Slovenci smo PRIDNI. Italijani so uživaški in Američani so podjetni. Nemci se držijo pravil in reda. Ok, zdej pa zares:

Moji zapiski in moje refleksije pogovora: Zoran Milivojević o Slovencih

http://www.s12.si/component/option,com_seyret/Itemid,62/task,videodirectlink/id,154/

Milivojević že 30 let živi pol meseca v Novem Sadu in pol meseca v Ljubljani

Osnovna razlika je način vzgoje

Otrok v interakciji s starši gradi notranjo sliko o sebi v svoji notranjosti. Z njo bo potem celo življenje živel.

  1. V Sloveniji ni pohval

Zgolj ena: biti priden

Analiza te pohvale: to je pogojevanje ljubezni,

Otroci so deležni zgolj pogojne ljubezni – ne pa brezpogojne ljubezni

Ti otroci so neljubljeni – obsedeno ( notranja prisila) iščejo, da bi dobili ljubezen, da bi ne bili od staršev ( kasneje partnerja) zavrženi - ker niso pridni

Ljudje so v bistvu pretirano socializirani, ubogljivi otroci V Srbiji je obratno: večina otrok je razvajenih, razmaženih – ker dobivajo ogromno pohval in veliko nerealnih pohval ( zgolj pohvale, ni kritike, ni kazni, ni zahtev)

2. BITI RESEN – je za Slovence vrednota

Biti neresen ( igra, zabava, duhovitost) – danes je med mlajšimi že bolje, se veliko smejijo in so sporščeni

Vrednote družbe in ljudi so dinamične, se stalno spreminjamo, vsi se učimo in gradimo kot osebnosti non stop Na to kako smo Slovenci resni ga je opozoril eden od italijanskih gostov

3. STRAH PRED IZPOSTAVLJANJEM:

kvalitetni ljudje, ki imajo primanjkljaj brezpogojne ljubezni – nizko samopodobo – se pri svojem izpostavljanju počuti kot prevarant – SRAM

4.   NEAGRESIVNA DISTANCA Slovencev, Slovenci so PRIJETNI IN ZELO TOLERANTNI  ljudje

( še en dokaz, da je “NESTRPNOST SLOVENCEV” zgolj histerični,  medijski konstrukt levičarjev). 

Kultura vpliva posredno, najprej na starše – potem iz staršev na otroke

Ali se osebnostni problemi povečujejo v družbi ali zmanjšujejo? » Vedno isto!« ??? –se ne strinjam: razvajencev je vedno več - vedno več je ljudi, ki v družbi ne delajo, ne ustvarjajo - temveč jo zažirajo, parazitirajo, manipulirajo - novi spopadi, revolucije, vojne. Socialist = razvajenec.

5. Visok % alkoholizma, % nesreč na cestah, % ekstremnih športnikov, % samomorov – zadaj je slaba samopodoba.

Starši definirajo prihodnost in usodo cele generacije. ( zadaj je ekstremno pogojevanje ljubezni in po novem že razvajenost, ki je še hujša motnja)

Odrasli vsak skrbi za sebe, odgovarja za svoja dejanja, sprejema odgovornost

Dela kot supervizor v vzgojnih zavodih po Sloveniji ( npr. Jarše) – iz spoznanj in izkušenj ter s podlago v Bernovi TA teroiji je nastala drobna knjižica o vzgoji: MALA KNJIGA ZA VELIKE STARŠE

1. Pohvale + nagrade: osebne, na obnašanje, pogojne in brezpogojne ( brezpogojna ljubezen)

2. Kritika + kazen : samo na obnašanje, nikoli na osebo!

3. ZAHTEVE, cilji, naloge otroku

   Starši – Slovenci so v zadnjih desetletjih šli iz ene skrajnosti v drugo skrajnost

Razvajenci so slabi starši, ker niso sposobni sebe frustrirati ( potrpeti, se žrtvovati za nek krajši čas).

Naši starši so  pretirano socializirani, ubogljivi, pridni. Oni so imeli premalo pohval svojega obnašanja, in nič pohval svoje osebe, nič brezpogojnih pohval. Premalo izraženo ljubezen. Imeli pa so preveč kritike, preveč kazni in preveč zahtev

Naši starši so pri svojih otrocih postavili na glavo vzgojo svojih staršev ( kar je velika neumnost): zgolj pohvale, nagrade, popustljivost. Nič kritike, nič kazni, nič meja, nič zahtev. Produkt smo mi, ki smo razvajeni otroci.

Inflacija pohval, ljubezni – s tem ni nič narobe, pohvale človeka ne pokvarijo – pokvari ga pomanjkanje meja, zahtev, kritike in kazni!

Mi razvajenci si sploh ne želimo otrok, če otroci pridejo jih splavimo, če pa se že rodijo – so nam v breme

KVALITETE PT:

Glavna kvaliteta PT je razumevanje, da razume logiko po kateri deluje klient. Vsaka še tako iracionalna osebnost in obnašanja imajo v sebi neko logiko.

KATERI so najtežji klienti:

• Ambivalentni – nekaj časa hočejo, potem nočejo, čez čas speto hočejo.

O sramu, občutkih krivde, o nujnosti kazni v vzgoji

 

Moji zapiski in moja refleksija na videodr. Zoran Milivojević: O SRAMU

http://www.s12.si/component/option,com_seyret/Itemid,62/task,videodirectlink/id,196/

 

 

KDAJ NAS JE SRAM IN ZAKAJ NAS JE SRAM

-       mene ni sram

-       kaj je sram, DEFINICIJA: SRAM je…

-       sram se pojavi zelo zgodaj, otrok – strah pred NEZNANIM

-       čustvo, kadar ljudje mislijo » da drugi mislijo, da jaz nisem vreden kot človek«

-       sram je protiosebno čustvo

-       tisti, ki velikokrat čutijo SRAM, sramežljiv – čustvo samoprezira

-       ti ljudje zelo veliko izgubljajo: ne gredo v socialna okolja, kjer bi se lahko izgradili kot osebnosti

-       mene je bilo kot otroka sram stati v vrsti, to da me vsi gledajo, ko pridem na vrsto

-       ljudje se izogibajo temu, temu … izgubljajo – se ne učijo

-       pretiran sram ==>  pojavi se IZOGIBAJOČA motnja osebnosti – Avoiding personal disorder

 

 

 

  SRAM in PONOS sta glavni otrokovi čustvi, najbolj značilni infantilni čustvi

-       »Očka, poglej!« – od avtoritete iščejo, da so OK. Od publike.

-       Ljudje napredujejo, evoluirajo v času življenja

-       SRAM sčasoma izgine, nadomesti ga čustvo KRIVDE.

-       SRAM je usmerjen na odpis OSEBE, medtem ko pri občutku krivde ne napadam osebo, temveč napačno dejanje osebe – pri tem pa se počutim kot DOBRA OSEBA, OK človek.

 

-       KRIVDA mi pomaga, da se učim, da postajam boljši človek.

-       SRAM: ljudje, ki doživljajo sram se ne učijo, temveč bežijo in se izogibajo: »ZEMLJA OTVORI SE!« skriti se, pobegniti, izginiti.

-       Duhovno razviti ljudje se ne sramujejo

 

 

-       Kako poteka ta proces transformacije SRAMU v KRIVDO, transformacija otroka v odraslega, razvoj Odraslega?

-       Emocije težko reflektiramo. Pri večini ljudi je razvoj zastal, morda zaradi vzgoje, zaradi pomanjkanja znanja, nihče jih ni stimuliral, čeprav se starši trudijo, da dajo maksimum.

-       Večina ljudi ima obe sposobnosti za SRAM in KRIVDO. Pogosto je krivda INFANTILNA krivda.

 

-       Otroci krivdo začnejo doživljati, ko jih starši kaznujejo za neprimerna dejanja

-       Če so kazni brutalne – bo ta oseba, ko odraste – druge brutalno kaznovala

 

-       Kaj lahko naredi povprečen človek, da preraste občutek sramu

-       SRAM je disfunkcionalno čustvo- če nekdo sprejme samega sebe – sram izgine.

KAJ JE NAJSLABŠA STVAR, ki se ti lahko zgodi »dekatastrofiranje« - so what.

 

 

-       KRIVDA v odraslem - diferenciranem smislu je zelo konstruktivno družbeno ( socialno) čustvo. Krivda rešuje mnoge stvari, je konstruktivna, koristna, ga motovira, se samokorigira. Pokaže, da je organizirano in socialno ljudsko bitje z občutkom za pravičnost, »kaj je fer«

 

 

-       Razlika med akcijo, obnašanjem ( čustvo krivde) in OSEBO ( identiteto- čustvo sramu):

-       Ljudje lahko presodijo mene po mojih delih, toda kakorkoli že: moja dejanja nisem jaz ( kaj čutim, kaj mislim, kakšne vrednote imam)!

-       Gibanje roke – ko končam z gibanjem = ali sem še vedno jaz enak JAZ?

 

-       KONFLIKT: spopad dveh mojih nasprotnih želja – nezmožnost distance med željo in mojo osebnostjo. Kaj če nekdo zavrne mojo željo – ali je s tem zavrgl mene osebno??? Ne. Infantilnež pa reče JA. Konflikt želje postane konflikt osebe.

 

-       Iz izkušenj s psihoterapijo številnih klientov sem spoznal, da tisti, ki imajo najglobje psihične motnje – da vsi, ki imajo težje motnje imajo največji problem ločiti med OSEBO in DEJANJE.

 

-       VZGOJA NUJNO: Zato naj starši ločijo dve vrsti sporočili: sporočilo na osebo ( » vi ste super kuharica!« in sporočilo glede na njeno dejanje, akcijo, delo, obnašanje ( »dobro ste skuhali večerjo!«)

 

-       Za vzgojo je izredno dobro, da pohvalimo BITJE, OSEBO in hkrati zelo jasno kritiziramo delček obnašanja, ki je napačen – ali pa odbijemo določene želje otroka. Sprejemamo osebo vendar hkrati odbijamo določeno njegovo željo, ker ga ljubimo, vemo, da mu ta določena želja škoduje.

 

-       Razlika med JEZO in PREZIROM, razlika med KRIVDO in SRAMOM, med samojezo in samoprezirom.( čustvo leti na AKCIJO in čustvo na OSEBO)

 

-       »Mentalno zdravje otroka garantiram za 60 let, če boste tako vzgajali!« - če bodo starši to pri sebi in pri otrocih ločevali ( oseba, akcije)- Milivojević

 

 

-       Ali v slovenski družbi razlikujemo OSEBA in AKCIJA osebe? Ne. » Kaj si zdej naredila, koza nora!«

-       Negativne etike so zelo nekonstruktivne v vzgoji otrok. Idiot, koza nora. V otroku sprožajo razvoj duševnih motenj in celo duševnih bolezni.

 

 

-       Slovenska kultura in vzgoja: ni pohval. Ta tradicionalna mentaliteta. Grožnja otroku, da ga bomo zavrgli, zapustili, če ne bo tako delal, če ne bo priden!

-       Diskvalifikacija bitja, odpis, izbris osebe.

 

-       Trenutna slovenska vzgoja ni dosti boljša: napaka ( tradicionalna vzgoja nima brezpogojne ljubezni in pohval) in nasprotna napaka ( moderna vzgoja pa nima kazni)

 

-       PRIPOROČILO STARŠEM: predelajte knjigo Mala knjiga za velike starše: kako otrokom sporočati pohvale, kritike in zahteve.

-       Slovenski starši so motivirani za vzgojo. Iščejo literaturo, veliko berejo. Rad bi omenil dela Bogdana Žorža o razvajenosti.

 

 

Po 2. svetovni vojni obstaja pedocentrični model, ta antipedagoški model: da je otrokom potrebno vse dovoljevati, da se samorazvijejo, da jih ne smemo kaznovati. Zgolj pohvale. » starši , ki preveč ljubijo« se držijo teh slabih, modernih receptov.

-       Ti novi koncepti so pozabili, da je vzgoja tudi kaznovanje. Prisilia. Nasilje. Ne samo starša nad otrokom, temveč tudi družbe nad biologijo.

 

 

-       Kdo je zdrava osebnosti? Ali sploh obstaja? » Freud je to zelo lepo rekel, da zdrava osebnost je tista osebnost, ki je zmožna ljubiti ( imeti intimen odnos) in delati. Oseba ima intimen odnos in rada dela ( ustvarja).  To je čisto dovolj za definicijo, vse ostalo naštevanje bi bila neka totalitarna ideologija

 

 

 

Dejstvo je, da smo moški 20. stl. in 21. stl. izgubljeni. Kakšna je naša vloga? Vloga v družbi, vloga v partnerskem odnosu? Vloga pri vzgoji otroka?

Mačekmuri je spisal članek s katerim se popolnoma strinjam. Knjigo pa moram obvezno še prebrati.

Mislim, da imam na blogu že neko kopijo o Nefunkcionalnem moškemu, ki ga je napisala Lea Jelen, nekaj podobnega kot “.razvajen mamin sinko”.  ” Moški”, ki ponavlja samo vlogo svoje mamice.

Menda imam tudi članek ali link do članka Branka Cestnika, ki govori o tem zakaj so slovenski filmi neuspešni: ker jim je glavni lik razvajeni in prezaščiteni luzer, ker v filmih manjka lik očeta.

Vinci je napisal(a): Mene nič ne motijo spomeniki Tita, Kardelja, Kidriča, itn. Navsezadnje so pomembno zaznamovali našo preteklost.

Mogoče se ti nasmehne sreča in boš po občinskem odloku dobil palčka v podobi Fritzla pred bajto, kajti tudi on bo vsaj del preteklosti pomembno zaznamoval. Pač ne tako zelo kot omenjeni velikani zgodovine, ma odtod tudi velikost palčka, da bodo razmerja pravilno urejena. Tekavec na forumu Financ

Fritzl je psihopat, ki je zaprl del svoje družine v klet in jih je popolnoma obvadoval tam doli v temi - jih USPEŠNO manipuliral nekaj desetletij in vsesplošno zlorabljal.

Pred leti sem gledal film Kusturice: Podzemlje. V osnovi dolgočasen, bolan, težaški in zblojen film, ki govori, da so se neki partizani v podzemlju Beograda še 30 let po vojni skirvali tam spodaj v kanalizaciji, ker niso vedeli, da so Nemci že šli domov in da je vojne konec. Film je bil poln zelo bolanih, absurdnih odnosov med temi undergrounderji, alternativci, partizani - ki so se v času vojne skrivali v kanalizaciji, v kleteh. Skratka, težko je gledati ta dolgčas, ta nesmisel, absurd, to psihopatologijo.

Šele čez čas sem zaštekal, da je to brihtna simbolika Miloševičeve nacional -socialistične Srbije, ki jo nacional -socialistična fevdalna oblastna klika s svojim medijskim aparatom še vedno drži v socialističnih, nacionalističnih, nekih zgodovinskih mitih. Drži 99% raje v v podzemlju. V temi, v revščini, v suženjstvu. V absurdu, v brezizhodnosti in norosti - pa ljudje še kar furajo ta brezsmisel in verjamejo ( naivno VERUJEJO) tem socialističnim mitom in tej nacionalistični retoriki. Verjamejo tej eliti Fritzlov, fevdalcev, manipulatorjev, psihopatov.

In kako je v Sloveniji? Mar niso isti psihopatski Frizli na oblasti in s pomočjo socialističnih lutk v političnih strankah in s pomočjo lutk v medijih šše vedno narod držijo v ljubezni do socializma, še vedno ga držijo napopanega na bližnjo zgodovino. Ljudje še kar živijo v kleti za časa leta 1980. Kot da nismo v tržnem gospodarstvi in v EU.

Psihopati Fritzli kot gobe po dežju rastejo v takih deželah, ki niso razčistile z bližnjo zločinsko polpreteklo zgodovino. To so Avstrija, Slovenija, Italija, Srbija, Rusija, Kitajska. To so dežele, kjer še vedno vladajo psihopati - kako bo drugače v negativni selekciji, ki jo je gojil socializem že po defaultu.

Sploh ne opažam, da so moji znanci ali kolegi depesivni. Meni se zdijo vsi dobre volje.

Morda se v sami taki družbi gibljem, kjer imamo vsi veliko gibanja v naravi. Hkrati pa tudi veliko delamo in imamo veliko ciljev, tako da se ni časa smiliti samemu sebi ( kot sem to delal v srednji šoli in na faksu, kjer mi je ostajalo ogromno časa). Po drugi strani pa sem srečen v zakonu in v svoji družini - tako, da je to še ena opora. Največja opora pa mi je že nekaj časa vera v Boga. Tu se vse začne in vse konča. Po mojih izkušnjah.

Če mi bo Bog poslal tako preizkušnjo kot svetopisemskemu Jobu, upam, da mu bom ostal zvest.

 

XY Napisal/-a:morda je “krivo” le zimsko vreme, kot je že kokica omenila. ve se namreč, da je zima res bolj depresivna kot poletje in da so ljudje boljše volje, ko posije sonce. letos se mi zdi to še bolj izrazito kot ponavadi, saj sem lani že ob takšnem času sama kar skakala okoli evforična, letos pa ni tako. me veseli, če živiš med ljudmi, ki so dobre volje pavel. moji prijatelji in družina imajo dobra in tudi slabša obdobja, tako kot pač vsi ljudje, le da se mi zdi, da je ta “zimski” val letos še posebno močan oz. sinhroniziran.

Sploh nisem odgovarjal na kak post, zgolj sem povedal kako jaz doživljam in premagujem depresijo.

Sonce ( vitamin D in nekateri hormoni) + svež zrak in gibanje so najbolj učinkovit kratkotrajni obliž. Dolgoročni in koreniti zdravilci pa so antidpresivi in kvalitetna psihoterapija.

Seveda so dobri in slabši trenutki in bebasto je govoriti, da je “nekdo ves čas dobre volje”. Tudi depresija ni stvar enega dneva ali tedna. je stvar daljšega obdobja. Ponavadi rečejo psihologi, da so vzrok črne, nekonstuktivne, ali kot ti praviš: NEGATIVNE misli, ki so vzrok za neprijetna ( ti jim rečeš NEGATIVNA) čustva. Vse to pa potem vpliva na (NEGATIVNO) obnašanje osebe. (Negativno) Obnašanje pa spet doda impulz mislim in krog spirale v destrukcijo je zaključen in pospešeno vodi v točko absolutne NEGATIVNOSTI. To je dobro kdaj izkustiti - da je potem želja po presekanju teh vzorcev večja, prav tako volja da do tega nikoli več ne pride.

Preberi si knjigo MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ( Norman Vincent Peale).Švicarji so rekli, da pomaga, da se preseliš v gorsko kočo in cel dan sekaš drva.

Pa še to: evforija je samo (na zunaj) antipol dolgotrajne žalosti in je tudi znak DEPRESIJE, ki se uradno imenuje: MANIČNO ( evforije) - DEPRESIVNA motnja (oz. BOLEZEN če je hujša in dolgotrajnejša in celovitejša).

Po drugi strani pa ni nujno, da imaš to. Danes je zelo moderno že samo čustvo neprijetnosti ( žalost) označiti kot DEPRA. Samo pač zelo preobčutljiva in prezaščitena družba.

1. zaskrbljenost oz. pretirana skrb v primeru tvoje žene (ti pa si flegmatik, ane?) ni znak ljubezni - temveč motnja. V osnovi je to čustvo, ki ga večina od nas občasno začuti, nekateri pa ga večino dneva čutijo.

Moder človek seveda opravlja vsakodnevna opravila in skrbi, da dejavnosti dobro tečejo. Toda, če se prepušča človek tisočerim strahovom “kaj bo, če bo” - je tukaj v ozadju zaskrbljenosti anksioznost, tesnoba. V velikih primerih je v ozadju samopoveličevanje, nadutost, arogantnost - sploh pri kristjanih!!! - ki bi morali imeti Boga na prvem mestu in mu tudi izročiti določene skrbi in strahove, ki so zunaj mojih moči.

Lahko pa je vir v perfekcionizmu ali obsedenosti z delavnostjo, hitenjem, pridnostjo. Čemur je podlaga globoko mišljenje “da nisem dovolj dober, če ne delam to in to” - skratko pogojevanje ljubezni samemu sebi in nezmožnost sprejeti dar brezpogojne ljubezni.

Vsekakor tudi sedaj lahko rečem (nič osebnega in slabonamernega): še ena finta, ki se predstavlja kot ljubezen.

Ti smem predlagati, da spremeniš naslov v ZASKRBLJENO žensko srce?

1. Drugo opažanje: ni samo žensko srce zaskrbljeno. Tudi marsikatero moško srce je. Moje je bilo vsaj 2 desetletji.

2. Tretje opažanje: podzavestno (ZALJUBLJENOST) si iščemo točno takega partnerja, ki ima

3.1. moji motnji popolnoma nasprotno motnjo, močan kontrast:

pretirana skrb, odgovornost za vse = zaskrbljenost vs. pretirana flegmatičnost = neodgovornost

3.2. ali pa identično motnjo, skrajnost.

Beseda motnja mi ni po godu. No razloži nam prosim če je bilo 2 desetletji pri tebi tudi motnja in kako si jo pozdravil?

Motnja je vsaka stvar - ki mi preprečuje, da bi normalno odreagiral del dneva, del življenja. Mene je zaskrbljenost paralizirala. Seveda, pri meni je zaskrbljenost bila motnja - saj me je ovirala vsaj dve desetletji. Sam nimam strahu ( ali sramu) priznati, da so me včasih in me še sedaj občasno kakšne motnje držijo v šahu in ne jaz njih.

Zaskrbljenost je čustvo, ki pokaže, da se PRETIRANO bojim, da bodo določeni negativni scenariji moj projekt pokvarili.

Človeku čustvo zaskrbljenosti aktivira dodatne moči, predvsem pa veliko adrenalina, da išče rešitve in ukrepa. Torej čustvo zaskrbljenosti je sprožitelj stresa. Stres je čisto OK. Dokler vse to ne traja ure in ure, dneve in dneve, mesece in leta. Takrat pa zasrbljenost doseže stanje MOTNJE, oz. s stalnim sprožanjem adrenalina doseže zgolj paralizo: torej, da še tistega ne naredim - kar znam in sem sposoben brez stresa dobro narediti. Tako je zaskrbljenost je v bistvu SAMOubijanje človeka ( počasni psihični samomor po kapljicah).

Zdaj pa mi ti ISKRENO povej komu prinaša korist tvoje zaskrbljeno “srce”?

1. Tebi?
2. Tvojemu možu in vajinemu odnosu?
3. Otrokom in vzgoji otrok?
4. Podjetju in nalogam, ki jih opravljaš v podjetju?
5. Po mojih izkušnjah nikomur. Vsem zgoraj naštetim samo prinaša vedno večjo ŠKODO in NEPOTREBNO - neumno trpljenje.

Reševanje:

1. 1. najprej si priznaj, da imaš velik problem, motnjo - ki ti preprečuje kvalitetno življenje ( večina ljudi tega ne zmore - zato se “fiksajo” še naprej in medtem iščejo lepše in učinkovitejše izgovore za svojo dejavnost)
2. 2. opazuj, kdaj se to čustvo pri tebi sproži
3. 3. začuti ga, priznaj si ga, išči vzroke za njegovo pojavljanje
4. 4. MODER je tisti človek, ki razlikuje katere probleme lahko sam reši, katere pa prepusti (izroči) Bogu - sam pa veruje, da bo vse dobro.
5. 5. poslušaj sebe, poskušaj večino rešitev - ki ti pomagajo v sproščanju in obdrži kar je dobro
6. 6. Ena glavnih vrlin je, da se naučiš odbijati misli, ki ti prinašajo nepotrebne skrbi. Kajti ti si gospodar misli, ki letajo in gnezdijo v tvoji glavi.

Zdaj je treba samo še v življenje spraviti vse to.

Slednje je najtežje. Jaz sem povedal zgolj svoje izkušnje. Mislim, da je še veliko tudi drugih spoznanj in rešitev. A najbolje je kar začeti TAKOJ delati na najmanjšem spoznanju kot pa dolgo tuhtati, da najdem končno, magično rešitev ( kar je moja pogosta skušnjava).

Je pa tako, da je pri Slovencih te ZASKRBLJENOSTI ogromno. Sploh pri starih ljudeh, ki so bili vzgajani v pogojni ljubezni, je tega ogromno. Človek misli, da bo OK sprejet v družbi, če ima masko na obrazu ” JAZ SEM ZASKRBLJEN!“.

Po drugi strani pa imajo razvajeni in prezaščiteni osebki vse upravičene razloge, da smo resnično lahko preveč zaskrbljeni. Glede na to kaj vse moramo v življenju še vzpostaviti na svoji začetni poti preobrazbe ( kar prej 20 let niso) - je dela res ogromno.

“Slaba vest” je tipična lastnost “klerikalnih” katolikov. Non stop se mrcvarijo s slabo vestjo. Vedno bolj sem mnenja, da pod “slabo vestjo” v resnici mislijo sram, ki pa je izrazito škodljivo čustvo, ker je usmerjeno v destrukcijo osebnosti. Zraven paše še patološka vera v Boga - ki je preganjajoči, kazujoči in  grozeči bog. Vse kar naredim je narobe in zato nisem vreden, da živim.

Vest ali občutek krivde je usmerjeno čustvo na mojo obnašanje.

Zdrav je občutek krivde, saj spodubja, aktivira osebo, da spremeni svoj način obnašanja.

Za razliko od sramu - ki je na ravni izničenja samega sebe, je proti osebi “Tako me je bilo sram, da bi se kar v zemljo vdrl” “Da bi kar rad umrl!”.

Le, če imamo vest ( oz. ZAČUTIMO občutek krivde), le tako se lahko osebnostno učimo in napredujemo, da določena slaba dejanja obžalujemo. V globokem obžalovanju lahko najdemo boljše rešitve in se jih potem trudimo udejaniti.

Bolj kot ciklanje v svoji psihi ali psihološko samozadovljevanje ali samomrcvarjenje je pomembno, da se z nekom drugim pogovarjamo o teh bolečih stvareh - ali da nas vsaj posluša. Obžalovanje pred Bogom in spovednikom spodbuja, da kreativno aktiviramo energijo čustva v spremembo obnašanja, dejanj - ki smo jih boleče začutili kot slaba.

Drug ekstrem pa so sodobni psihopati ( ki jih je vedno več), ki se res nikoli ne počutijo za nobeno stvar krivi, nimajo slabe vesti, z lahkoto pa s tujo vestjo manipulirajo. Njihova slaba dejanja ( ki jih zreducurajo na “lapsus” “napakice”) se “slučajno zgodijo” oz. so drugi krivi, da “so se sprožila”. Nek psihoterapevt mi je pred leti dejal, da na smeri NLP študirajo v glavnem psihopati. Zanima jih zgolj moč nad drugimi.

Ehhh..he.he., vi patetični izprijeni komunisteki zblojenih in dijaboličnih umov, z ogromnimi črnimi luknjami v duhu. A bogami, kot je iz vaših postanih umotvorov videti, z ogromnimi črnimi luknjami v znanju prav tako.

Zvijate se kot neprevidni požrešni deževniki nasedli na, v jutranjem julijskem soncu [pre-]hitro razbeljeni kamniti obali, prekriti s hitro posušenim tenkim slojem drobnega kremenčevega peska.

Vedno me je fascinirala zagnanost vas komunajzarčkov pri kreiranju, svojemu patetičnemu, kleptomanskemu življenju ničvrednežov, zapriseženih bleferjev, paralelen virtualen svet, v katerem so, zgolj na temelju demagoške alibi retorike, samim sebi videti kot normalni in spoštovanja vredni pošteni ljudje. Kako prozaični umi. Kako patetično!

V tej svoji silni vnemi, da se bi svetu predstavili in prodali za poštene, altruistične, mentalno zdrave osebnosti, vztrajno ropotajo in lažejo predvsem samim sebi, kajti malokdo normalen jim nasede. Lažejo toliko vztrajno, da na koncu nekateri, najbrž tisti najbolj moteni, samim sebi verjamejo in razen sebi in sebi podobnim lothus-eater klepomansko-parazitskim pizdekom, v resnici nikomur niti ne uspejo prodati svoje demagogije.

Glejte tovariši marsofčki, zadeve, ki vas obsedajo, so v bistvu zelo preproste in dokaj dobro znanstveno absolvirane. So sicer večje od vas in vaših skromnih zmožnosti dojemanja, in še bolj skromne volje po izkanju bistva, so tudi stare kot svet sam, ma so vseeno trivijalno preproste.

Odkar je homo sapiens sapiens naredil prve aktivnosti, ki se jih lahko uvrsti med “načrtne gospodarske dejavnosti, zaradi ustvarjanja dobrin”, in je te dobrine začel menjavati z drugimi, sebi podobnimi pridelovalci dobrin, so obstajali tudi vam podobni pizdeki, ki niso počeli drugega, kot tuhtali, kako bi si prilastili rezultate dela in potu drugih, kako bi malo “uravnavali premoženje”. Kleptomančki ste takorekoč večni, jebenti.

In tudi danes, tu v komunistični đamahiriji Slovenistan, ni nič drugače. Komunisteki skušate z alibi demagoško retoriko prikriti pravo naravo svojih izprijenih umov in svojega vigilantskega kriminalnega početja.

Dejstva so pa neusmiljeno jasna - v žepe in kašče drugih segate in jim s pomočjo državne prisile, po reketarsko zasegate 70% rezultatov dela.

Čemu to počnete in pri tem danes, kako arogantno in obskurno, najbolj temeljito reketirate ravno delavce - odvisno zaposlene ljudi, med njimi pa najbolj mlade in one na vrhuncu ustvarjalne moči, med temi pa najbolj one najbolj izobražene-usposobljene, med njimi pa najbolj one najučinkovitejše, ki so po naravi stvari tudi najbolj plačani?

Predvsem zato, da lahko vsako leto v Sloveniji pol proračuna pokradete - preselite k Svojim™ Posvečencem™, kar neposredno iz Skupnosklede, recimo preko, kako priročno, gradnje zlatih tunelov in preko posvečenih dobaviteljev državi in paradržavi, ki se pasejo na Skupnoskledi, ali nekoliko bolj sofisticirano in dodatno še mimo skupnosklede, recimo preko kartelnih aranžmajev vaših tajkunkskih kamarilj, ki se bogato poslužujejo, našim regulatorjem in nogometnim arbitrom nevidnega podmizništva.

Podmizništva, ki se vas prav tako drži, odkar stoji ta svet. Hočem reči, drži se vas, zarotniških kleptomančkov. Logično, kdaj pa je zarota potekala nad mizo, jebenti!?

Seveda to počnete tudi zato, da sebi in Svojim™ zagotovite paraziterske državne, iz Skupnosklede financirane, povečini povsem nepotrebne in državljanom nekoristne službice, pri čemer že tako močno pretiravate, da skupaj z borčevsko organizacijo trenutno potom teh službic in sinekur, neposredno, in preko vpliva na družinske člane tudi posredno, plačujete volilno zvestobo bolj ali manj vseh svojih volilcev, ki bojda štejejo gigantskih 40% volilnega telesa. Pol države ste potegnili med ogabne plačane suporterje, v totem vašem kleptomanskem projektu.

150 tisoč ljudi v državi z dvema milijonoma duš ste obesili na hrbte onih 100 tisoč preobdavčenih, ki jim zasegate 70% rezultatov dela. Kleptomanija in drakonsko državno reketiranje brez mere in meja, pač!

Tako je to, če se lopov znajde sam v zlatarni, ali levičar oz. bodimo kar neposredni, komunajzar na oblasti.

Ker je pa za kleptomanijo znano, da gre za mentalno motnjo, je v bistvu, roko na srce, logično, da nimate mere. Zato ste onim istim 100 tisočakom obesili na hrbet praktično še vse penzioniste in celoten zdravstveni sistem. In jim za nagrado, arogantno oznanili, da naj nikar ne sanjajo, da bodo zaradi navzgor neomjenih prispevkov imeli neomjene tudi pokojnine in zdravstvene storitve.

Ne, ne, to ste jim seveda omejili, zato, da tudi v zdravstvu lahko kleptomanite in tudi na pokojninskem področju lahko “izravnavate” in plačujete dedne borčevske pokojnine potomcem množičnih morilcev.

Jaz vašo motivacijo in početje sicer ne odobravam, ma z logično-akademskega aspekta zastopim. Skrbite pač načrtno, da se politično korektni kleptomanski geni, ter patološko-dijabolični geni množičnih morilcev - ultimativnih komunajzarskih kleptomanov, razmnožujejo v eni takšni krasni, sproščeni, vzpodbudni ekonomsko-socijalni klimi, klimi privilegiranih borčevskih pokojnin in zagarantiranih državnih službic tipa one, s katero se hvali mataj in sinekur, tipa one s pomočjo katere nam tovariš Bifši™ oznanja, koga nam je voliti na precedniških in parlamentarnih volitvah, kdo da je kredibilen kandidat in kdo ni. Ultimativni zarotniški kleptomanski podmizniški pizdeki pač.

Nikar se mazohistično ne trpinčite pubeci - vedite, da vas vsakič, ko se odločite lamentirati o “uravnavanju” in “pravičnejši distribuciji dobrin”, v bistvu, navzven vidno, in drugim ljudem očitno, instinktivno, vodi podzavest vašega izprijenega kleptomanskega uma in izdajalskega kleptomanskega gena.

Ni to nič kaj takega, pubeci moji. Bolezen pač, kot vsaka druga mentalna bolezen. Nikarte se mučiti ali se po nepotrebnem, zaradi prikrivanja te hibe, skušati povzdigovati na raven poduhovljenih altruističnih borcev za šibke.

Kajti vi to niste, vi ste jebeno-trivijalno navadni kleptomanski motenci in s tem se morate navaditi živeti, jebiga. Altruistični borci za šibke, šibkim prostovoljno odstopijo delež svojega, vi pa, kao v imenu šibkih, s pomočjo državne prisile zasegate večino rezultatov dela drugih, ki ga potem zgolj kakšna drobtinica zaide doli pod mizo k šibkim.

Tak preprosto je to, pubeci moji. Žal nič poduhovljenega, sakralnega, intelektualno prefinjenega to ni. Ena sama jebena moralna horizontala in intelektualni poden. Dobro?

P.S.

Veste kaj je pa najbolj patetično, katera kloaka vaše bede je najbolj blatna in smrdeča?

Najbolj bedno je to, da se ne zavedate, da bi za uspešno demagoško maskiranje kleptomanskih podvigov, tako gigantsko velikih, kot je vaše kriminal-kleptomanjenje, morali vsi v tej komunajzarski orgiji sodelujoči kelptomančki, imeti po pet diplom in v podrobnosti poznati celotno filozofsko dediščino človeške civilizacije. Takorekoč one pizdeke Hegla, Aristotla in Hamurabija, bi morali poznati skoraj tako kot Adema Krasnićija, pri katerem kupujete burek.

Vi se pa tako, od Brozeka ključavničarja in Berije faliranega študenta strojništva, preko Kučkota partijskega aparatčika, novinarsko-pravniškega fdv klončka, do psevdointelektualcev tipa mataj, resnih tem in resnega demagoško-agitpropovskega dela lotevate s pomanjkljivim znanjem, ampak z veliko dozo talenta za zaroto in naravno nagnjenostjo k paranoji.

Ne mi tega delati, jebenti, kdo bo to bral.

Ali pa poslušal. Tako recimo, kot je na TiVu postajah slovenistanskih vse težje poslušati ihtavo komunajzarsko ponavljanje whisfull thinking mantre,…”ko bomo v jesen prevzeli oblast…!”. Vsi, kot bi bili klonirani, do barbike in konkubine , pa onega sluzastega Golobiča in še bolj sluzastega Tuerka.

Dajte malo razjahati, jebenti. Kaj se nič niste naučili? Leta 2004 ste prav tako hlastali in ihteli, ter hlipali, oni pizdek Niko Tošekof je vehementno najavljal 90% podporo LDS-u in “levici”. “90% bre, živa istina druže sudija, majke mi!”. In vendarle vemo kako se je končalo.

Najbrž ne potrebujem razlagati, kakšno hudo ekskluzivno cigaro bom namočil v najfinejši konjak in jo nesramno počasi “potrošil” v nemerljivo razkošni hedonistični ekstazi, če vam volilci tudi to jesen dajo brco v tiste kleptomanske komunajzarske, ali kot vi preferirate, da se jim reče, levičarske riti.

Legende in narodni umotvori pravijo, da če češ orng srat, se pojdi prej vsaj najest česa, kar vsebuje veliko balastnih snovi, jebenti. Znanja in vsebine vam manjka pubeci, vsebine in znanja bogganimarad!

To, kar vi tu počnete, žali že temeljne forme inteligence na planetu Gea, recimo že bitja, ki so tam nekje tik nad nivojem ganglijskega nivoja “inteligence” pri deževnikih. Dajte se malo bolj potruditi, jebenti, ne pa tu nenehno vrteti linke na nekakšne obskurne stripe in vztrajno ponavljati iste roftarske dijagnostične poskuse redneckovskih pijančkov, ki si za šankom skušajo, kao učeno, izmenjati mnenja o nečemu česar koncepta niti teoretično ne morejo štekati, kaj šele, da bi o zadevi kaj zares vedeli.

LP shaman

popravil(a) : 2008-01-12 23:50:54

“Socialist je idealistični ZLOČINEC Prokurust iz grške mitologije. Na posteljo svojega IDEALA vsiljuje realnost, ljudi. Seveda gre to samo z nasiljem.

Tiste ljudi, ki so preveliki ( ki razumejo zločinskost in logiko socializma) skrajša za glavo, da so primerni za njegovo posteljo, njegov Ideal.

Tiste ljudi, ki pa so prekratki ( neumni, naivni) pa NATEGNE, da dosežejo njegovo mero.

Seveda vse ljudi uniči, razen psihopatov, ki že vnaprej pašejo v njegovo psihopatsko posteljo.”                                           avtor citata sem Pavel

Simbol perfekcionizma je Sizif, ki vali skalo na vrh, a tik pod vrhom mu skala uide dol ( nobena naloga ni dovolj dobro narejena, vedno nekaj fali). Njegov ideal je POPOLNOST, perfekcionizem.

Simbol zločinskega, psihopatskega idealizma pa je Prokorust, ki nepopolne ljudi enkrat raztegne na postelji, drugič pa jih skrajša. Vsakič živega človeka ubije za svoj ideal.

Dolgo časa je veljalo, da se živčne celice ne znajo obnavljati. Zadnjič pa so znanstveniki sporočili, da pa se vendarle znajo, le postopki so bolj počasni in zapleteni. Koliko je za verjeti raznim trač sporočilom v medijih, ki 60 let govorijo, da je špinača zdrave, ker vsebuje ogromno železa, potem pa nekega dne sporočijo, da to ni res in da so se nekoč zmotili za eno decimalko!

Dejstvo je, da danes znajo globinsko slikati možgane, da znajo detektirati razna področja možganov in določati centre govora, vida, logičnega mišljenja itd. S slikanjem so ugotovili trajne poškodbe določenih delov možganov ( izžganost) pri duševnih bolnikih, pri alkoholikih, pri mamilaših.

Pa še te znane resnice:

LEFT BRAIN FUNCTIONS uses logic detail oriented facts rule words and language present and past math and science can comprehend knowing acknowledges order/pattern perception knows object name reality based forms strategies practical safe

RIGHT BRAIN FUNCTIONS uses feeling “big picture” oriented imagination rules symbols and images present and future philosophy & religion can “get it” (i.e. meaning) believes appreciates spatial perception knows object function fantasy based presents possibilities impetuous risk taking