PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 'dr. Zoran Milivojević' Kategorija

Predstavitev prevoda knjige Formule ljubezni

Objavil pavel dne 4.03.2010

vabim vas na predstavitev novega prevoda knjige Formule ljubezni, 9.3.2010, ob 18:00, v Knjigarni Konzorcij. (Vabilo je spodaj) Knjigo bo seveda predstavil Zoran.   Predstavitev pa bo tudi v drugih mestih:

Mladinska knjiga, Slovenj Gradec, ponedeljek, 8. 3. ob 18. uri

Mladinska knjiga, Mestna knjigarna Celje, torek, 16. 3. ob 18. uri

Mladinska knjiga, knjigarna Dom knjige Koper, sreda, 17. 3. ob 19. uri

Mladinska knjiga, Mestna knjigarna Maribor, četrtek, 18. 3. ob 18. uri

Vesel sem, da je knjiga velika uspešnica, in da je deležna velike pozornosti tudi pri MK Založbi in MK Trgovini. Celotna izložba knjigarne Konzorcij je posvečena ljubezni in odnosom, največji poudarek pa je prav na knjigah Zorana Milivojevića. Res se redko zgodi, da bi kakega avtorja tako zelo izpostavili. Vsekakor zasluženo. Bravo Zoran!!!

Lep pozdrav vsem.

A.U., Mladinska knjiga

————————————————————————————————————————-

Zoran Milivojević:

FORMULE LJUBEZNI

Mladinska knjiga, knjigarna Konzorcij

torek, 9. 3. ob 18. uri

»Ljubezen je smisel življenja«

»Prava ljubezen je ljubezen brez seksa«

»Samo enkrat se ljubi

»Prava ljubezen traja do konca življenja«

»Prava ljubezen je popolno predajanje drugemu«

»Ljubiti je mogoče samo eno osebo«

… oz. še desetine od podobnih idealov, utopij, otroških fiksacij

Se strinjate z zgoraj navedenimi trditvami o pravi ljubezni?

Dr. Zoran Milivojević, mednarodno priznani psihoterapevt, v svoji legendarni knjigi Formule ljubezni obračuna s stereotipi o pravi ljubezni in nam pojasni, zakaj je večina naših pogledov na ljubezen zmotnih.

Ljubezen se tradicionalno razume kot pojav, ki sodi v domeno poetičnega in umetniškega, k domišljiji in domnevam, tako da zanjo ni prostora v znanstvenem in racionalnem, v logičnem in stvarnem. Milivojevićev pristop pa temelji prav na iskanju logike »matematike« ljubezenskega življenja, na kar opozarja tudi naslov njegove knjige.

In zakaj naj bi se trudili z razbijanjem naših iluzij?

Ker je šele, ko se znebimo stereotipov o ljubezni, mogoča resnična ljubezen.

Toplo vas vabimo na srečanje z dr. Zoranom Milivojevićem v naši knjigarni!

Knjigarna Konzorcij

Slovenska 29, Ljubljana

P.S. Predavanje bo potekalo v srbskem jeziku, za kar se vnaprej opravičujemo

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Knjiga, Slovenija, TA, dr. Zoran Milivojević, liberalne reforme ( PRO FREE Market), motnje in bolezni, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, psihologija; duševnost, psihološko svetovanje, vraževerje ali praznoverje, vzgoja samega sebe, zdravje, čustva | Brez komentarjev »

V sodobni družbi je človek vedno manj zmožen ljubiti in graditi odnos

Objavil pavel dne 12.05.2009

“Danes ljudje niso seksualno zavrti. Zavrti so na čustvenem in odnosnem nivoju!”

Takole nekako centrira svoj intervju izvrstni psihoterapevt TA smeri, dr. Zoran Milivojević. Razlaga, da danes ni težko dobiti seksualnega partnerja oz. seksa. Je pa zelo težko vzpostaviti dober, kvaliteten, dolgoročen partnerski odnos. Ljudje smo čustveno dosti bolj zafrustrirani (zato imamo v odnosu ogromno konfliktov) in nezmožni pristne intimnosti, ki lepi odnos.

Pravi, da je naša družba prešla iz cone preživetja v cona kakovosti (oz. užitka). Večina išče zgolj užitek, nekateri pa tudi kakovost, novo znanje.

Zakaj C.G. Jung in Z. Milivojević ostro ločita med ZALJUBLJENOSTJO in LJUBEZNIJO?

  1. Zaljubljenost je lahka oblika psihopatologije.
  2. Zaljubljenost nima veze z ljubeznijo.
  3. Zaljubljenost je celo negacija LJUBEZNI,
  4. Zaljubljenost je najpristnejši egoizem.
  5. Zaljubljenost je narcisoidnost.
  6. Zaljubljenost je projekcija: druga oseba mi ugaja, kar vanjo projeciram svoje največje želje o tej osebi.
  7. Zaljubljenost je obsedenost. Sem obseden z njo.
  8. Zaljubljenost ima kratek rok trajanja.
VIR intervju v Dnevniku

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Partnerski odnos, mož & žena, Praktični del življenja, Slovenija, TA, dr. Zoran Milivojević, iskanje partnerja, psihologija; duševnost, psihološko svetovanje, vzgoja samega sebe, čustva | 3 komentarjev »

Razvajen (ne-na-vaje-nost na RED) dojenček

Objavil pavel dne 4.12.2008

Najine izkušnje:

midva sva izbrala srednjo pot, kajti Milivojević je rekel, da do 1,5 leta otroka še ne moreš razvaditi ( tu je večina kvalitetnih strokovjakov razdeljena, toda bistvene razlike po Zoranu Milivojeviću do približno 1,5 leta še ni). Večje škode še ne moreš napraviti). Takrat pa se že začne, če opuščaš kritiko, zahteve (naloge otroku) in kazni, ter še naprej otroka samo hvališ in neguješ ( kar je seveda potrebno nadaljevati).

Včasih so otroci veliko jokali. Starši niso imeli mnogo časa za njih. Seveda so parkrat na dan poskrbeli za otroka. Če je pa jokal, pa je bilo naravno. Danes pa so mame panične, preSTRAŠENE in pretirano skočijo v pomoč že na vsako otrokovo cmirjenje, stokanje – kar je na robe. Velikokrat se to v družbi dogaja, da skačemo iz enega EKSTREMA v drug EKSTREM. ( starši niso imeli nič časa oz.  starši so ves čas prestrašeni in na preži)

Navezal bi se še na misel dr. ZZD in dr. Žorža, da je otrok lahko že razvajen od prvega dne. Razvajenost pomeni NE-NA-VAJE-nost na RED. Otroka moramo postopoma učiti red, naučiti na našo kulturo in civilizacijo. “če ga ne bomo mi tepli, ga bo življenje še 1000x bolj teplo!”. Gostečnika in njegovih učencev ne jemljem za kvalitetne, ker spadajo med permisivne “strokovnjake”, ki imajo celo včasih s stroko skregane ideje in teorije ( npr. o zlorabljenosti otroka). Danes je v Sloveniji permisivnost v stroki in med starši še vedno prevladujoča IDEOLOGIJA.

Skratka v osnovi sta dve močni odstopanji: 1. spanje 2. hranjenje

Otrok naj bi ponoči spal v svoji posteljici. Tudi hranjenje in izločanje naj bi prej ali slej razvojno postalo nek ritem.

Tukaj lahko nepoznavalci naredijo veliko ŠKODO. DOJENČEK ŽIVLJENJSKO RABI BLIŽINO, TOPLINO. Večinoma DOJENČEK joka zaradi neke POTREBE ( življenjsko odvisen), dosti kasneje zaradi želje ( ni življenjsko odvisen). 1. lačen, žejen 2. ZASPAN, utrujen 3. prestrašen ( običajno zgolj zaradi sanj. Lahko pa je pretirano: če ima dojenček slab odnos z mamo, če ima mama slab odnos z očetom se to pri otroku čez dan transformira v podzavest in sanje to ven butajo z brutalno iskreno grozo). 4. polulan, pokakan 5. bolan 6. želi bližino, toplino, ljubezen, ljubkovanje, obraz mame, pogovor, božanje ==> od tukaj ven prihajajo najhujše motnje ljudi, ker niso zmogli toplega odnosa z mamo ( oče tega ne more nadomestiti, če je mama infantilna ali motena). Predvsem pa od tu prihajajo motnje, da se ljudje bojijo pristne bližine z drugim človekom, da so sami, osamljeni, samotarji, ne znajo navezovati kontaktov, ne zmorejo biti z nekom, biti zvesti itd. Celo en znameniti stavek obstaja: PSIHOPATA NAREDI MOTENA MAMA.

Kdor tega ne daje dojenčku, ko ta joka – je po mojem terorist in psihopat ( v literaturi pa samo motena ali infantilna ali razvajena mama). Dostikrat, ko je pri 1 letu že začel delati ekscese, pa sva vse šla skozi – sva drugi dan videla, da se je v njem kuhala bolezen ali pa da so bili zobki vzrok tečnosti.

Midva sva tavelkega kar velikokrat v roke vzela in nosila. Ponoči je sam ( veliko sem ga prenosil, da je zaspal – potem kasneje, pri 1 letu, sem bil zraven, kasneje pa sem ga tudi že včasih zapustil) zaspal v posteljici. Včasih sem ga sredi noči nosil, včasih ga je žena podojila in je ob njej prespal del noči. Še danes imava ta nočni obisk – in to je znak, kot nama je včeraj na predavanju rekla ZZD – da se še nisva OD-LOČILA. Malega veliko več nosimo. Je bolj nesiguren in nesamostojen kot ta velik. Bolj je prestrašen, zato več te nege rabi.Zvečer ga nosim in položim v posteljico, okrog 1h se zbudi in ga lahko hitro uspavam, toda ko ga dam v posteljico -se zbudi. Hoče biti v dnevni sobi na kavču. Tako, da žena drugi del noči tam prespi ( je mnogo topleje). Doji ga vsakič, ko želi. Zdaj dodajamo že 2 meseca, kar zmanjša dojenje. Največkrat je VZROK TEČNOSTI otroka po mojih izkušnjah ŽEJA ( voda, razredčen sok) ali UTRUJENOST. Kajti pri lakoti je otrok histeričen.

Vseeno se mora starš pri otroku naučiti NIANSE joka: kdaj je res bolečina, kdaj je res iskrena želja po hrani, spanju. Kdaj pa je jok tečkanje za brez veze, tečkanje za ekstra pozornostjo, kdaj izsiljuje nekaj ekstra. Ponoči res ni čas za pogovor in igranje z otrokom, ponoči se vse naredi, da se otroka uspava, če je starš normalen. Če pa se sredi noči z otrokom igra, pogovarja, bere pravljice – pa sporoča otroku blodno sporočilo o ritmu dneva.

Najin otrok je začel dalje spati, ko se mu je začela dodajati hrana, ko je močneje jedel. Je pa naravno, da se otrok ponoči zbuja zaradi sanj še tja do OŠ ( ker otrok živi v svojem magičnem, domišljijskem svetu!!!). Ne SMEMO pa ga siliti, da ponoči pove, da ga lulat ali kakat ( ZZD je včeraj nekajkrat poudarila, da to ni dobro zanj) in da bo razvojno sam prišel do tega. Otrok ima pravico spati s plenico do 5. leta. Vsi 2. leti stari otroci pa morajo sami čez dan na stranišče, biti suhi in ne smejo piti iz flaške oz. cuzati dude – ker je to regresivno, nazadovalno ( skratka razvajenost).

ZZD je rekla, da v vrtcu v enem tednu nauči (15 otrok naenkrat), da zaspijo. Ne dela panike. 2x ali 3x gre do otroka, ki dvigne glavo iz posteljice in mu jo rahlo potisne dol. Seveda je štala pri starših, ki s(M)o otrokom že pokazali PREMEHKO plat in smo sami infantilni ( “otrok se nam smili”, “ne zdržimo joka otroka”, “boli nas, ko joka”) To je znak šibkih (delno infantilnih) staršev, ki so PRETIRANO SKRBNI in otroka PRETIRANO ZAŠČITIJO, tako da otroci niso kos nalogam, ki jih njegovi vrstniki že z lahkoto zmorejo ( otroci iz vatke, kar je danes najpogostejši pojav). O PREZAŠČITENOSTI največ kvalitetno piše p. Dr. Karl Gržan ( glej blog Aleša, kjer je celovit miselni vzorec Gržanovega predavanja iz NV2008).

Problem s(M)o mame oz. očetje – ki jih otrok začuti, da so šibki, neznačajni, mehki in jih z lahkoto s pomočjo joka in izsiljevanja vozi okrog prsta. Pri nas sem jaz tisti. Ko gre otrok spat, vedno kliče mene. Otrok kliče “mehkejšega starša”, “šibkega starša”, “slabiča”. Včasih so bile pogosto mame, danes pa očetje. Isto je rekla za prvi odhod v vrtec ali potovanje na 5 dnevni tabor ( 5 letniki). Če se mama ne zmore OD-LOČITI, potem je tam nekaj polurna štala.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Bogdan Žorž, Družina, Jaz sem... ali biti ali imeti?, Mlajši sin, Najini otroci, Partnerski odnos, mož & žena, Praktični del življenja, Slovenija, Starejši sin, Vzgoja, dobro vzgojen otrok, dr. Karl Gržan, dr. Zdenka Zalokar Divjak, dr. Zoran Milivojević, inženirji družbe, modne družbene smernice, motnje in bolezni, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, pretirano prilagojen otrok, prezaščiten otrok, psihologija; duševnost, psihološko svetovanje, razvajen otrok, slabo vzgojen otrok, sposoben odgovorno in stanovitno DELATI in LJUBITI, učenje, vzgoja samega sebe, zanemarjen otrok, zdravje, zlorabljen otrok, šolstvo | Brez komentarjev »

Človek, ki ne zmore nežnosti

Objavil pavel dne 13.08.2008

” Človek, ki ne zmore nežnosti, ne zna zaščitit sebe, kaj šele drugih!” je izjavil terapevt Miha Kramli iz Nove Gorice v krajšem intervjuju z Reporterjem. Govor je bil o odvisnostih, o nekemičnih odvisnostih, ki naj bi bile težje kot kemične odvisnosti. Najpogostejše nekemične odvisnosti na PC so: računalniške igrice, pornografija, stave, informacije, emaili, pretirana udeležba na forumih in pretirano bloganje. Med nekemične odvisnosti bi še lahko dodal odvisnost od seksa ( kar obdeluje pri nas Peter Topič), pa odvisnost od odnosa ( zaljubljenost, simbioza) – kar odlično opisujeta tako dr.Sanja Rozman kot dr. Zoran Milivojević – ki se je še izzdatno ukvarjal z narkomani in z njihovimi destruktivnimi igrami- , oz. vse odvisnosti od ugodja.

Kako razumem odvisnost?  Človek je odvisen, ko ponavlja zanj na dolgi rok škodljiv vzorec obnašanja. To se kaže, da takrat kadar je človek pred problemi, ki jih mora rešiti – da takrat človek zbeži pred odgovornostjo, tesnobo in stresom v obnašanje, ki mu je nekoč dajalo ugodje. S ponavljanjem ugodja želi MAGIČNO rešiti konkreten problem, oz. ga pozabiti ali mu uiti – češ saj se bo že samo uredilo.Tako se vzpostavi začaran krog, ko senerešeniproblemi sedanjega trenutka v človekovem življenju kopičijo, prav tako tesnoba in stiska – zato mora tak človek še bolj intenzivno iskati ugodje, da BI KOMPENZIRAL bolečino . Seveda jo s tem begom v otročjost ( ugodje) ne uspe razrešiti. Bolečina, tesnoba in stiska je vse večja, obsedenost obsedenca s “svobodo” pa tudi. Obsedenec ni svobodna oseba – ker se izjemno boji soočiti z odgovornostjo svoje svobode tukaj in zdaj – v realnosti.

Kaj pa agresivne računalniške igrice in to ubijanje nežnosti v sebi? Tukaj je odgovor podal Kramli v zgornjem citiranem stavku mojega teksta.

Ves napredek osebne rasti in odnosov se začne v ranljivosti, v priznanju lastnih slabosti, v globoki nežnosti s sabo – v krhkosti. Ljudje, ki se ne znajo s svojo krhkostjo, slabostjo, šibkostjo soočiti so ignoranti, ciniki in kuti agresivneži tako do sebe kot do drugih.

Po drugi strani pa se mora vsak otrok naučiti sproščati in obvladati in tudi izražati svojo agresivnost, da s tem zavaruje lastno osebo pred agresivnostjo drugih. Zdrav odrasel človek naj bi po mojem mnenju znal oboje: v določenih trenutkih intimnosti (družina, prijatelji) naj bi znal biti nežen – hkrati pa naj bi med volkovi tudi ne bil zgolj ” zelo preobčutljiva duša” , temveč agresiven in kompetenten tekmovalec v javnem svetu ( ne pa bleferski, zlomanipulativni igralec žrtve, ki opazovalce poziva naj ga rešijo!).

Tako pa se tudi na področju duhovnosti oz. verovanja dogaja – da mnogo ljudi v sekto, religijo ali ideologijo beži zgolj zato, da pobegnejo osebni odgovornosti nad svojim življenjem. Njihova vera ni reflektirana, ni prepojena z razumom in logiko – temveč visi v neki magiji, ideologiji – ki jih bo kar samo po sebi odrešila.

Svojo krščansko vero razumem predvsem kot zelo oseben in intimen pogovor s svojim Stvarnikom, s svojim Očetom ali pa včasih s svojim Prijateljem. Le njemu si dovolim razkriti prav vso svojo krhkost, nesposobnost, faliranost, nežnost. Sva v odnosu in kljub temu iščem rešitve po Odraslo, išče jih toliko časa in z vsemi močni – dokler gre – dokler ne pridem do svoje končne meje, neznanja, krhkosti. Takrat mu prepustim, da On deluje. V veri vsekakor ne iščem več cenene tolažbe, reševanja problemov namesto mene, cenenih izgovorov za svoje trenutno stanje. Iz izkušenj lahko povem, da sem v svojem življenju naredil največje premike v osebnosti in v odnosih šele v priznanju svoje krhkosti. Šele z nežnostjo.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Dialog, Družina, Najini otroci, Partnerski odnos, mož & žena, TA, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Zdravstvo, dr. Zoran Milivojević, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda | Brez komentarjev »

Počitniške knjige 2008

Objavil pavel dne 8.08.2008

Milivojević pravi naj bo dopust res tak, da si odpočijemo, da lenarimo. Ne pa storilnostni Slovenci, ki še na dopustu “aktivno dopustujejo”. Tečejo, plavajo maratone, jutranje kolesarjenje, branje knjig. Skratka storilnostno usmerjeni, vedno pridni, z občutkom slabe vesti – če se malenkost usedemo ali uležemo sredi belega dne. Ni čudno, da se Hrvati nasmehnejo ” Eh, opet Slovenac!”, če vidijo ob največji vročini nekoga teči po razbeljenih cestah, ali kolesariti – ali poberejo na čoln omaganega plavalca čez kanal.

Mi je pa splošna zdravnica ob zdravljenju otroka pripovedovala vice o Slovencih – upal sem, da bo kaj dobrega – za katere sem se zadnji trenutek ugriznil v jezik, da ji nisem rekel – pa to so velikosrbski vici o slovencih – kako, da ste jih prevzeli hrvati – kajti vsi po vrsti so bili na račun majhnosti. Očitno majhnost še bolj obremenjuje velikohrvate oz. velikosrbe.

Lani sem študiral na dopustu Milivojevičevo knjigo Emocije v srbščini. Pa, ker sem bil naročen na Delo – sem le temu dajal prednost v trenutkih, ko se mi ni bilo treba ukvarjati z otrokom. Imel sem še ene pet knjig s sabo. Preštudiral sem okrog 100 strani tistih čustev, s katerimi sem imel v življenju največ tegob. Ena najizjemnejših knjig. O čustvih bi morali poučevati v 8. razredu osnovne šole. Tako pa opažam, da osnovnih definicij čustev ne poznajo niti psihologi, niti psihoterapevti – da o ostalih ljudeh, ki delajo profesionalno z ljudmi ( managerji, učitelji, zdravniki) sploh ne govorim. Zato me zmrazi, ko poslušam, kako pravoverni”strokovnjaki” ščitijo svoj monopol zaničljivim in gnusa polnim govorjenjem o šarlatanih. Danes je toliko polizobraženih in šarlatanskih ljudi v svoji stroki – da je groza. In tako govorjenje si privoščijo zgolj birokrati, ko jim uhaja – kljub zaščitnim miljonom zakonov in predpisom- ekskluzivni monopol na svojim vrtičkom, kjer doslej niso imeli kvalitetnih rezultatov oz. uspeha oz. učinka svojega dela.

Letos pa sem vzel samo eno knjigo: TA Today ( A new Introduction To Transactional Analysis) by Ian Stewart and Vann Joines, ki mi jo je žena pred 10 leti prinesla po naročilu iz Londona. In je zares super knjiga. Kajti TA se je z izjemnimi odkritiji in deli inovatorja Erica Berna ( ki je padel na izpitu psihoanalize!!) v letih 1960 začela dokaj hitro spreminjati v POP psihologijo, v pretirano poenostavljen čvek – čeprav je glavna odlika Berna, da je psihoterapijo približal človeku, da je kliente spodbujal k študiju vs. monopolistični in prezaščiteni klasični PT in PA. Kasneje so se pojavila od drugih avtorjev prav tako fascinantna odkritja – in odlika te knjige je, da podčrtuje kaj je danes dobrega od Berna, kaj od drugih avtorjev ( Karpman, Erskin, zakonca Goulding, Fanita English, itd.) in kaj so bile stranpoti, še posebej pop psihologija.

Ženka pa je vzela drobno knjižico o vzgoji od Milivojevića ( Mala knjiga za velike starše), ki je odlična – ter knjigo Bogdana Žorža: Razvajenost, rak sodobne vzgoje – ki je iz dveh delov: prvi je zelo strokovni in sem ga šel še enkrat na teh počitnicah brati. Drugi pa so Žoržovi konkretni primeri iz njegovega doma v Čepovanu. Tudi izvrstna knjiga. Sploh v slovenski družbi – pa tudi evropski – kjer so deklarirani strokovnjaki popolnoma zatajili: tako psihologi, kot psihiatri in psihoterapevti – da ne govorim o vzgojiteljih. Skratka moja žena ob prvih ekscesih najstarejšega – ki ga že obvladuje trma in po drugi strani sram – doživlja zelo veliko nemoči, neznanja in zmedenosti – kar je odlika vsakega dobrega starša – še posebej, če ga to spodbudi k iskanju učinkovitih vzgojnih ukrepov – ne pa lažnih in iluzornih filozofij in fantaziranj.

Tako sva lahko z ženko dokaj kompetentno debatirala v prostočasju o vzgoji. Kaj se komu zdi v redu, kaj pametno, kaj slabo, kje so pretiravanja, kakšni primeri od naju ali od poznanih ljudi itd. To je užitek starševskega življenja in tudi zakonskega življenja. V tem res cenim svojo ženo, da ni ena od tisočerih puhoglavk, ki se zna zgolj lišpati in narcisoidno sprehajati po ulici – ampak da se uči, da dela in da se zna pogovarjati.

Bom poskušal v naslednjih dneh napisati krajše povzetke o tej knjigi – ker imam izkušnje, da prebrano in razumeto znanje zelo hitro izpuhti, če ga nekajkrat zaporedoma ne ponoviš ali še bolje ne uporabljaš.

Tako, da sem letos preštudiral kar 150 strani – povprečno 10 na dan – brez kakšnih večjih odrekanj in žrtev, dopustniško, za zabavo in z malo truda. Par dni vmes sem spustil – ker se mi ni dalo. Skratka upošteval sem Svobodnega otroka v sebi.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Knjiga, TA, Vzgoja, Zabava, dr. Zoran Milivojević, psihologija; duševnost, razvajen otrok, vzgoja samega sebe | 1 komentar »

Kakšni smo Slovenci po psihološki strukturi

Objavil pavel dne 3.07.2008

Slovenci smo PRIDNI. Italijani so uživaški in Američani so podjetni. Nemci se držijo pravil in reda. Ok, zdej pa zares:

Moji zapiski in moje refleksije pogovora: Zoran Milivojević o Slovencih

http://www.s12.si/component/option,com_seyret/Itemid,62/task,videodirectlink/id,154/

Milivojević že 30 let živi pol meseca v Novem Sadu in pol meseca v Ljubljani

Osnovna razlika je način vzgoje

Otrok v interakciji s starši gradi notranjo sliko o sebi v svoji notranjosti. Z njo bo potem celo življenje živel.

  1. V Sloveniji ni pohval

Zgolj ena: biti priden

Analiza te pohvale: to je pogojevanje ljubezni,

Otroci so deležni zgolj pogojne ljubezni – ne pa brezpogojne ljubezni

Ti otroci so neljubljeni – obsedeno ( notranja prisila) iščejo, da bi dobili ljubezen, da bi ne bili od staršev ( kasneje partnerja) zavrženi – ker niso pridni

Ljudje so v bistvu pretirano socializirani, ubogljivi otroci V Srbiji je obratno: večina otrok je razvajenih, razmaženih – ker dobivajo ogromno pohval in veliko nerealnih pohval ( zgolj pohvale, ni kritike, ni kazni, ni zahtev)

2. BITI RESEN – je za Slovence vrednota

Biti neresen ( igra, zabava, duhovitost) – danes je med mlajšimi že bolje, se veliko smejijo in so sporščeni

Vrednote družbe in ljudi so dinamične, se stalno spreminjamo, vsi se učimo in gradimo kot osebnosti non stop Na to kako smo Slovenci resni ga je opozoril eden od italijanskih gostov

3. STRAH PRED IZPOSTAVLJANJEM:

kvalitetni ljudje, ki imajo primanjkljaj brezpogojne ljubezni – nizko samopodobo – se pri svojem izpostavljanju počuti kot prevarant – SRAM

4.   NEAGRESIVNA DISTANCA Slovencev, Slovenci so PRIJETNI IN ZELO TOLERANTNI  ljudje ( še en dokaz, da je “NESTRPNOST SLOVENCEV” zgolj histerični,  medijski konstrukt levičarjev). 

Kultura vpliva posredno, najprej na starše – potem iz staršev na otroke

Ali se osebnostni problemi povečujejo v družbi ali zmanjšujejo? » Vedno isto!« ??? –se ne strinjam: razvajencev je vedno več – vedno več je ljudi, ki v družbi ne delajo, ne ustvarjajo – temveč jo zažirajo, parazitirajo, manipulirajo – novi spopadi, revolucije, vojne. Socialist = razvajenec.

5. Visok % alkoholizma, % nesreč na cestah, % ekstremnih športnikov, % samomorov – zadaj je slaba samopodoba.

Starši definirajo prihodnost in usodo cele generacije. ( zadaj je ekstremno pogojevanje ljubezni in po novem že razvajenost, ki je še hujša motnja)

Odrasli vsak skrbi za sebe, odgovarja za svoja dejanja, sprejema odgovornost

Dela kot supervizor v vzgojnih zavodih po Sloveniji ( npr. Jarše) – iz spoznanj in izkušenj ter s podlago v Bernovi TA teroiji je nastala drobna knjižica o vzgoji: MALA KNJIGA ZA VELIKE STARŠE

1. Pohvale + nagrade: osebne, na obnašanje, pogojne in brezpogojne ( brezpogojna ljubezen)

2. Kritika + kazen : samo na obnašanje, nikoli na osebo!

3. ZAHTEVE, cilji, naloge otroku

   Starši – Slovenci so v zadnjih desetletjih šli iz ene skrajnosti v drugo skrajnost

Razvajenci so slabi starši, ker niso sposobni sebe frustrirati ( potrpeti, se žrtvovati za nek krajši čas).

Naši starši so  pretirano socializirani, ubogljivi, pridni. Oni so imeli premalo pohval svojega obnašanja, in nič pohval svoje osebe, nič brezpogojnih pohval. Premalo izraženo ljubezen. Imeli pa so preveč kritike, preveč kazni in preveč zahtev

Naši starši so pri svojih otrocih postavili na glavo vzgojo svojih staršev ( kar je velika neumnost): zgolj pohvale, nagrade, popustljivost. Nič kritike, nič kazni, nič meja, nič zahtev. Produkt smo mi, ki smo razvajeni otroci.

Inflacija pohval, ljubezni – s tem ni nič narobe, pohvale človeka ne pokvarijo – pokvari ga pomanjkanje meja, zahtev, kritike in kazni!

Mi razvajenci si sploh ne želimo otrok, če otroci pridejo jih splavimo, če pa se že rodijo – so nam v breme

KVALITETE PT:

Glavna kvaliteta PT je razumevanje, da razume logiko po kateri deluje klient. Vsaka še tako iracionalna osebnost in obnašanja imajo v sebi neko logiko.

KATERI so najtežji klienti:

  • Ambivalentni – nekaj časa hočejo, potem nočejo, čez čas speto hočejo.
  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družina, Partnerski odnos, mož & žena, Slovenija, Socialistična Federativna Republika EU, TA, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Vzgoja, ZDA, Zabava, Zgodovina, dobro vzgojen otrok, dr. Zoran Milivojević, inženirji družbe, modne družbene smernice, iskanje partnerja, liberalne reforme ( PRO FREE Market), motnje in bolezni, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, pretirano prilagojen otrok, prezaščiten otrok, psihologija; duševnost, psihološko svetovanje, razvajen otrok, slabo vzgojen otrok, služba, učenje, vzgoja samega sebe, zanemarjen otrok, zdravje, zlorabljen otrok, čustva, šolstvo | 7 komentarjev »

Živeti samo zase

Objavil pavel dne 4.02.2008

» Kdor je živel le zase je zapravil celo življenje.«

filozof Alberto Andreoli

oz.

” Kaj ti pomaga, če ves svet pridobiš, svoje življenje pa izgubiš?!”

Jezus Kristus

“Človek zares ne odraste šele ko začne skrbeti zase, temveč ko skrbi še za koga drugega.”

Pavel

“Večina sodobnih ljudje noče odrasti. Vedno več je infantilnih ljudi. Naša družba postaja vse bolj infantilna.”

dr. Zoran Milivojević, psihoterapevt TA

  • Share/Bookmark

Objavljeno v TA, citati, dr. Zoran Milivojević, izreki puščavnikov, cerkvenih očetov | 2 komentarjev »

Slovenci vs. Srbi ( vzgoja, kulturna različnost)

Objavil pavel dne 14.01.2008

Kratki film z intervjujem dr. Zorana Milivojevića (učitelj in terapevt TA modalitete) o tem kakšni smo Slovenci in kakšni so Srbi. Predvsem kaj delamo v vzgoji, da se to odraža v našem obnašanju, vrednotenju, mišljenju in kulturi. Zoran govori srbsko, čeprav mu gre čisto dobro slovensko – a vseeno mu je lažje predavati v materinem jeziku, ker je lahko bolj precizen v besedah. Poslušal sem ga že v angleščini – a je še slabše kot v slovenščini. ;)

Torej potrudi se in ne bo ti žal.

http://www.s12.si/component/option,com_seyret/Itemid,62/task,videodirectlink/id,154/

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, TA, Vzgoja, dr. Zoran Milivojević | Brez komentarjev »

Formule ljubavi, Formule ljubezni

Objavil pavel dne 18.12.2007

Zadnjič smo na zakonski skupini DiŽ debatirali o popolnem sprejemanju partnerja in o brezpogojni ljubezni do zakonca. Temu sem se zoperstavil, kajti s spominu sem imel, da je to ena od pogostejših zablod o partnerski ljubezni. Še enkrat sem vzel v roke odlično knjigo Formule ljubavi.

Knjiga dr. Zorana Milivojevića govori o tem, kako naj si človek poišče primeren ljubezenski partnerski odnos, ne da bi si s tem uničil svoje življenje. Večina ljudi na zahodu sledi kulturnim vzorcem, predstavam, ki so namreč zelo škodljive.

Avtor najprej obdela kaj je zaljubljenost, kaj je ljubezen ( čustvo, obnašanje, odnos). Zelo sistematično in zdravo razumsko.

Kaj je ljubezen do sebe, kaj ljubezen do drugih ( patološka ekstrema sta narcisoidnost in altruizem).

Potem predstavi tudi, da brezpogojna ljubezen do partnerja ni možna, razen če je odnos patološki ( zlitje).

Opiše tudi princip vzgajanja s pomočjo pogojevanja ljubezni.

Formule ljubezni se ne ukvarja toliko s tem kaj je resnična partnerska ljubezen, temveč bolj z zgrešenimi predstavami o pravi ( željeni, idealni, …v kar zelo močno verujem) ljubezni, ki sprožajo hude psihične motnje in propade zakonov, partnerskih vez, družin in vsega mogočega nasilja “spreminjanja drugega.”..

Na koncu knjige je test v katerem vidiš na katerih iluzijah oz. idealih si padel. Potem si lahko prebereš znanstveno razlago in kar nekaj primerov pacientov. Glede tega ali imam kakšno izkrivljeno predstavo naj se ne bi počutil krivega …saj je pomembno da sebe spoznam …kajti večino teh predstav smo pili z materinim mlekom.. zelo podzavestno nam jih vsiljujeje agresivna kultura zahoda….večino od teh simbolov, arhetipov oz. predstav se zelo težko zavedam, razen, če sem imel že sam točno na teh primerih v življenju polomije..

S. Freud je raziskoval kako nas v življenju “avtomatsko poganja NEZAVEDNO”. O arhetipih ( notranjih simbolih) in mitih je veliko pisal C.G. Jung.

Te zgrešene predstave pa imajo logiko oz. formulo po kateri tečejo in se razvijajo. Zaradi tega kar 2/3 mladostnikov v psihiatričnih bolnicah trpi…zaradi tega ljudje sebi in drugim hudo uničujejo življenja.

  1. 1. Ljubezen je smisel življenja!
  2. 2. Pravo ljubezen se ves čas čuti ( prijetne feelinge, ugodje)!
  3. 3. V pravi ljubezni ni (ne sme biti) prepirov, konfliktov, jeze!
  4. 4. V pravi ljubezni ni ( ne sme biti) trenutkov ravnodušnosti!
  5. 5. Prava ljubezen je stalna sreča!
  6. 6. Prava ljubezen je večna zaljubljenost!
  7. 7.Ljubezen se vedno začne z zaljubljenostjo!
  8. 8.V pravi ljubezni je seks fantastičen!
  9. 9. Prava ljubezen je ljubezen brez seksa ( čista, platonska ljubezen)!
  10. 10. Ljubezen je strast!
  11. 11. Samo enkrat se ljubi!
  12. 12. Prava ljubezen traja do konca življenja
  13. 13. Prava ljubezen je brepogojna
  14. 14. Prava ljubezen bo ljubljeno osebo popolno spremenila
  15. 15. V pravi ljubezni se žrtvuje najvažnejše
  16. 16. Prava ljubezen je neprestana pozornost
  17. 17. Prava ljubezen je popolna preda (janje) drugemu
  18. 18. Prava ljubezen je popolno razumevanje
  19. 19. Telepatija je pogosta v pravi ljubezni (branje misli in čutenj pri drugemu)
  20. 20. Prava ljubezen je popolna iskrenost
  21. 21. Prava ljubezen je bolečina
  22. 22. Prava ljubezen je popolna enakopravnost
  23. 23. Lahko imaš rad samo eno osebo ( nedeljiva ljubezen)
  24. 24. Ljubav sploh ne obstoja
  25. 25 Večja kot je ljubezen, večja je ljubosumnost
  26. 26. Vreden je samo tisti, ki je ljubljen
  27. 27. Nihče ne more ljubiti
  28. 28. Vsi me morajo ljubiti

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Knjiga, TA, Zakonska skupina DiŽ, dr. Zoran Milivojević, iskanje partnerja | 1 komentar »

Oba bosta postala eno

Objavil pavel dne 7.12.2007

V Svetem pismu je rečeno, “da bosta oba postala eno”. Kako si to razlagam?

Spet me je na to kvaliteto odnosa spomnil odličen prispevek MM. Napisal sem mu komentar, nato pa še mojo refleskijo.

Ko sem še hodil z različnimi puncami, sem iskal predvsem strast. Ta strast je pri zaljubljencih ( pri meni se je to dogajalo v času do 27-tega leta) izvirala predvsem v različnosti. Ko sta oba “kompatibilno” različna in nudita drug drugemu tiste značilnosti, ki jih sama nimata. Tako, da sem dostikrat dojel, da hočem imeti eno žensko zgolj zato, ker ima neke lastnosti, ki jih sam nimam, da ne omenjam nekih fizičnih zahtev. Zadnje desetletje pa sem vedno bolj prepričan, da pametni človek izbira za življenjskega partnerja predvsem človeka, ki ima tistih nekaj glavnih vrednot enakih kot on. Na tem temelju je mogoče graditi prijateljski odnos, ki je po mojem pomembnejši od same seksualne privlačnosti. Le ta pa dosti niha in hitro upade, če med partnerjema ni česa več kot le to.

Potrditev za to, da je zaljubljenost zgolj fikcija, obsedenost in projekcija mojih želja na partnerico, sem dobil v odlični knjigi FORMULE LJUBAVI ( dr. Zoran Milivojević). Kasneje pa tudi v pogovorih z bolj izkušenimi ljudmi in tudi iz lastnih izkušenj, ki sem jih iskreno analiziral.

Enost dojemam predvsem kot odnos.

  1. Ali je obema odnos najpomembnejši, ali eden išče predvsem svoje cilje?
  2. Ali se spoštujeta v svoji enkratnosti?
  3. Ali si lahko povesta želje?
  4. Ali si lahko povesta kritike obnašanja?
  5. Ali si lahko povesta večkrat na mesec ( morda vama uspe vsak dan) kaj vama je všeč na drugemu?
  6. Ali gradita odnos?
  7. Delata zanj?

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Partnerski odnos, mož & žena, TA, dr. Zoran Milivojević, iskanje partnerja | Brez komentarjev »