajeni pubertetnik, prezaščiteni mulc, ki samo teži, a hkrati nič samostojnega in kreativnega ni sposoben narediti ne zase, ne za druge. Odzivajo se kot odrasli ( egostanje Odraslega) iz TA: enostavno uporabijo svojo energijo, znanje in izkušnje, ter najboljše možno, racionalno rešijo problem.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Jaz sem... ali biti ali imeti?, MGMT - gospodarjenje - upravljanje, Slovenija, TA, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Vzgoja, ZDA, dobro vzgojen otrok, inženirji družbe, modne družbene smernice, liberalne reforme ( PRO FREE Market), mediji, novinarji, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, podjetništvo oz. mikroekonomija, politika, prezaščiten otrok, psihologija; duševnost, razvajen otrok, slabo vzgojen otrok, služba, učenje, vzgoja samega sebe, zdravje | Brez komentarjev »

V sodobni družbi je človek vedno manj zmožen ljubiti in graditi odnos

Objavil pavel dne 12.05.2009

“Danes ljudje niso seksualno zavrti. Zavrti so na čustvenem in odnosnem nivoju!”

Takole nekako centrira svoj intervju izvrstni psihoterapevt TA smeri, dr. Zoran Milivojević. Razlaga, da danes ni težko dobiti seksualnega partnerja oz. seksa. Je pa zelo težko vzpostaviti dober, kvaliteten, dolgoročen partnerski odnos. Ljudje smo čustveno dosti bolj zafrustrirani (zato imamo v odnosu ogromno konfliktov) in nezmožni pristne intimnosti, ki lepi odnos.

Pravi, da je naša družba prešla iz cone preživetja v cona kakovosti (oz. užitka). Večina išče zgolj užitek, nekateri pa tudi kakovost, novo znanje.

Zakaj C.G. Jung in Z. Milivojević ostro ločita med ZALJUBLJENOSTJO in LJUBEZNIJO?

  1. Zaljubljenost je lahka oblika psihopatologije.
  2. Zaljubljenost nima veze z ljubeznijo.
  3. Zaljubljenost je celo negacija LJUBEZNI,
  4. Zaljubljenost je najpristnejši egoizem.
  5. Zaljubljenost je narcisoidnost.
  6. Zaljubljenost je projekcija: druga oseba mi ugaja, kar vanjo projeciram svoje največje želje o tej osebi.
  7. Zaljubljenost je obsedenost. Sem obseden z njo.
  8. Zaljubljenost ima kratek rok trajanja.
VIR intervju v Dnevniku

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Partnerski odnos, mož & žena, Praktični del življenja, Slovenija, TA, dr. Zoran Milivojević, iskanje partnerja, psihologija; duševnost, psihološko svetovanje, vzgoja samega sebe, čustva | 3 komentarjev »

Psihologija in cerkev skozi oči TA

Objavil pavel dne 12.05.2009

Tony White na svojih web straneh skuša z očmi izkušenega PT smeri TA obdelati povezavo med psihologijo in religioznostjo v članku Psyhology and the Church. Avstralec ima tudi blog za krajše zapiske.

Izhaja iz Svobodnega otroka, ki je v naši kulturi premalo izražen oz. zatrt, poškodovan. Večina ljudi ob besedi religija oz. cerkev najprej pomisli na avtoriteto in pravila, zapovedi in prepovedi, kar je v TA primer Kritičnega starša,  kar logično naprej napelje na avtoritarnega starša, ki zatre in poškoduje Svobodnega otroka.

Toda z umazano vodo ne smemo vreči ven tudi dojenčka.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v TA, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, psihologija; duševnost, učenje | Brez komentarjev »

Razvajen (ne-na-vaje-nost na RED) dojenček

Objavil pavel dne 4.12.2008

Najine izkušnje:

midva sva izbrala srednjo pot, kajti Milivojević je rekel, da do 1,5 leta otroka še ne moreš razvaditi ( tu je večina kvalitetnih strokovjakov razdeljena, toda bistvene razlike po Zoranu Milivojeviću do približno 1,5 leta še ni). Večje škode še ne moreš napraviti). Takrat pa se že začne, če opuščaš kritiko, zahteve (naloge otroku) in kazni, ter še naprej otroka samo hvališ in neguješ ( kar je seveda potrebno nadaljevati).

Včasih so otroci veliko jokali. Starši niso imeli mnogo časa za njih. Seveda so parkrat na dan poskrbeli za otroka. Če je pa jokal, pa je bilo naravno. Danes pa so mame panične, preSTRAŠENE in pretirano skočijo v pomoč že na vsako otrokovo cmirjenje, stokanje – kar je na robe. Velikokrat se to v družbi dogaja, da skačemo iz enega EKSTREMA v drug EKSTREM. ( starši niso imeli nič časa oz.  starši so ves čas prestrašeni in na preži)

Navezal bi se še na misel dr. ZZD in dr. Žorža, da je otrok lahko že razvajen od prvega dne. Razvajenost pomeni NE-NA-VAJE-nost na RED. Otroka moramo postopoma učiti red, naučiti na našo kulturo in civilizacijo. “če ga ne bomo mi tepli, ga bo življenje še 1000x bolj teplo!”. Gostečnika in njegovih učencev ne jemljem za kvalitetne, ker spadajo med permisivne “strokovnjake”, ki imajo celo včasih s stroko skregane ideje in teorije ( npr. o zlorabljenosti otroka). Danes je v Sloveniji permisivnost v stroki in med starši še vedno prevladujoča IDEOLOGIJA.

Skratka v osnovi sta dve močni odstopanji: 1. spanje 2. hranjenje

Otrok naj bi ponoči spal v svoji posteljici. Tudi hranjenje in izločanje naj bi prej ali slej razvojno postalo nek ritem.

Tukaj lahko nepoznavalci naredijo veliko ŠKODO. DOJENČEK ŽIVLJENJSKO RABI BLIŽINO, TOPLINO. Večinoma DOJENČEK joka zaradi neke POTREBE ( življenjsko odvisen), dosti kasneje zaradi želje ( ni življenjsko odvisen). 1. lačen, žejen 2. ZASPAN, utrujen 3. prestrašen ( običajno zgolj zaradi sanj. Lahko pa je pretirano: če ima dojenček slab odnos z mamo, če ima mama slab odnos z očetom se to pri otroku čez dan transformira v podzavest in sanje to ven butajo z brutalno iskreno grozo). 4. polulan, pokakan 5. bolan 6. želi bližino, toplino, ljubezen, ljubkovanje, obraz mame, pogovor, božanje ==> od tukaj ven prihajajo najhujše motnje ljudi, ker niso zmogli toplega odnosa z mamo ( oče tega ne more nadomestiti, če je mama infantilna ali motena). Predvsem pa od tu prihajajo motnje, da se ljudje bojijo pristne bližine z drugim človekom, da so sami, osamljeni, samotarji, ne znajo navezovati kontaktov, ne zmorejo biti z nekom, biti zvesti itd. Celo en znameniti stavek obstaja: PSIHOPATA NAREDI MOTENA MAMA.

Kdor tega ne daje dojenčku, ko ta joka – je po mojem terorist in psihopat ( v literaturi pa samo motena ali infantilna ali razvajena mama). Dostikrat, ko je pri 1 letu že začel delati ekscese, pa sva vse šla skozi – sva drugi dan videla, da se je v njem kuhala bolezen ali pa da so bili zobki vzrok tečnosti.

Midva sva tavelkega kar velikokrat v roke vzela in nosila. Ponoči je sam ( veliko sem ga prenosil, da je zaspal – potem kasneje, pri 1 letu, sem bil zraven, kasneje pa sem ga tudi že včasih zapustil) zaspal v posteljici. Včasih sem ga sredi noči nosil, včasih ga je žena podojila in je ob njej prespal del noči. Še danes imava ta nočni obisk – in to je znak, kot nama je včeraj na predavanju rekla ZZD – da se še nisva OD-LOČILA. Malega veliko več nosimo. Je bolj nesiguren in nesamostojen kot ta velik. Bolj je prestrašen, zato več te nege rabi.Zvečer ga nosim in položim v posteljico, okrog 1h se zbudi in ga lahko hitro uspavam, toda ko ga dam v posteljico -se zbudi. Hoče biti v dnevni sobi na kavču. Tako, da žena drugi del noči tam prespi ( je mnogo topleje). Doji ga vsakič, ko želi. Zdaj dodajamo že 2 meseca, kar zmanjša dojenje. Največkrat je VZROK TEČNOSTI otroka po mojih izkušnjah ŽEJA ( voda, razredčen sok) ali UTRUJENOST. Kajti pri lakoti je otrok histeričen.

Vseeno se mora starš pri otroku naučiti NIANSE joka: kdaj je res bolečina, kdaj je res iskrena želja po hrani, spanju. Kdaj pa je jok tečkanje za brez veze, tečkanje za ekstra pozornostjo, kdaj izsiljuje nekaj ekstra. Ponoči res ni čas za pogovor in igranje z otrokom, ponoči se vse naredi, da se otroka uspava, če je starš normalen. Če pa se sredi noči z otrokom igra, pogovarja, bere pravljice – pa sporoča otroku blodno sporočilo o ritmu dneva.

Najin otrok je začel dalje spati, ko se mu je začela dodajati hrana, ko je močneje jedel. Je pa naravno, da se otrok ponoči zbuja zaradi sanj še tja do OŠ ( ker otrok živi v svojem magičnem, domišljijskem svetu!!!). Ne SMEMO pa ga siliti, da ponoči pove, da ga lulat ali kakat ( ZZD je včeraj nekajkrat poudarila, da to ni dobro zanj) in da bo razvojno sam prišel do tega. Otrok ima pravico spati s plenico do 5. leta. Vsi 2. leti stari otroci pa morajo sami čez dan na stranišče, biti suhi in ne smejo piti iz flaške oz. cuzati dude – ker je to regresivno, nazadovalno ( skratka razvajenost).

ZZD je rekla, da v vrtcu v enem tednu nauči (15 otrok naenkrat), da zaspijo. Ne dela panike. 2x ali 3x gre do otroka, ki dvigne glavo iz posteljice in mu jo rahlo potisne dol. Seveda je štala pri starših, ki s(M)o otrokom že pokazali PREMEHKO plat in smo sami infantilni ( “otrok se nam smili”, “ne zdržimo joka otroka”, “boli nas, ko joka”) To je znak šibkih (delno infantilnih) staršev, ki so PRETIRANO SKRBNI in otroka PRETIRANO ZAŠČITIJO, tako da otroci niso kos nalogam, ki jih njegovi vrstniki že z lahkoto zmorejo ( otroci iz vatke, kar je danes najpogostejši pojav). O PREZAŠČITENOSTI največ kvalitetno piše p. Dr. Karl Gržan ( glej blog Aleša, kjer je celovit miselni vzorec Gržanovega predavanja iz NV2008).

Problem s(M)o mame oz. očetje – ki jih otrok začuti, da so šibki, neznačajni, mehki in jih z lahkoto s pomočjo joka in izsiljevanja vozi okrog prsta. Pri nas sem jaz tisti. Ko gre otrok spat, vedno kliče mene. Otrok kliče “mehkejšega starša”, “šibkega starša”, “slabiča”. Včasih so bile pogosto mame, danes pa očetje. Isto je rekla za prvi odhod v vrtec ali potovanje na 5 dnevni tabor ( 5 letniki). Če se mama ne zmore OD-LOČITI, potem je tam nekaj polurna štala.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Bogdan Žorž, Družina, Jaz sem... ali biti ali imeti?, Mlajši sin, Najini otroci, Partnerski odnos, mož & žena, Praktični del življenja, Slovenija, Starejši sin, Vzgoja, dobro vzgojen otrok, dr. Karl Gržan, dr. Zdenka Zalokar Divjak, dr. Zoran Milivojević, inženirji družbe, modne družbene smernice, motnje in bolezni, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, pretirano prilagojen otrok, prezaščiten otrok, psihologija; duševnost, psihološko svetovanje, razvajen otrok, slabo vzgojen otrok, sposoben odgovorno in stanovitno DELATI in LJUBITI, učenje, vzgoja samega sebe, zanemarjen otrok, zdravje, zlorabljen otrok, šolstvo | Brez komentarjev »

Vzgoja spoštljivega in sočutnega otroka 2/2

Objavil pavel dne 10.11.2008

Zdaj sploh zaradi neuspehov ( oz. nevidenja uspeha) moje in ženine vzgoje na občasno trmastega 2,2 letnega malčka, ki je v trmasti fazi razvoja, bolj sledim predavanjem psihologinje, psihoterapevtke in vzgojiteljice dr. Zdenke Zalokar Divjak (od sedaj naprej samo ZZD, glej njen CV, življenjepis).

Če ima kdo od vas uičinkovite ukrepe, ki so pri njegovemu otroku delovali, bi bil zelo vesel, če mi jih v komentarjih pošlje.

Dosedaj sva uporabljala zgolj PREUSMERJANJE POZORNOSTI kar je delovalo večinoma zelo učinkovito do rojstva mlajšega sina in včasih tudi še danes deluje.

Prve izpade trme ( ko smo prišli domov ali na stopnišču bloka) pa sva reševala s fizično odstranitvijo otroka iz nevarnega mesta domov, v drugo sobo ali na hodnik in ga tam pustila, da se umiri ( torej IGNORIRANJE), s čimer mu želiva sporočiti in dati vedeti, da s takim načinom obnašanja NE BO NIČ DOSEGEL.

Kaj pa doseči, ko se mudi v vrtec in v službo zjutraj in bi lahko čakanje na umiritev dodalo novo uro ali dve zamude? Kaj storiti ko se med vožnjo odpne in zganja histerijo v avtu?

Seveda je postavljanje in držanje MEJE nasilje, ki se mu otrok UPRE z vso silo, kajti otrok hoče nadaljevati s svojim ugodjem. Starši, ki meje ne postavijo ( ne rečejo NE, ali otroka ne opozorijo, kritizirajo) – seveda nimajo problemov z vzgojo. Še ne.

Zadnjič je imela še drugo predavanje v LJ.

V uvodu je izpostavila avtorja Phila Bosmansa ( ki ga je ZZD toplo priporočila v branje) in nekaj njegovih misli, ki jih je razvil v dolgoletnem delu z otroci. Napisal je kar nekaj tankih knjižic.

VZGAJATI pomeni:

  1. ne samo razvijanje razuma, temveč oblikovati CELOVITEGA človeka, srce in značaj.
  2. iz roda v rod prenašati DUHOVNE VREDNOTE, ki dajejo VSEBINO in SMISEL
  3. tega ne moremo doseči le z BESEDAMI, temveč s SVOJIMI DEJANJI ( v lastnem življenju), v svoji ŽIVLJENJSKI DRŽI, človeški drži
  4. prenos VZORA, vrednostnih orientacij
  5. večino pa bo moral otrok tako ali tako storiti sam
USTVARJALNI KAOS je MORDA spodbuda za odrasle. Otroke pa samo VZNEMIRJA.

DOLOČEN RED ( ki ga otrok spet in spet doživlja – starš pa iz trenutka v trenutek z naporom vzdržuje) otroku daje OBČUTEK VARNOSTI ( notranji mir, odsotnost nonstop tesnobe in strahu) v svetu v katerem živi.

Določen red mora očitno biti neke vrste ritual. Kajti smisel vseh ritualov je:

  1. povezanost ljudi ( ki dostikrat nimajo veliko skupnega, nimajo kakšne bližine med seboj in bi drugače ostali brez rituala popolni neznaci)
  2. okrepitev notranje varnosti v ljudeh
  3. vpetost ljudi v nek red
  4. bližina in hkrati varna distanca med ljudmi
  5. ritual je ena od oblik strukturiranja časa  po TA
Kupil sem njeno knjigo o malčkih. Hkrati pa bom šel še na naslednje predavanje, ki bo v vrtcu v bližini LJ (25.11.).

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družina, Knjiga, Najini otroci, Praktični del življenja, TA, Vzgoja, dobro vzgojen otrok, dr. Zdenka Zalokar Divjak, slabo vzgojen otrok, vzgoja samega sebe | 4 komentarjev »

O čudenju in učenju

Objavil pavel dne 1.11.2008

Zdenka Zalokar Divjak je imela na prosojnici nek citat znanstvenika Alberta Einsteina, ki ga ne znam na pamet, ampak lahko zabeležim smisel stavka:

Vsak človek potrebuje v življenju otroško čudenje nad neznanim. Kdor se uči, je duševno in duhovno živ človek. Kdor pa nima tega, ne cilja bivanja – pa ne samo da ne živi, temveč celo škoduje samemu sebi.

Zakaj sem si ta stavek zapomnil?

Ker sem ga že pred 15 leti sam doumel ali dokopal. Kaj pa vem, kako človek pride do spoznanj? Sem res kje prebral, pa se tega sprva nisem zavedal? Sem kaj slišal, pa najprej nisem bil pozoren.  Skratko nekoč mi je v eni od depresij, ko mi je pogled obstal na moji fotografiji iz vrtca, ko sem bil star 5 let, nasmejan, razigran, živahen, sproščen, nagajiv, poreden, kreativen, zaupljiv, zelo učljiv – kapnilo – da človek, ki šopa zgolj razum in logiko in pozabi na čudeče gledanje “dojenčka na svet”, na iskrico v očeh pri malemu otroku, na veliko srečo malega otroka, na veliko učljivost – da je ta človek mrtev, zabetoniran. Bolan.

Težko sem razumel, ali bolje dojel pomen Jezusovih besed: “Bodite kakor otroci!” ali pa ” Hvala Oče, ker si zakril modrim in razumnim, razodel pa otročičem!”. Pri teh večplastnih in večpomenskih stavkih nikoli ne vem ali poznam njih pravilni pomen, ali pa so be še kaj novega v življenskih izkušnjah izluščilo v novem spoznanju te Božje Besede.

Kasneje sem ločil otroškost ( konstruktivni del iz otroštva) in otročjost, infantilnost ( nekonstruktivni del, ki ga vlečemo v polnoletnost in, ki blokira dunkcije odraslega človeka).

Dosti kasneje mi je TA potrdila ta izkustvena duhovna spoznanja. O egostanju otroka, o svobodnem otroku, ki živi igro, podjetnost, kreativnost, sproščenost, veselje, živahnost, učljivost.

No, zadnjič pa tudi ZZD in Einstein.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Jaz sem... ali biti ali imeti?, Mlajši sin, Najini otroci, Starejši sin, TA, citati, dr. Zdenka Zalokar Divjak, najljubša Božja Beseda, psihologija; duševnost, učenje, vzgoja samega sebe | Brez komentarjev »

Karpmanov dramski trikotnik in Choyev trikotnik zmagovalcev

Objavil pavel dne 2.09.2008

Trikotnik zmagovalcev

Acey Choy, Winner´s Triangel, 1990

Choy, A. (1990) Winner’s triangle. Transactional Analysis Journal, št.20, s.40-47

Kratka vsebina

Choyev Trikotnik zmagovalcev, TZ (Choe, 1990) predstavlja koristno antitezo Karpmanovemu dramskemu trikotniku, KDT (Karpman 1968).

Pokaže rešitve, kako izstopiti iz PATOLOŠKEGA Karpmanovega trikotnika: se enostavno in hitro lahko učimo in naučimo kako izločimo iz svojega obnašanja diskaunte, ki so značilni v vseh treh vlogah KT:

1. Preganjalec

2. Rešitelj

3. Žrtev

Ta članek razdela lastnosti in značilnosti vseh treh vlog, jih razčleni in daje navodila za razvijanje veščin za funkcioniranje iz vsakega oglišča v trikotniku zmagovalcev (TZ), ki je zdrav trikotnik odnosov:

1. Asertiven človek  <== Preganjalec

2. Skrben človek <== Rešitelj

3. Ranljiv človek <==  Žrtev

Uspešna klinična uporaba določene učinkovite tehnike je kot vsak dober recept prenašan iz terapevta na terapevta, in v tem procesu na koncu postane nejasen glede prave izvorne oblike. Zdi se, da ta koncept zmagovalnega trikotnika (TZ), ki ga na široko uporabljajo nekateri avstralski zdravniki, izhaja iz članka Cowper Johnsona objavljenega v reviji Transakcije pod naslovom » Še ena uporaba Karpmanovega trikotnika«

Cowper Johnson trdi, da ljudje, ki funkcionirajo znotraj KDT prehajajo iz enega v drugo oglišče znotraj ene same dvojice oglišč, tako da se venomer izogibajo tretjemu oglišču. Zapuščanje KDT pa vključuje šele zavedanje o pomeni tega tretjega oglišča za našo posamezno osebo in hkrati vežbanje neobhodnih veščin, da to lahko izvede.

Jaz sem razdelal ta izvirni koncept in razvil tisto kar mislim, da bi bila sigurna alternativa KDT. TZ kaže na praktične veščine za odnose, ki so osvobojeni od zločestih iger in se ga da enostavno narediti v kliničnih situacijah. TZ se lahko uporablja in sprejme v situacijah v katerih pridejo do izraza interpersonalne veščine kot so managment, obučavanje, vzgoja, delo z bolniki, delo s kolegi v službi in komunikacija z javnostjo

KDT ( Karpman,1968, 1973) prikazuje kako se dramske vloge ŽRTVE, REŠITELJA in PREGANJALCA zmorejo uporabiti za analizo

a) življenske zgodbe, scenarija

b) še pogosteje pa se koristi za analizo psiholoških iger

Oglišča KDT in TZ imajo neke skupne vsebine. Razlika pa je v tem, da vsako oglišče v KDT vključuje nujno discount ( ponižanje, motnja, zlonamernost), a discount je poziv drugemu na začetek psihološke (zločeste) igre. ZT odpravlja in podredi discounte in dopušča osebi. Da funkcionira autonomno.

Vloga Žrtve v KDT

  1. Resnična, zavedajoča komponenta pozicije ŽRTVE

Osebe, ki inicirajo igro iz pozicije Žrtve se zavedajo da trpijo.

  1. Discount iz pozicije Žrtve

Žrtve delujejo kot da nimajo nobene moči, da rešujejo svoje probleme. Ali kot da se ne morejo počutiti OK, v redu, razen, če se ne spremeni nekdo drug ali nekdo drug nekaj za njih naredi. Samo v primeru prave katastrofe ( npr. potres na nas zavali deblo) je to resnično, adekvatno. V ostalih situacijah pa ni resnične vsebine, ki bi bi podpirali tako razlago, da je žrtev popolnoma brez lastne moči in nujno odvisna od druge osebe. To se dogaja samo v zločestih igrah.

  1. Karakteristika obnašanja iz pozicije Žrtve

Žrtev ne koristi svoj miselni aparat, niti veščin za reševanje problemov. Prepričana je, da ji ti primanjkljaji poleg močnih čustev preprečujejo da pride do rešitve. Ona discountira svojo sposobnost, da istočasno misli in čuti.

  1. Primer obnašanja iz pozicije Žrtve

Zanemarja opozorila za nevarnost. Žrtev vztraja v bivanju z osebami in v odnosih, ki so polni grobosti, nasilja. Žrtve bivajo »preveč preplašene«, da bi se umaknile ali uprle takim odnosom nasilja, grobosti in zlorabe. Stalno verujejo, da ne morejo biti srečne, dokler njihov partner ne preneha z določenim obnašanjem, kot je popivanje, varanje, preglasno žvečenje hrane…

Vloga Rešitelja v KDT

  1. Resnična, zavedajoča komponenta pozicije Rešitelja

Osebe, ki rešujejo zato, da bi izpolnili notranjo potrebo, da se počutijo OK, da se počutijo bolje, ali celo superiorno. Ali da sebe prepričajo, da so OK. Toda največje število Rešiteljev se iskreno zanima za Žrtve in za njihov neugoden položaj.

  1. Discount iz pozicije Rešitelja

Rešitelji pokazujejo zanimanje za Žrtve tako, da nase prevzemajo reševanje problemov, mišljenje, čutenje in odločanje..Pri tem zanemarja (dicountira) sposobnost Žrtve, da le ta sama oceni situacijo, izbere odgovarjajočo akcijo in sama poišči in prosi za pomoč, če se njej ta pomoč zdi res potrebna.

  1. Karakteristika obnašanja iz pozicije Rešitelja

Claude Steiner (1974 in 1984) je poudaril, da Rešitelji

a) delajo nekaj kar sami ne želijo delati

b) da delajo več kot se od njih pričakuje (pogosto preveč mislijo). Steiner nadalje govori da reševanje discountira zavedanje o tem kar oseba zase resnično želi in da takrat ni povsem jasna »porazdelitev obremenitve v odnosu« ( str. 172, 1984)

  1. Primer obnašanja iz pozicije Rešitelja

Podaljševanje in prestavljanje izpitnega roka nepripravljenim študentom, popuščanje dijakom, gledanje skozi prste, ljudje se ti velikokrat smilijo, kupovanje opreme, ne da bi vprašali delovno osebje, kupovanje oblek in igrač otrokom ne glede na njihove želje, sprejemanje, da je neka oseba preveč prestrašena, da bi rekla drugi osebi, da je vsiljiva, in samopristjanje da on kot rešitelj naredi to namesto prve osebe.

Vloga Preganjalca v KDT

1. Resnična, zavedajoča komponenta pozicije Preganjalca

Preganjalci vlagajo ogromno energije v zadovoljevanje lastnih potreb in delajo vse v svojem interesu.

2. Discount iz pozicije Preganjalca

Preganjalci se obnašajo na tak način, da drugim ljudem dodijavaju ali da drugi zaradi njih trpijo, discountirajoči s svojimi postopki občutja in značaj osebe, ki so s tem obnašanjem zelo prizadete. Discountirajo občutja in značaj druge osebe.

3. Karakteristika obnašanja iz pozicije Preganjalca

Preganjalci so lahko močni, aktivni, maščevalno nastrojeni ali pa pasivni. Aktivni preganjalci koristijo svojo veliko energijo v službi svojih potreb, interesov, kar je pohvalno. Toda ker jo koristijo na tak način, da zanemarjajo druge ljudi. Primer je izposoja suknjiča drugega, ne da bi ga vprašali. Tak način sprovocira Žrtev v Maščevalca, Preganjalca.

4. Primer obnašanja iz pozicije Preganjalca

Maščevalno nastrojeni preganjalci imajo ponavadi za svoj cilj preganjanja kaznovanje in s tem doživijo svoj triumf. Toda v notranjosti, subjektivno, oni verjetno mislijo da delajo vse to, da izpolnijo svoje potrebe. Primer takega obnašanja je sosed, ki zaradi preglasne muzike ne bo šel do soseda, ampak bo takoj klical policijo. Take akcije so zelo redko uspešne, saj se večina energije ne usmeri v reševanje problema, temveč v maščevanje, kaznovanje.(stari neporavnani računi…) .zato je to neavtonomna raba energije.

Pasivni preganjalci preganjajo s svojimi prepustima ( sabotažami?). Kaznovanje ni njihov obvezen del njihove namere, toda še vedno so pripravljeni, da discountirajo drugega na nivoju, na katerem rezultira s tem, da drugi mora trpeti. Primer je mož, ki je na ženino zahtevo sicer obljubil, da bo dal hrano iz hladilnika, toda kasneje je nanjo pozabil. S pozabo in z nepazljivim delom, izziva nevarnost, anksioznost in zasrbljenost v okolici.

Obrat v KDT

Kaj pomeni obrat, eksces, presenečenje?

V vsakem vstopu v psihološko igro ( to so vedno dekonstruktivne, škodljive igre) se oseba postavi v eno oglišče trikotnika, v eno vlogo. Obrat pomeni, da se oseba iz enega oglišča spravi v drugo oglišče. Na primer Rešitelj utrujen od reševanja in ne razreši lasntih potreb postane hitro Žrtev in na koncu konča kot nestrpni Preganjalc Žrtve.

Ali kadar se Žrtev utrudi od tega da ga drugi ščitijo in ko začuti, da so stvari zunaj njegove kontrole in kadar to neuspešno skušajo spremeniti, tedaj padejo v vlogo Preganjalca Rešitelja.Ali kadar se Preganjalci umaknejo v vlogo Rešitelja, ker so začutili občutek krivde nad prejšnjim groznim obnašanjem. Ali pa se umaknejo v vlogo Žrtve, ker so se njihove prejšnje Žrtve navlečila biti Žrtve in so užgale po njem in postajajo aktivni Maščevalci. Lahko so neugodni ali pasivni Preganjalci

Preobrazba akterjev v Trikotnik zmagovalcev (TZ)

Vloga Ranjljivega v TZ

  1. Resnična, zavedajoča komponenta pozicije Ranljivega

Osebe, ki inicirajo igro iz pozicije Žrtve se zavedajo da trpijo.

  1. Discount iz pozicije Ranljivega

  1. Karakteristika obnašanja iz pozicije Ranljivega

  1. Primer obnašanja iz pozicije Ranljivega

Zanemarja opozorila za nevarnost. Žrtev vztraja v bivanju z osebami in v odnosih, ki so polni grobosti, nasilja. Žrtve bivajo »preveč preplašene«, da bi se umaknile ali uprle takim odnosom nasilja, grobosti in zlorabe. Stalno verujejo, da ne morejo biti srečne, dokler njihov partner ne preneha z določenim obnašanjem, kot je popivanje, varanje, preglasno žvečenje hrane…

Vloga Skrbnega v TZ

  1. Resnična, zavedajoča komponenta pozicije Skrbnega

Osebe, ki rešujejo zato, da bi izpolnili notranjo potrebo, da se počutijo OK, da se počutijo bolje, ali celo superiorno. Ali da sebe prepričajo, da so OK. Toda največje število Rešiteljev se iskreno zanima za Žrtve in za njihov neugoden položaj.

  1. Discount iz pozicije Skrbnega

Rešitelji pokazujejo zanimanje za Žrtve tako, da nase prevzemajo reševanje problemov, mišljenje, čutenje in odločanje..Pri tem zanemarja (dicountira) sposobnost Žrtve, da le ta sama oceni situacijo, izbere odgovarjajočo akcijo in sama poišči in prosi za pomoč, če se njej ta pomoč zdi res potrebna.

  1. Karakteristika obnašanja iz pozicije Skrbnega

Claude Steiner (1974 in 1984) je poudaril, da Rešitelji

  1. delajo nekaj kar sami ne želijo delati
  2. da delajo več kot se od njih pričakuje (pogosto preveč mislijo). Steiner nadalje govori da reševanje discountira zavedanje o tem kar oseba zase resnično želi in da takrat ni povsem jasna »porazdelitev obremenitve v odnosu« ( str. 172, 1984)

  1. Primer obnašanja iz pozicije Skrbnega

Podaljševanje in prestavljanje izpitnega roka nepripravljenim študentom, popuščanje dijakom, gledanje skozi prste, ljudje se ti velikokrat smilijo, kupovanje opreme, ne da bi vprašali delovno osebje, kupovanje oblek in igrač otrokom ne glede na njihove želje, sprejemanje, da je neka oseba preveč prestrašena, da bi rekla drugi osebi, da je vsiljiva, in samopristjanje da on kot rešitelj naredi to namesto prve osebe.

Vloga Asertivnega v TZ

  1. Resnična, zavedajoča komponenta pozicije Asertivnega

Preganjalci vlagajo ogromno energije v zadovoljevanje lastnih potreb in delajo vse v svojem interesu.

  1. Discount iz pozicije Asertivnega

Preganjalci se obnašajo na tak način, da drugim ljudem dodijavaju ali da drugi zaradi njih trpijo, discountirajoči s svojimi postopki občutja in značaj osebe, ki so s tem obnašanjem zelo prizadete. Discountirajo občutja in značaj druge osebe.

a. Karakteristika obnašanja iz pozicije Asertivnega

Preganjalci so lahko močni, aktivni, maščevalno nastrojeni ali pa pasivni. Aktivni preganjalci koristijo svojo veliko energijo v službi svojih potreb, interesov, kar je pohvalno. Toda ker jo koristijo na tak način, da zanemarjajo druge ljudi. Primer je izposoja suknjiča drugega, ne da bi ga vprašali. Tak način sprovocira Žrtev v Maščevalca, Preganjalca.

b. Primer obnašanja iz pozicije Asertivnega

Maščevalno nastrojeni preganjalci imajo ponavadi za svoj cilj preganjanja kaznovanje in s tem doživijo svoj triumf. Toda v notranjosti, subjektivno, oni verjetno mislijo da delajo vse to, da izpolnijo svoje potrebe. Primer takega obnašanja je sosed, ki zaradi preglasne muzike ne bo šel do soseda, ampak bo takoj klical policijo. Take akcije so zelo redko uspešne, saj se večina energije ne usmeri v reševanje problema, temveč v maščevanje, kaznovanje.(stari neporavnani računi…) .zato je to neavtonomna raba energije.

Pasivni preganjalci preganjajo s svojimi prepustima ( sabotažami?). Kaznovanje ni njihov obvezen del njihove namere, toda še vedno so pripravljeni, da discountirajo drugega na nivoju, na katerem rezultira s tem, da drugi mora trpeti. Primer je mož, ki je na ženino zahtevo sicer obljubil, da bo dal hrano iz hladilnika, toda kasneje je nanjo pozabil. S pozabo in z nepazljivim delom, izziva nevarnost, anksioznost in zasrbljenost v okolici.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v TA | Brez komentarjev »

Človek, ki ne zmore nežnosti

Objavil pavel dne 13.08.2008

” Človek, ki ne zmore nežnosti, ne zna zaščitit sebe, kaj šele drugih!” je izjavil terapevt Miha Kramli iz Nove Gorice v krajšem intervjuju z Reporterjem. Govor je bil o odvisnostih, o nekemičnih odvisnostih, ki naj bi bile težje kot kemične odvisnosti. Najpogostejše nekemične odvisnosti na PC so: računalniške igrice, pornografija, stave, informacije, emaili, pretirana udeležba na forumih in pretirano bloganje. Med nekemične odvisnosti bi še lahko dodal odvisnost od seksa ( kar obdeluje pri nas Peter Topič), pa odvisnost od odnosa ( zaljubljenost, simbioza) – kar odlično opisujeta tako dr.Sanja Rozman kot dr. Zoran Milivojević – ki se je še izzdatno ukvarjal z narkomani in z njihovimi destruktivnimi igrami- , oz. vse odvisnosti od ugodja.

Kako razumem odvisnost?  Človek je odvisen, ko ponavlja zanj na dolgi rok škodljiv vzorec obnašanja. To se kaže, da takrat kadar je človek pred problemi, ki jih mora rešiti – da takrat človek zbeži pred odgovornostjo, tesnobo in stresom v obnašanje, ki mu je nekoč dajalo ugodje. S ponavljanjem ugodja želi MAGIČNO rešiti konkreten problem, oz. ga pozabiti ali mu uiti – češ saj se bo že samo uredilo.Tako se vzpostavi začaran krog, ko senerešeniproblemi sedanjega trenutka v človekovem življenju kopičijo, prav tako tesnoba in stiska – zato mora tak človek še bolj intenzivno iskati ugodje, da BI KOMPENZIRAL bolečino . Seveda jo s tem begom v otročjost ( ugodje) ne uspe razrešiti. Bolečina, tesnoba in stiska je vse večja, obsedenost obsedenca s “svobodo” pa tudi. Obsedenec ni svobodna oseba – ker se izjemno boji soočiti z odgovornostjo svoje svobode tukaj in zdaj – v realnosti.

Kaj pa agresivne računalniške igrice in to ubijanje nežnosti v sebi? Tukaj je odgovor podal Kramli v zgornjem citiranem stavku mojega teksta.

Ves napredek osebne rasti in odnosov se začne v ranljivosti, v priznanju lastnih slabosti, v globoki nežnosti s sabo – v krhkosti. Ljudje, ki se ne znajo s svojo krhkostjo, slabostjo, šibkostjo soočiti so ignoranti, ciniki in kuti agresivneži tako do sebe kot do drugih.

Po drugi strani pa se mora vsak otrok naučiti sproščati in obvladati in tudi izražati svojo agresivnost, da s tem zavaruje lastno osebo pred agresivnostjo drugih. Zdrav odrasel človek naj bi po mojem mnenju znal oboje: v določenih trenutkih intimnosti (družina, prijatelji) naj bi znal biti nežen – hkrati pa naj bi med volkovi tudi ne bil zgolj ” zelo preobčutljiva duša” , temveč agresiven in kompetenten tekmovalec v javnem svetu ( ne pa bleferski, zlomanipulativni igralec žrtve, ki opazovalce poziva naj ga rešijo!).

Tako pa se tudi na področju duhovnosti oz. verovanja dogaja – da mnogo ljudi v sekto, religijo ali ideologijo beži zgolj zato, da pobegnejo osebni odgovornosti nad svojim življenjem. Njihova vera ni reflektirana, ni prepojena z razumom in logiko – temveč visi v neki magiji, ideologiji – ki jih bo kar samo po sebi odrešila.

Svojo krščansko vero razumem predvsem kot zelo oseben in intimen pogovor s svojim Stvarnikom, s svojim Očetom ali pa včasih s svojim Prijateljem. Le njemu si dovolim razkriti prav vso svojo krhkost, nesposobnost, faliranost, nežnost. Sva v odnosu in kljub temu iščem rešitve po Odraslo, išče jih toliko časa in z vsemi močni – dokler gre – dokler ne pridem do svoje končne meje, neznanja, krhkosti. Takrat mu prepustim, da On deluje. V veri vsekakor ne iščem več cenene tolažbe, reševanja problemov namesto mene, cenenih izgovorov za svoje trenutno stanje. Iz izkušenj lahko povem, da sem v svojem življenju naredil največje premike v osebnosti in v odnosih šele v priznanju svoje krhkosti. Šele z nežnostjo.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Dialog, Družina, Najini otroci, Partnerski odnos, mož & žena, TA, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Zdravstvo, dr. Zoran Milivojević, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda | Brez komentarjev »