PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 'čustva' Kategorija

Prva in druga žrtev VOJNE

Objavil pavel dne 16.02.2014

“Prva žrtev vojne je RESNICA.

Druga žrtev vojne je RACIONALEN DIALOG!”

Tretja žrtev je izgon in nesposobnost, nezmožnost HUMORJA.

Humor je prvi test, da vidimo ali je človek duševno moten. Če se je zmožen pohecati na svoj račun, je zelo dober znak, da je človek skladen z realnostjo.

Tako kot v vsakem običajnem konfliktu. Konflikti so bolj močni z ljudmi s katerimi smo več skupaj, se bolje poznamo. Sploh v partnerskih, zakonskih vezah. A v njih je glavni problem, da ne sprejemamo moške in ženske duševnosti, ki sta si zelo drugačni. Kljub moderni vojni proti različnosti spolov in za ENAKOST SPOLOV, ne enakopravnost, temveč ENAKOST!

Tipičen je stavek ” NIMAM KAJ OBLEČI!” Ženske z njim sporočajo, da nimajo nobene nove obleke, same stare cunje. Moški pa v svoji govorici s tem stavkom sporočamo, da nimamo čistih cot.

Z ženo se sedaj učiva, da biti roza ali moder ni narobe =napačen, temveč le drugačen. Če bova znala dobro združevati svoje različnosti v tem, da biti moški ( drugačno razumeti stavke, drugačne vrednote imeti) in biti ženska, bova dobila bravo vijolična = roza + modra. Vijolična je kraljevska, Božja barva. Seveda tukaj predpostavljam, da sva za zakonca izbrala osebo, ki ima glavne vrednote v življenju enake. Če se v konfliktu – ko zapadem v vrtinec obtoževanja in sem globoko prepričan, da me žena hoče le prizadeti, mi zmanjšati spoštovanje, da je hudobna, da me sovraži in mi hoče slabo – uspem prepričati, da je dobronamerna in da je ženska, se spomnim na pink&blue, sem prepričan, da 95% prepirov v hipu izgine in se začne konstruktiven in racionalen pogovor, kmalu tudi ljubeč pogovor.

Kdo se gre težko dialog:

  1. psihopati, ker dialog izkoriščajo za dosego svojih brutalnih ciljev, manipulacije. Hkrati sočloveka in nasprotnika hitro označijo za sovražnika in z njim tudi ravnajo v vseh ozirih prezirljivo, zaničljivo, uničujoče. Vedno so v vlogi Preganjalca, znajo pa blefirati vlogo Rešitelja in Žrtve.

  2. šibke osebnost ( ovce) se preveč kregajo, ker nimajo izoblikovanih vrednot, oz. so preveč odvisniške, da bi te vrednote ( odgovornost, dialog, osebna rast) živele, hkrati pa od drugih ljudi preveč pričakujejo in jim premalo dajejo. Čustva in strasti preplavljajo njihov slabo razvit in neurejen razum. Kregajo se dobesedno za malenkosti in nikoli ne odkrijejo resničnih vzrokov prepirov. Vedno so v vlogi Žrtev ali Rešiteljev, šele v Kolektivu so uničujoči Preganjalci.

  3. močne osebnost imajo zelo jasne in močne vrednote, a se po drugi strani ves čas srečujejo s terorjem kolektiva šibkih osebnosti. Ta kolektiv je zelo močan in človeka povozi. Občasno pa se srečajo s psihopati. Po Milivojeviću (PT TA): Zdrava močna osebnost je sposobna stanovitno LJUBITI in stanovitno DELATI. Skratka je ekonomsko svobodna, ustvarjalna, podjetna + v prijateljstvu, skupnosti in zakonskem ter starševskem odnosu je stanovitna. Jaz bi dodal, da je stanovitna oseba predvsem oseba, ker je ves čas v poosebljenem dialogu in odnosu z Bogom, avtoriteto, nadjazem, staršem.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev, skupnost, občestvo, Dialog, Družba, Družina, Humor, Jaz sem... ali biti ali imeti?, Partnerski odnos, mož & žena, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Zakonska skupina DiŽ, citati, inženirji družbe, modne družbene smernice, iskanje partnerja, motnje in bolezni, motnje osebnosti PSIHOPATI, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, politika, psihologija; duševnost, služba, sposoben odgovorno in stanovitno DELATI in LJUBITI, učenje, čustva | Brez komentarjev »

Biti katolik v časih gnosticizma in prevlade kafkovsko birokratske in vsemogočne države

Objavil pavel dne 16.02.2014

Eno je jemati, da sem katolik zaradi staršev ali prednikov.

Drugo je jemati, da sem katolik zaradi zahodne kulture.

Tretjo je biti katolik zaradi tradicije.

Četrto je zaradi vrednot, ki so nastale v času katolištva: solidarnost, sočutje, prostovoljno delo, ustvarjalnost, trdo delo, praznovanje, podjetnost, dialog, kritično mišljenje, svoboda verovanja, ekonomska svoboda, …

Peto je nositi katoliške simbole kot modne dodatke.

SI KATOLIK???

( ne vem zakaj včasih blog noče videa sprejeti iz Youtuba)

V bistvu pa pomeni, da živim po Božjih zapovedih – dekalogu, v skladu z Evangeliji, da sem stalno v dialogu z ljubečim Očetom in Odrešenikom Jezusom Kristusom. Da se od Jezusa, naše avtoritete, v Evangelijih učim kako je ravnal s svojimi čustvi ( strahovi, jezo, skrbjo, tesnobo, …), kako je molil, kako je ozdravljal, kako je trdo delal kot tesar, kako se je zabaval in praznoval, kako se je pogovarjal, kako se je boril s skušnjavami, kako je učil ljudi, kako jim je odpuščal grehe, …. Živimo v občestvu, svobodni skupnosti. Slavimo in molimo istega Boga. Ker pa v razumevanju različnih pristopov Boga lahko pride tudi do odklonov, je dobro, da imamo duhovnega spremljevalca in da se v ožjih skupinah pogovarjamo o mojem, tvojem, … krščanskem življenju. Pomembno je utrjevati spomin z branjem svetega pisma in rednim obiskovanje bogoslužij. Pomembno je tudi iskreno pregledati dušo ob spovedniku, duhovniku. Sveta Skrivnost ali zakrament.

Živeti z Bogom se začuti v duši, v večjem miru, notranjem veselju, spominjanju kaj vse dobrega je Bog naredil v mojem življenju, kako me je ozdravljal, kako mi je odpuščal, v nenanavezanosti na svet, denar, kapital, malike, zlata teleta, oceno družbe. Prav tako pa se vidi v konkretnem premagovanju težav: sem dober v delu, šolanju, sem bolj odgovoren, sem bolj svoboden ( nenavezan, neodvisen, nezasvojen), si uspem najti punco, si uspem postaviti zakonski donos, sem trden na delovnem mestu, ekonomsko svoboden, kako dobro si pridobivam prijatelje, kako dobro skrbim za družino, otroke, kako sem odgovoren v družbi … Ne more govoriti o veri človek, ki je vse življenje na isti razvojni točki, brez premikov na boljše, na polju zasvojenosti in odvisnosti, čustvene blokade,  recimo na socialni pomoči, brez službe, ki že 20 let ni naredil šole, ki je že 20 let brez fanta ali punce, …. Jobu se je vse pozlatilo, kakršnega dela ali posla se je lotil, vse se mu je pozlatilo.

Ne živimo več v krščanski kulturi. Upada število vernikov, veča se število agnostikov in gnostikov, protivernih ljudi. LE ti z orodjem demokracije ( večina zmaga) uničujejo naše vrednote kot Barbari z vdorom v Rim podirajo objekte. In postavljajo svoje “vrednote”, ki so dostikrat skregane z življenjem in Bogom. Naše vrednote spridijo s svojimi vrednotami, ki so neosebne,  birokratske, dostikrat obrnjene proti človeku in njegovi svobodi, rasti, odgovornosti. Na podlagi “modernih vrednot” se vtikajo  naše delo, v naše rezultate dela ( denar), v naše družino in v mene osebno, v naša praznovanja, v naše molitve, v naše šolanje, v naše zdravljenje, v solidarnost  … in nas s prisilo države skušajo spreobrniti.

YouTube slika preogleda

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev, skupnost, občestvo, Dialog, Družba, Družina, Humor, Jaz sem... ali biti ali imeti?, Najini otroci, Partnerski odnos, mož & žena, Praktični del življenja, RKC, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Vzgoja, Zabava, Zakonska skupina DiŽ, dobro vzgojen otrok, duhovna misel, motnje in bolezni, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, psihologija; duševnost, psihološko svetovanje, služba, sposoben odgovorno in stanovitno DELATI in LJUBITI, učenje, video, vzgoja samega sebe, zdravje, čustva | Brez komentarjev »

Norija s pojmom zaljubljenosti

Objavil pavel dne 16.02.2014

na 5. strani Danasa

http://www.danas.rs/upload/documents/Dodaci/2014/Sveti%20trifun%20i%20valentin%202014.pdf

Sv. Valentin je zlorabljen praznik. Enačenje zaljubljenosti in ljubezni je norost ovc ali pa za nekaj psihopatov PREFINJENA ZLORABA ljubezni. Danes se pogosto sliši stavek ” LJUBEZEN JE SLEPA!”. Ni res. Zaljubljenost je slepa. Ljubezen je pametna, je božje dejanje.

Dostikrat se sliši rek: “Zaljubljenost je začetek prave ljubezni!” Ni res. Zaljubljenost je stranpot ljubezni. Zaljubljenost je povezana s praznoverjem in projekcijo. Je duševna in duhovna zabloda.

“Zaljubljenost se ti zgodi!” Za  dejanje = => ljubiti pa se moram ODLOČITI v svobodi, miru, nenavezanosti ( kar je zelo težko, ker je tu močna erotična privlačnost tista sila, ki oslepi, da ne vidim pomembnejših vrednot in človeka v resnici). Da me nekaj začara – že tu se kaže na praznoverje, poganstvo, nesvobodo. Ravno zato taki ljudje pričakujejo odrešenje, srečo, lagodje, užitek, ko jih bo doletela ( pasivnost je značilna) zaljubljenost. Takrat se jim bo življenje čudežno uredilo. Tisti človek jih bo odrešil vseh težav. Vse bo postalo  easy in lepo. Zato praznoverno svetujejo, da “si za ljubezen ne smeš preveč prizadevati, ker pride sama!” Oz. “da o ljubezni ni dobro preveč razmišljati, ker se ti potem ne zgodi!” Koliko praznoverja, poganstva je dandanes, ko je krščanstvo v zatonu in je mainstream gnosticizem.

Srce ( vrednote), pamet in erotiko je potrebno spojiti na moder način. Danes psihoterapevti jemljejo potrebo po nenhnem zaljubljanju kot nekemično odvisnost. Odvisniki od zaljubljenosti pa napsrotno pravijo ” da KEMIJA MORA BITI”, spet pasivnost, nekaj se mi mora zgoditi, dobiti moram šus neke kemije, ki me zadane.

Če pogledamo himno Slovencev na vseh ekskurzijah, sindikalnih izletih – kaj se prepeva: Dan ljubezni, ne Zdravljica. Prepevajo se še kakšne YUGO balkanske rock cmerijade na temelju patosa balkanske zaljubljenosti, ki je samo holivudska histerija blaznega in nepotrebnega trpljenja na potenco.

“Pusti tisoč dni in tisoč noči,

ki jih več ni,

saj sploh ne veš, da so kdaj bili. ( kr neki, avtor hoče, da opustiš vse dejavnosti in se prepustiš)

Vzemi le en dan ljubezni ( avtor vzame ljubezen kot samostalnik, kot Boga, kot Čarovnika)

Dan, ki da ti vse in vse ti vzame ( kakšna absolutistična in čarovniška patetika)

tega nikdar ne izveš .

In potem sledi pasje tuljenje obupanih pretepenih psov v luno:

” Kdaaaaaj priiiiišeeeel, bo zate speeeeeet ta dan”

in ceneno pozivanje k upanju, k praznoverju

” naj te upanje nikdar ne zapusti “

” le zaspi, ko jutro te zbudi ” in spet se bo začaral nov ljubezni dan, le če se boš popolnoma odpovedal vsem vrednotam in vsej dejavnostim …

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Amerika, Družba, MKT, TA, ZDA, Zabava, dr. Zoran Milivojević, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, motnje in bolezni, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, psihologija; duševnost, psihološko svetovanje, slabo vzgojen otrok, sposoben odgovorno in stanovitno DELATI in LJUBITI, vraževerje ali praznoverje, zdravje, čustva | Brez komentarjev »

Pohlep kot strast je nesvoboda

Objavil pavel dne 13.02.2014

Pravoslavni mislec Pavle Rak o POHLEPU v ekonomiji in nasploh, o čustvu pohlepa. Razvajeni otroci so tisti, pri katerih je strast pohlepa in egoizma že učinkovito nastavljena. Vaja= gr. Askesis

“Da je pohlep motorna sila napredka je to kvaziteoretiziranje. “

“Liberalizem je želja po več svobode. Pohlep kot strast v antropologiji pa je razvada, odvisnost,  zasužnjenost. Rešitev je delanje vaj, da dobimo nasprotne navade. Krščanstvo (menihi) se je več stoletij ukvarjalo z nasprotnimi navadami, KREPOSTMI, z pomočjo askeze.”

1:36:36 do 1:42:00

YouTube slika preogleda

Med

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev, skupnost, občestvo, Slovenija, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Vzgoja, citati, duhovna misel, izreki puščavnikov, cerkvenih očetov, motnje osebnosti PSIHOPATI, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, pravoslavni kristjani, psihologija; duševnost, razvajen otrok, slabo vzgojen otrok, učenje, video, vzgoja samega sebe, zdravje, čustva | Brez komentarjev »

Ocena filma Hannah Arendt

Objavil pavel dne 11.02.2014

Film o filozofinji in Židinji Hannah Arendt mi ni bil všeč. Bil je dolgočasen. Le proti koncu, ko se začnejo v filmu dogajati ostri dialoški boji ena proti vsem in njeni presunljivi citati misli, se mi je zdel skrajno zanimiv. Režiserka Trottova bi lahko bolj živahno poudarila dialoge in mišljenje te močne osebnosti. Pred 30 leti sem na Filmskem Art Festu v CD gledal njen zelo dober film o nekih ženskah v Italiji, zato sem si zapomnil njeno ime. Znala bi biti feminstka.

Premalo vem o filozofinji, njeni avtobiografiji in njenem odnosu do židovstva, da bi lahko videl, kam je nemška režiserka hotela obrniti ta film in kaj nam prodaja. Ali verodostojno podaja biografijo Arendtove, ali bo kaj bolj poudarila in kaj namenoma zamolčala? Dostikrat najbolj pokvarjeni politkomisarji pretanjeno skrivajo svoje sporočilo in se oblačijo v ovčje kožuhe do zadnjega, ko človek do zadnjega ne spozna, kam ga je tak režiser vodil, šele ko ima nož v hrbtu ali prerezan vrat. Je pa normalno, da ima vsak človek svoj pogled, svoj vidik, svoj okus in svoje prioritete.

KAJ SEM VEDEL O HANNAH

Vedel sem, da je preživela koncentracijska taborišča, da je bila učenka filozofa Martina Heideggerja, ki je kasneje simpatiziral z nacizmom. Da je bila fenomenologinja. Ko je MOSAD v Južni Ameriki ujel SSovca Adolfa Eichmanna je Hannah šla v Izrael in nekaj mesecev tam spremljala zasliševanja in sojenje Eichmannu za stekleno kletko. Eichmann je bil eden najbolj odgovornih nacističnih in SSovskih voditeljev za HOLOKAVST, 6 milijonov civilnih žrtev med Judi ( pa še nekaj milijonov Slovanov in kakega pol milijona Ciganov)  nacionalnega SOCIALIZMA, ki je bil v 20. stl. najbolj “napredna” in “popularna” ideologija. Potem se je vrnila v NYC in za časopis napisala 5 člankov o sojenju. Že prej pa je napisala knjigo Izvori totalitarizma. Izumila je izraz BANALNOST ZLA, ker jo je šokiralo, kako običajen, plah, urejen in nenevaren človek, birokratek, je bil ta socialist Eichmann, ki je skonstruiral z velikaši nacional-socializma to DOKONČNO REŠITEV židovskega “problema”. Eliminirati, likvidirati cel zaostal narod, to sta že Marx in Engels pisala. Komunisti pa so eliminirali oz. likvidirali vse ostale razrede, razen proletarskega, pa še to so pustili samo ubogljive in vodljive proletarce. Eichmann se je ves čas skliceval, da ni naredil nobenega zločina, da je samo ubogljivo izvrševal ukaze v tej socialistični, zločinski , birokratski mašineriji. Brez samospraševanja, brez razuma, brez vesti je samo ubogljivo delal svoje naloge.

HANNAH LJUBICA FILOZOFA

Hannah je bila ljubica starega filozofa Heideggerja. Film prikaže kako je njegova predavanja dobesedno strastno pila. Da je razmišljanje osamljen poklic. Da je eno razmišljanje, drugo pa znanost. Pokaže tudi njuna srečanja v študentski sobici in njuno odtujevanje, ko je Hannah zvedela, kako Heidegger koketira z nacizmom. Mislim, da film nič ne pove, kakšne protiargumente je dal Heidegger Hannah na njeno protestno pismo, ki je želelo od njega razlago. Vem, da je pri nas večina filozofske fakultete ali Heidergjancev ali Heglovcev. Hegel je baza za komunizem. Tine Hribar je značilni predstavnik, pa še en njegov doktorant, ki na Siolu piše grozne članek, kjer kot čarodej iz klobuka vedno potegne “dobri socializem”, ne glede kaj je vrženo v klobuk. Premalo vem iz kakšne baze izvira fenomenologija in kam vodi.

HANNAH je dolgočasna in trmasta

Film prvi 2/3 kaže dokaj odtujen odnos Hannah z možem, s katerim nista imela otrok. Trmasta in osladna Hannah pa ves čas kontrira prijateljem, ki morajo o njenih izvajanjih požirati slino in vaditi prijaznost. Barbara Sukowa mi je antipatična. Njen zoprn glas. Hannah predstavi kot zelo zoprno, muhasto, težko žensko. Nikakor kot pametno in dobro govornico. Bolj kot pametujočo težakinjo. V resnici nima dobrih prijateljev. Njeni odnosi s prijatelji so bolni. Nazadnje jo vsi prijatelji zapustijo, ko Židje začnejo pogrom proti njej.

HANNAH SE UPRE ČUSTVOM IN KOLEKTIVIZMU

V parih stavkih dialogov sem zaznal, da se je Hannah uprla kolektivizmu. V smislu MI JUDJE. Zgolj v mladosti je bila sionistka, pozneje se je upirala biti pripradnica kolektivom, -izmom. Prav tako ni hotela, da sodišče Eichmannu sodi zaradi pripadnosti nacizmu ali SS ( čeprav je že to zločin), temveč , da mu sodi za njegova kriminalna dejanja. Večkrat poudari, da je zločinec. Toda s to logiko ne bi mogli birokratku, ki je samo na sredi verige zločina izvajal delček dejanj  dokazati nobenega storjenega zločina.

Kako se Hannah upre čustvom? Ker je bila preitirano obvladana, hladna, nečustvena ženska, s temi čustvvi ni imela problemov. Večina Judov je SSovca Eichmana videla kot pošast. Nanj so gledali v grozi, strahu in jezi. Poveličevali so njegovo zlo, njegovo demoničnost, kot vrhovno zlo, kot zelo inteligentno zlo. Hannah pa je nasprotno videla njegovo nepomembnost, njegovo majhnost, njegovo nezmožnost razmišljanja in nezmožnost vprašati se kaj je prav in kaj je narobe – kar je značilno za psihopatske ljudi, ki nimajo vesti.

Hannah se upre kolektivnemu izbruhu čustev. Kar prilije olja na ogenj je tudi obtožba, da so nekateri Judje, kot predstavniki svojega naroda sodelovali z nacisti v taboriščih. In pravi, da je ravno zaradi te kolaboracije umrlo veliko več Judov kot bi jih umrlo, če ne bi bilo te kolaboracije v judovskem “svetu”, raznih kapov v taboriščih, ki so si reševali življenja s tem, da so svoje sonarodnjake in sovernike pošiljali v smrt. O tem še zelo malo vem in ta informacija me je pretresla. Še bolj pa je pretresla večino Judov, ki so zasovražili Arendtovo, jo zmerjali, jo imeli za opravičevalko in relativizatorko zločinov in za osebo, ki krivdo preverzno sprevrača iz nacistov na Jude.

ZAKAJ TAKO SOVRAŠTVO DO JUDOV?

Ko sem zadnjič gledal na TV nek film o divjanjih ustašov nad Židi, mi je prišel pred oči del mašnega obreda, kjer je katoliški duhovnik med krstom malih Židov obtoževal Žide. Nasploh so v preteklosti katoliki krivili Žide za smrt Jezusa. Zadnjič mi je en duhovnik razlagal o tem problemu in je rekel, da se izpolnjuje prekletstvo in prerokba, ko so Judje sami vpili “Tvoja smrt, ali kri naj se prelije na nas in naše otroke!”, ki je v Novi zavezi še nisem zasledil. Vedno sem mislil, da so Jude v srednjem veku preganjali zaradi posojanja denarja in “krivovernosti”, ker niso bili uradne vere. V resnici jo šlo bolj za denar, ki so si ga oblastniki obilno izposojali od bogatih židovskih bankirjev, ko pa je bilo potrebno denar vrniti, pa so rajo naščuvali proti krivovercem, ko se je zgodila kaka lokalna tragedija, nesreča, smrt, bolezen, slaba letina. In jim ni bilo treba vrniti milijonov. Nekaj podobnega SLO banksterji in rdeči direktorji delajo sedaj s ščuvanjem vstajnikov in medijev proti “navideznemu” sovražniku, fantomu, senci: Neoliberalizmu. Sam sem fasciniran nad vsestranskim uspehom šolanja, vzgoje in uspešnosti, učinkovitosti in podjetnosti Judov.

Do Judov so bili v 20.stl. zelo nestrpni predvsem protestanti, ki so z lahkoto prestopali v nacizem. Več težav je bilo s katoliki, ki so organizirali odporniška gibanja in atentate. Hitler je veliko nemških redovnikov in katoliških duhovnikov zaprl v koncentracijska taborišča in s stisnjenimi zobmi sklepal z Vatikanom pakt. Vatikan pa z njim v želji, da ustavi krvoločni pohod Rdeče Armade in komunizma iz Moskve. Vsekakor bo potrebno še dodatno raziskati zakaj so v zgodovini  (NEKATERI, oblastni, kleriki ) katoliki sovražili Jude, če pa so bili Jezus in vsi apostoli Judje.

Izjemno mi je bilo brati na Cestnikovem blogu o judovskem katoliškem duhovniku, škofu in kardinalu Lustigerju, ki ga je papež JP2 dvignil v škofa in kardinala v Franciji zgolj v smislu sprave z Judi in v opravičilo Judom. Ob tem, da je bil Lustiger izredno močen intelektualec.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Amerika, Cerkev, skupnost, občestvo, Dialog, Družba, Film, Knjiga, Religija, Socialistična Federativna Republika EU, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Vzgoja, ZDA, Zgodovina, duhovna misel, inženirji družbe, modne družbene smernice, judje, mediji, novinarji, motnje in bolezni, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, politika, psihologija; duševnost, slabo vzgojen otrok, spomin, učenje, vzgoja samega sebe, zlorabljen otrok, čustva | Brez komentarjev »

Sv. Valentin in popačenje ljubezni in erotike z “zaljubljenostjo”

Objavil pavel dne 10.02.2014

Ne more vsak osel voditi intervjuja. Ker ne zna pametno vprašati, nima za sabo kilometrov izkušenj, si ne postavlja vprašanj, razmišljanje mu je tuje, ker je NAPOR. Ali pa dela neumne povzetke ali pa izhaja iz predsodkov družbe, ki je butasta in potem vsakega messengerja pobijejo.

Zoran Milivojević, PT TA o zaljubljenosti in ljubezni na SIOLU:

ki bi ga moral vsak samski prebrati ali pa tisti, ki so nesrečni v vezah, ločenci. Skratka vsi, ki smo napsihirani na besedo mainstreama in Holly Wooda, ki nam pere možgane z napačnimi pojmovanji besed kot so LJUBEZEN, zaljubljenost, romantika,…

Danes ljubezen častimo kot božanstvo, vraževerno. O njej nočemo razmišljati, dovoljeno je le brezmejno sanjarjenje.

Tudi Cerkev je bila tu sokriva za izkrivljanje ljubezni. Še vedno ima večino katolikov popačene ideje o ljubezni. Tudi na marsikateri zakonski skupini.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev, skupnost, občestvo, Dialog, Družba, Družina, Humor, Jaz sem... ali biti ali imeti?, Partnerski odnos, mož & žena, Praktični del življenja, Religija, Slovenija, Socialistična Federativna Republika EU, TA, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Vzgoja, ZDA, Zakonska skupina DiŽ, Zgodovina, dr. Zoran Milivojević, inženirji družbe, modne družbene smernice, iskanje partnerja, mediji, novinarji, motnje in bolezni, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, politika, psihologija; duševnost, psihološko svetovanje, učenje, vraževerje ali praznoverje, vzgoja samega sebe, čustva | Brez komentarjev »

Vzgojni video za mlade, starše, vzgojitelje o KULTURI ŽURA

Objavil pavel dne 4.02.2014

p. Branko Cestnik govori o današnji mladini, ki ima kulturo žura ( DRUŽBA BLAGOSTANJA < družba, ki se bori za preživetje), ker ima hladilnik poln in ga bo imela še par mesecev, dokler bo hladilnik poln. Potem pa bodo prišle solze, znoj in kri ( Churchil) . P. Cestnik je trenutno najbolj aktivna in zdravorazumska oseba v kleriški strukturi Cerkve, ki ga zanimajo predvsem vprašanja pastorale. Nekdanji udarnik v delovnih brigadah, skoraj oficir JLA in nekajletni aktivni član ZSMS. “Socializem je propadel, ker ni imel osebne odgovornosti!” Socializem ni vzgajal za (fizično) delo, temveč za parazitiranje tistih, ki delajo. V mojih časih pred 30 leti so starejši čisto resno govorili: ” Študiraj, da ti ne bo treba delati!” ” Študiraj, da boš srečen!” Gabrovo šolstvo in lažna liberalnost komunistov (ne več avtoritarni ampak permisivni socializem s poudarkom na birokraciji) iz LDS pa je katastrofa za Slovenijo in rezultati že prihajajo v obliki etično-moralnega razpadanja družbe in propada gospodarstva in države Slovenije.

Toda prihajajo težki časi ( ” Tudi vi ne boste imeli kaj jesti!”), 7 let suhih krav. Že blaženi Anton Martin Slomšek je govoril, da so ČASI SLABI, ker je (bila) ŠOLA ( VZGOJA STARŠEV, pedagogika, psihologija) dolgo slaba. Ko pa bo šola dobra, pa pridejo boljši časi. Pred 160 leti je rekel: “Dobro poučeni in dobro vzgojeni otroci so nade polno cvetje boljših časov!”Slaba šola, slabi časi. Dobra šola, boljši časi!”

Po letu 1968 smo v Sloveniji potopljeni v permisivno, zaščitniško vzgojo, ki ščiti otroka, ki otroka razvaja ( odpravlja ovire, zahteve, kritiko, KAZNI, meje, FRUSTRACIJE, napor), ker jo zanima samo SREČA otroka, ki mu jo na koncu omogoča samo še goljufiva kača DROGA, pa naj si bo kemična ali duševna droga ( utopija, sanjarjenje, ideologije). Pozablja pa, da je otroka potrebno pripraviti na samostojno življenje, trdno delo in edina pot so preizkušnje, frustracije.

Kako bodo otroci zdržali to krizo polno hudih pritiskov in frustracij, v kateri bo Slovenija vsaj še 20 let, če ne 30 let.

Video v organizaciji Socialne akademije. “Če iz družbe izginja solidarnost, se bo tudi ekonomija sesula. Kakšna je pobožnjakarska, sentimentalna solidarnost, ki ni prava in kakšna je zdrava solidarnost?”

YouTube slika preogleda

Svet se gradi na Kitajskem, Poljskem, v Braziliji, Indiji in Rusiji. Svet bo čez 100 let imal 5 centrov:

  1. ZDA
  2. Kitajska
  3. Indija
  4. Brazilija
  5. Rusija
Evrope ne bo več. Evropa je zavožena. Socialistično zavožena. Samo še praznijo hladilnike in žurajo. Vstajniki oz. hrvaško: USTAŠI.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev, skupnost, občestvo, Dialog, Družina, Humor, Indija, Jaz sem... ali biti ali imeti?, Kitajska, Najini otroci, Praktični del življenja, RKC, Rusija, Slovenija, Socialistična Federativna Republika EU, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Vzgoja, ZDA, Zabava, Zgodovina, dobro vzgojen otrok, duhovna misel, motnje in bolezni, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, p. Branko Cestnik, politika, psihologija; duševnost, psihološko svetovanje, slabo vzgojen otrok, učenje, vraževerje ali praznoverje, vzgoja samega sebe, zdravje, čustva | Brez komentarjev »

Neodraslost sodobnih moških, G. Čušin

Objavil pavel dne 28.01.2014

Moški zajtrk, DIŽ

YouTube slika preogleda

Gregor Čušin

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev, skupnost, občestvo, Dialog, Družina, Gregor Čušin, Humor, Jaz sem... ali biti ali imeti?, Partnerski odnos, mož & žena, RKC, Religija, Slovenija, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Vzgoja, Zabava, Zakonska skupina DiŽ, duhovna misel, inženirji družbe, modne družbene smernice, motnje in bolezni, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, psihologija; duševnost, vzgoja samega sebe, zdravje, čustva | Brez komentarjev »

Načela zakonskih in partnerskih odnosov

Objavil pavel dne 27.01.2014

Z ženo sva šla na delavnico za zakonce, ki jo vodi protestantski (binkoštniki) zakonski par na podlagi knjige

Ljubezen in spoštovanje, avtorja dr. Emersona Eggerichsa. Lansko leto sva šla na njegovo predavanje, kjer je sodelovala tudi njegova žena Sarah. Povzema kot Američan zelo učinkovita spoznanja raznih ameriških univerz o navadah in delovanju uspešnih zakoncev, ki delajo poskuse cca 20 let na velikem številu zakonskih parov in objavljajo spoznanja o zakoncih in družinah.

Temelj pa je Sveto pismo . Predvsem stavek, modrost sv. Pavla v Efežanih 5,33, ko naroča  možem, da MORAJO LJUBITI žene, ženam pa naroča, da MORAJO SPOŠTOVATI može.

  1. Rožnata in modra: ne napačna, temveč samo drugačna ( poudari temeljno različnost moškega in ženskega principa)
  2. Beseda sveta (Hollywood, romantika, moda, nečimrnost, posvetnost, mainstream) ali Sveta Božja Beseda ( Holly Word)
  3. Razmerje 80:20
  4. Ne komunikacija, temveč obojestransko razumevanje
  5. Moj odziv je moja odgovornost ( My Response is my Responsibility)

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev, skupnost, občestvo, Dialog, Družba, Družina, Humor, Jaz sem... ali biti ali imeti?, Knjiga, MGMT - gospodarjenje - upravljanje, Partnerski odnos, mož & žena, Praktični del življenja, Religija, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Vzgoja, ZDA, Zabava, Zakonska skupina DiŽ, Zgodovina, dobro vzgojen otrok, duhovna misel, inženirji družbe, modne družbene smernice, iskanje partnerja, mediji, novinarji, najljubša Božja Beseda, politika, protestanti, psihologija; duševnost, psihološko svetovanje, učenje, vzgoja samega sebe, čustva | Brez komentarjev »

100-letnica rojstva svobodnjaka Vitomila Zupana

Objavil pavel dne 19.01.2014

Vitomila Zupana sem odkril v gimnaziji. Morda tako kot večino avtorjev, z obveznim domačim branjem. Prva njegova knjiga je bila zame Menuet za kitaro. Takrat mi je bila odlična knjiga. Možata, lovska, pustolovska, individualistična, nihilistična in humorna. Zaradi nje sem po knjižnicah pobiral vse njegove knjige in jih prebiral. A sem bil razočaran, presežka nisem našel.

Takrat sem bil najstnik. V gimnaziji sem bil zelo zakompleksan, znašel sem se med sošolci, ki so bili uspešnejši od mene, za punce pa sem si postavil PREVISOKE ideale. Bil sem v stalnih hudih prepirih z očetom in slabe ocene in puberteta so dotolkle mojo samozavest. Vitomil me je zbudil iz tega oklepa in me osvobodil. Všeč mi je bil njegov pustolovski, iskren in humoren odnos. Življenje in ljudi je natančno opazoval in ob tem vedno hitro ukrepal po svoje, podjetno, neperfekcionistično, sproščujoče. Tu in zdaj. Uživaj življenje,  igraj se. Po svoje se je imel za nadčloveka, čeprav tega ni jasno zapisal. Spominjal me je na plezalca Klementa Juga v takratni drami Klementov padec. Le da je eden premagoval stene, drugi pa ženske in pustolovščine kot kak James Bond in o tem nadrobno pisal kot lovec o svojih trofejah.

Pred tem sem imel slovenščino rad, predvsem v osnovni šoli. Rad sem prebiral Seliškarja, vso partizansko ( “pravljično”) literaturo, Kersnika, Tavčarja. Nisem pa maral Voranca in Kranjca, ker sta me pogreznila v totalno depresijo. V brezup hlapčevstva. Do soc-realizma sem imel nek nejasen odpor. Vlekel me je v tesnobnost, pasivnost, depresijo. Pri Kosmaču sem celo odkril lepoto jezika. Drugače pa sem v prvih letnikih gimnazije požiral predvsem kriminalne romane Agathe Christie, in ko je slo knjig zmanjkalo, sem bral njene hrvaške prevode.

V OŠ se me je še posebej dotaknila knjiga o indijancih: Sinovi velike medvedke ali nekaj takega.

Pri Vitomilu Zupanu mi je bil všeč njegov iskren odnos do življenja, s polno žlico. V socializmu sem odkril pri njem moško varianto osebnost, ko se je začelo tudi spole ENAČITI v uniseks, enakost spolov, kar sem s svojo občutljivostjo zaznaval, da so moški ratali revčki in ženske možače. Zdaj vem, da je to eden od družbenih eksperimentov in programov v svetu, ki jo dirigira socializem. Sprostili so me njegovi opisi osvajanja žensk. S kakšno naravnostjo, spontanostjo, preprostostjo, humorjem. Nič kompliciranja, idelaiziranja in poveličevanja ženske. Brez cenene romantike. Imel pa je težave s stalnim partnerskim odnosom, dokaj odtujeno je svoje partnerske odnose popisal.

Treniral je boks, ki ga je dojemal po moško, borbeno in častno kot odkrit spopad dveh tekmecev. Rad je igral poker, znal je dobro blefirati. Hotel je zmagovati, kot podjetnik brez podjetja. Imel je veliko nočnega življenja. Sam se je preživljal. Šel celo na ladjo kot mornar. V času WW2 je med prvimi pristopil k OF , a nikoli ni bil fanatik, temveč skeptik. In moral zaradi izdaje že kmalu pobegniti v gozd k partizanom. Tam je ugotavljal strahovite anomalije, slabo vojaško vodenje, slabo organizacijo in vedno večje dušenje osebne svobode s strani komunistov.  Preziral je komuniste in na koncu videl tudi nesmisel partizanstva. Imel je predolg jezik, bil je zelo ciničen do vsake oblasti, zato so se ga komunisti skušali odkrižati, ga ubiti. Po vojni so ga strpali v zapore kot vodilno komunistko Angelo Vode. POLITIČNI ZAPORNIK. Nevaren komunistom. Več let je preživel v samici. Ob tem se spomnim še čudovite knjige METULJ o francoskem kaznenjcu, kriminalcu, ki je celo življenje bežal iz zaporov. Vitomil ni fizično bežal, bežal pa je s pisanjem na male, običajno WC papirčke. Kasneje je izdal knjige.

Vitomil ni iskal presežnega. Bil je cinični nihilist. Zanj je bilo presežnost v potovanjih, v branju, v znanju, v izkušnjah. Kasneje sem se soočil z avtorji kot sta Tolstoj in Dostojevski, ki sta me vpeljala v krščansko duhovnost, skrivnost, smisel življenja. Zato ne vem, če bi ga šel še enkrat brati.

Zagotovo pa avtorji, ki danes pišejo spomine nanj, v velikem loku pozabljajo temeljno rdečo nit pisanja Zupana: iskanje svobode, osebno svobodo, ironičnost in kritičnost do skupin, kolektiva, socializma in komunizma. Zupan je bil INDIVIDUALIST. Do desnice je bil kritičen, ker ni maral meja. Motil ga je Dekalog, 10 pravil. Kasneje, dosti prepozno,  je videl kako strahotno ga je zadušil šele skrajno levičarski komunizem z milijoni pravil, oficirjev ( ki znajo reči samo “pali”) in birokratov.

Imel je nešteto službic in poklicev, tu ni bil stabilen. Se je pa skoraj vsega lotil.

Do Cerkve, vsake vere,  je imel negativen odnos, a to mene takrat pri 20-ih ni motilo, ker sem bil vzgojen v ateistični, komunistični družini in družbi. Dokler sem bil del mainstreama nisem Slovenije dojemal kot totalitarizem, s prvimi upori sistemu pa sem videl psihotičnost  ali psihopatskost večine ljudi v družbi, ki je danes v najhujši točki mojega življenja. Danes bi ga verjetno težje bral. Zdel bi se mi kot tepec, ki ne zna videti realnosti družbe. Za najstnika ( fanta) pa priporočam branje Menueta.

Če danes gledam na njegov odnos do žensk je bil to predvsem vidik lovca uživača, ki je ženske ravno toliko podcenjeval, da jih je lažje lovil za naslado. Kot je svoje odnose z ženo in partnericami ( ne za en seks) popisal, je imel do njih težaven, mučen in odtujen odnos. Všeč mi je bila ta logika, da žensk ni idealiziral, kar je stanje današnje družbe in to tudi v sedanji cerkvi učijo z romantično ljubeznijo. Ko moški ne idealizira žensk, šele takrat lahko igrivo in v polnosti vzpostavlja odnos z žensko in jo po moško osvaja.

Svoboda Zupana pa je na nivoju pubertetnika, razvajenega upornika, stalnega upornika, ki se izogiba vsem družbenim oviram, pravilom. No, Zupan, to zna vsaj utemeljiti. Njegova svoboda ni svoboda za večjo odgovornost. Ni postal nek velik ustvarjalec, velik podjetnik, velik umetnik. Ostal je ujetnik najstniškega upornika. Velik je le po tem, da je bil eden redkih intelektualcev v Sloveniji, ki se je v 20. stl. boril proti neciviliziranosti, proti komunizmu, fašizmu in nacizmu, se pravi proti vsem totalitarnim socializmom. Boril se je častno, kot pravi boksar, a komunističen sistem ga je venomer dotolkel z udarci pod pas ali v hrbet, nečastno, zločinsko. Ne vem, če je Vitomil kdaj dojel, da se je boril doma s psihopati ( komunistični funkcionarji in VOS), ki so se večino vojne skrivali v podzemnih bunkerjih z relativno varnostjo in udobjem in od tam dajali ukaze za smrt cca 16.000 ubitih Slovencev med WW2 ( Drang nach Borgen, mega-zločinski skok komunistov, RDEČIH KHMEROV, na oblast).

Po Menuetu so naredili film Nasvidenje v naslednji vojni, kjer so mu režimski komunisti zelo spremenili scenarij in brisali KLJUČNE kritike režima v scenariju zaradi česar je šel seveda s socialisti v ponovni konflikt.

Zaključek: Vitomil ni bil ne “cerkven”, ne “zahodni”, je bil pa proti komunističen pisatelj. Od cca 3.000 umetnikov in kulturnikov v 20. stl. je bil eden redkih svobodnih gospodov ( Freiherr), saj ni bil na plačilni listi ne komunistov in ne države. Tudi prostituiral se nikoli ni temu socialističnemu režimu, kar dela 99% umetnikov in kulturnikov danes in vseh 70 let.

http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/vitomil-zupan-lovec-na-izkusnje.html

http://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/stoletnica-vitomila-zupana-skusnjavec-svobode.html

http://www.siol.net/kultura/knjige/2014/01/razstavanacinbitiobstoletnicirojstvavitomila_zupana.aspx

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Dialog, Družba, Film, Humor, Jaz sem... ali biti ali imeti?, Knjiga, Partnerski odnos, mož & žena, Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Vzgoja, Zgodovina, inženirji družbe, modne družbene smernice, iskanje partnerja, liberalne reforme ( PRO FREE Market), psihologija; duševnost, umetnost in kultura, vraževerje ali praznoverje, čustva | Brez komentarjev »