Danes sem v Sobotni prilogi Dela prebral intervju POMOČ PADLIM PRI IZPITU IZ UMETNOSTI ŽIVLJENJA, intervju z dr. Perkom, ki ga je dr. Rugelj (2 leti pokojni) pooblastil, da pelje naprej socialno-andragoško metodo s katero popravljajo ljudem, ki so izgubili sposobnost učinkovitega spoprijemanja z življenjem, z umetnostjo življenja, njihovo zavoženo življenje.

Perko ugotavlja, da je v Sloveniji 200.000 alkoholikov, ogromno narkomanov, več kot 200.000 zasvojencev z drugimi keničnimi in nekemičnimi zasvojenosti. Skoraj vsak od nas ima vsaj milo nevrozo, če ne hujšo. Tu so še fobije, anskioznosti, osebni porazi v študiju, na delovnem mestu , v partnerskem odnosu in na mestu vzgojitelja svojih otrok. Raste pa % BORDERLINE osebnosti ( mejne motnje osebnosti). Osebnostna motnja je težko ( če sploh je!!!) ozdravljiva. Ti ljudje vidijo vzrok svojih težav VEDNO SAMO V DRUGIH. Na določenih področjih lahko zadovoljivo funkcionirajo oz. so celo zelo uspešni, na določenih  področjih ( večina področij povezanih z ljudmi, intimnostjo, prijateljstvom) pa so totalne nule oz. celostno ne zmorejo dobro živeti zaradi stalnih konfliktov, čustvene nestabilnosti in težav na področju učenja iz lastnih napak.

Izreden intervju, najbolj vreden prispevek nasploh v Delu.

Fino se mi zdi, da Perko dodaja stvari Rugljevi metodi. Dodal je “Kasarno”, kjer nekdanji oficirji vodijo zgubljeno mladino, ki bi drugače še kar bluzila pri starših in na faksu. Ampak zgolj tiste osebe, ki sami sebi priznajo, da so FALIRANCI. Da so v oblasti nesmisla in nepotrebnega trpljenja. Da blefirajo, čeprav so že dolgo konji s plašnicami strahov, neuspehov, anskioznosti in vidijo, da so ti fiksni tiri “road to nowhere”, v nesmiselno umiranje na obroke, v vedno globjo bedo.

Zdrav človek se zna spopadati z vsak dan novimi problemi.

V tej terpavetski skupnosti pa je najbolj pomembna disciplina, zato je nujno avtoritarno vodenje terapevta. Disciplina dneva. Rutina opravljanja dela. Ukaželjnost in učenje. Biblioterapija (branje knjig po spisku terapevta). Tek, vsakdanji. Pohodi. Pisanje refleksij. Samoanaliza. Skupinska psihoterapija in osebna psihoterapija.

Rugelj je napisal par debelih knjig z rdečo nitjo njegove smeri PREVZGOJE zafuranega človeka, socialne andragogike, kjer ne manjka primerov dela in pa popisa oviranja s strani “uradne stroke”, “elite” in večine javnosti. Rugelj se je vse življenje upiral BLEFERJEM. Zato je bil bleferski eliti in bleferski večini tlačanov ves čas trn v peti, ker je znal enostavno razkrinkavati njihovo mimikrijo. Rugljeva metoda vsebuje psihoterapijo, a hkrati je veliko več, ker zahteva od varovanca, klienta, pacienta MOČNO ANGAŽIRANOST v smeri LASTNEGA SPREMINJANJA NA BOLJE. Je način življenja, kajti tukaj tepravet nima samo enourne seanse, ampak ima isti način življenja kot klienti, njim MORA BITI VZOR vsak dan. Vzor kako se spoprijema z vsakodnevnimi problemi in z vsakodnevnimi vajami VOLJE.

Rugljevi učenci so poleg dr. Perka tudi dr. Jože Dežman (zgodovinar), Branko Gradišnik (pisatelj), dr. Sanja Rozman ( zdravnica in psihoterapevtka) in deloma tudi Roman Vodeb. Novinarka Urša Krišelj je pred parimi leti izdala popis svojega dela na sebi pri dr. Ruglju. Vredno branja. Rugelj je, čeprav vojak socializma, kmalu spoznal, da le ta vodi v prezaščitniško, LUZERSKO kulturo bleferjem, falirancev, revčkev. Poudarja, da so očetje izgubili svoje očetovstvo, moški svojo zdravo možatost. Mame iščejo partnerja v svojih otrokih, sinovih. Hkrati pa ženske postajajo v socializmu MOŽAČE, neženstvene, feministične managerke.

Šolstvo in zdravstvo je poženščeno. Sistem je zafuran. Zapiti in zadebeljeni šolniki, neodgovorni zdravniki itd.

zgolj zaznamek odličnega članka na blogu: Moj krušni oče, dr. Rugelj.

Občudujem in neizmerno spoštujem te ljudi, ki tako trdo garajo na sebi.

http://zrimsek.si/blog/moj-krusni-oce-dr-rugelj/comment-page-1/#comment-4812

Na S12 so objavili 24 minutni intervju z dr. Sanjo Rozman, ki pojasnjuje kako prihaja do zasvojenosti z računalnikom, internetom, forumi, Facebookom, četanjem, PC igricami, PC pornografijo. Da je danes vedno več ljudi zasvojenih z internetom, PC itd.

Predvsem pa, da večina staršev dopušča ( permisivnost) otrokom PC in TV v otroški sobi in se samoslepi, da so računalniške igrice “dobre za psihomotoriko otroka”. PC  in internet je najprej orodje za delo, kot zabava pa je dopuščena odraslim ljudem, da odgovorno doziramo čas, ki ga zabijemo za tovrstno zabavo. Danes nas večina odraslih ima probleme, da se odgovorno obnašamo s PC in internetom.

Eden od simptomov zasvojenosti s PC oz. internetom je poleg zaspanosti in neopravljanja rednih delovnih nalog čez dan predvsem povečana agresivnost ( kadar osebo prisilimo, da to dejavnost opusti, ji blokiramo možnost delovanja).

Virtualne resničnosti ni!

Danes je izgubljenih kar nekaj generacij mladih, ker so le ti obležali za PC, pri igricah, pri pornografiji. Njihovi neumni starši pa se slepijo, da bo njihov otrok nekoč inženir računalništva ali pa programer, če danes 8 ali več ur dnevno prebije za PC, na internetu ( kjer nabija igrice, se vleče po forumih v nekakovostno porabljenem prostem času).