PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 'Svetilnik.org' Kategorija

JPD se vedno bolj sramoti in postaja novi Mencinger

Objavil pavel dne 22.04.2014

Že dolgo sem se spraševal ob žalosti, ker je JPD skrenil iz klasičnega liberalizma: “Ali je mafija kupila JPDja?” JPD ima od slovenskih ekonomistov zavidljive strokovne reference sodeč po objavah v strokovnih revijah, po objavi znanstvenih člankov in citatih njegovih člankov je top ekonomist Slovenije. Znanstveno je več kot vsi staroekonomisti skupaj, ki so ves čas na dvoru socialističnega cesarja. Glej link za 2013.

Še v času, ko sem se več sestajal s klasičnimi liberalci je bilo večkrat slišati iz vrst najbolj aktivnih, ki so hoteli, da se tukaj kaj v temelju spremeni ali pa politično – da je veliko znanih mladoekonomistov dostikrat zelo čudno odreagiralo, vsak po svoje so se zvlekli v svoj fevdek, k svojemu mecenu. Pristali so v projektih, ki so jih financirali zelo sporni meceni, ali pa so se prodajali lažno liberalnim strankam od LDS do Zares. Zadnje čase opazujem vratolomne spremembe smeri JPD. Zadnjič sem sledil debati na FB med Svetilnikovimi aktivisti in strokovnjaki, kako je JPD nestrokoven in političen in kako zavaja, kako je postal novi Mencinger. Govori točno tisto kar mafija, birokracija in populistična raja ŽELI SLIŠATI.

Kdo se mu bo oglasil nazaj od ekonomistov iz fakultet, če so bili do sedaj skoraj vsi sami socialistični ekonomisti in bodo to tudi ostali. Staro -ekonomisti  so zlizani (skorumpirani) s socialistično mafijo in socialistično ideologijo – od njih ne bomo dobili kvalitetnega znanja za izhod iz KRIZE. Sedaj se tudi JPD vedno bolj spogleduje z utopijami in socialistično religijo kot pa z ekonomijo in znanostjo. Do sedaj mu je odgovoril edino poslanec DL in dolgoletni klasični liberalec Marko Pavlišič univ. inž. računalništva s katerim smo se večkrat sestajali nadobudneži zadnjih 15 let, da bi v Sloveniji kaj kvalitetnega spremenili, saj stranke nimajo strokovnjakov, zgolj birokrastke nastavljence in častihlepneže.

Mu bo odgovoril dr. Emil Zakrajšek, dr. Janez Šušteršič, mag. Bernard Brščič, Matej Lahovnik, Igor Masten, Sašo Polanec, novi guverner Banke Slovenija ? – kajti staroekonomisti nimajo prav nobenih znanstvenih referenc in obilo polomije za sabo katero plačujemo mi revni državljani, medtem, ko oni še kar uživajo bogate dvorne privilegije. Na državnih fakultetah se vsi ekonomisti bojijo imeti drugačno mnenje kot socialistično mnenje, ker jih bo kolektiv odpikal in izgnal iz državno-kolhozno-socialističnih fakultet, kjer je pravilna samo državna religija: socializem provincialnega interesa.

Mićo Mrkaić bi si to upal? Problem je, da si ostali to ne znajo ali ne upajo. Ali pa se nočejo izpostavljati golidam blata iz strani N571 in gredo raje v tujino delati v miru svojo kariero in živeti normalno življenje, ki tukaj ni mogoče.

Strahotna je negativna selekcija v mlakuži Slovenije, kjer so redki, ki se povzpnejo nad uravnilovko kolektiva, pa še te očitno kmalu mafija pokupi, da pojejo isto pesmico kot mafija in kolektiv.

http://damijan.org/2014/04/22/pojasnila-glede-kolumne-kaj-se-dogaja-v-ekonomiji/

Pri prejšnji se nisem oglasil, pri tej pa mirno lahko zapišem, da se dejansko bere kot novi Mencinger.

Točka 1. sugerira, ne le da je nestabilen sistem, nekaj slabega, ampak da obstaja možnost stabilnega sistema. Oboje je predstavljeno brez kakršnegakoli dokaza. Zgodovina nas uči, da so praktično vsi dosedanji sistemi se končali krvavo, in da ima tržno-kapitalistični sistem še najdaljšo dobo trajanja (upoštevajoč stalno naraščajočo dinamiko življenja) z relativno nizkimi cikli. Iskanje idealov (polna zaposlenost, splošno ravnotežje) sodi bolj v domeno religije kot ekonomije.

Točka 2. Nereguliran kapitalizem – podtikanje, da je to to kar imamo. Ali se še vsi spomnimo kakšnih protimonopolnih ukrepov so bili veliki monopolisti v ZDA deležni že pred mnogo mnogo leti? Čemu so namenjeni urad za varovanje konkurence, agencija za zavarovalni nadzor, agencija za trg vrednostnih papirjev, banka slovenije, tržni inšpektorat, itd…. Če kaj, potem nikoi nismo imeli nereguliranega kapitalizma. Morda je bil slabo ali napačno reguliran, nereguliran pa nikoli.

Točka 3. Vojno uničenje je pustilo veliko prostora za delo, tudi politikom, tako da so se imeli čas posvečati še čemu drugemu, ne pa iskanju “dežurnega krivca”.

Točka 4. Problem je predvsem v tem, da se špekulantom ne pusti, da dobijo lekcijo. Seveda je regulacija potrebna, predvsem pa je potrebno poskrbeti, da nihče ne zraste so velikosti “sistemske banke”, ki ga je potem potrebno reševati. To je prava regulacija. Regulirati po tem, ko je nekdo že “sistemski” je pa prepozno.

itd….

Regulacija je potrebna, vendar v smeri čim bolj tržnega sistema. Kjer bo vsak za svoje napake odgovarjal s svojim denarjem.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Dialog, JPD_včasih_liberalec_včasih_socialist, Sašo Poljanec, Slovenija, Svetilnik.org, Tanja Štumberger, Tomaž Štih, dr. Egon Zakrajšek, dr. Igor Masten, dr. Janez Šušteršič, gospodarstvo oz. ekonomija, liberalne reforme ( PRO FREE Market), mag. Bernard Brščič | Brez komentarjev »

Roosvelt, Hitler, Mussolini, Tito, Mencinger: nacional-socialistični kolektivisti

Objavil pavel dne 21.04.2014

Kaj imajo skupnega fašizem, nacizem in new deal? Lahko bi sem dodal tudi ideologe slovenskega ( prej provincialno socialističnega) nacionalnega interesa v gradualistični socialistični “tranziciji” od bossa Kučana do dr. Mencingerja in danes JPD, ki so v Sloveniji mainstream in so v celoti odgovorni za slovensko gospodarsko polomijo zadnjih 30 let, ko so v glavnem ropali delovno intenzivna podjetja in gradili monopolne štacunarske kolhoze ( za kar ne rabiš biti ustvarjalen podjetnik kar tipični mafijski sovjetski birokrat nikoli ne bo postal, ker je antipol ustvarjalnosti in na vektorju grabežljivosti fevdalca, ki meji na sužnjelastnika), ki so danes v astronomskih rdečih številkah, zadolženi in uničeni Ves “razvoj” pa je bil usmerjen v zasužnjevanje puščave – manjvrednega “divjega zahoda” : Balkana ( sužnjev – SLAVE -v SFRJ) in nerazvitega Rusko sovjetskega imperija.

Kolektivizem, etatizem, sovraštvo do liberalnega kapitalizma, prostega trga, vero v plansko gospodarstvo in veliko moč Države, ki bo vse rešila, velike množice neumnih, ki “razmišljajo” in govorijo kot eden.

Članek govori o tem kako so bili podobni voditelji Nemčije, Italije in ZDA v začetku 30ih let 20.stl. Kako je bila v zraku močna socialistična miselnost, uničevanje liberalizma, nezaupanja v svobodni trg in posameznika, kako so množice hlapčevsko čakale na ukaze diktatorjev in centralno planerskih birokratov.

Kako so ekonomski svetovalci v teh državah v medijih in v svojih spominih hvalili ekonomske dosežke eden drugega, kako so se zgledovali in kopirali eden drugega.

Zakaj je bila Amerika le bolj odporna kot Nemčija in Italija proti socialističnim gibanjem, ki so poplavila in zadušila Evropo?

Študijo avtor začini z neštetimi citati iz medijev vseh treh držav.

“Roosevelt je za Mussolinija pravil, da je »čudovit« in celo izpovedal, da je »globoko navdušen nad njegovimi dosežki.« Občudovanje je bilo obojestransko. V pohvalni kritiki Rooseveltove knjige iz leta 1933 Looking Forward je Mussolini zapisal: »Spomin na fašizem je načelo, da država ne dopušča več gospodarstva njegovim lastnim mehanizmom … Brez dvoma razpoloženje, ki spremlja tako veliko spremembo, odseva fašizem.« Glavni nacistični časopis Volkischer Beobachter je vseskozi hvalil »Rooseveltovo prisvojitev ideje nacionalsocializma v svojih ekonomskih in socialnih politikah« in »razvoj proti avtoritarni državi«, ki bo temeljila na »zahtevah, da se skupno dobro postavi pred posameznikovimi interesi.«”

“Leta 1944 je ekonomist F. A. Hayek v knjigi Pot v hlapčevstvo opozoril, da ekonomsko planiranje lahko vodi do totalitarizma. Američane in Britance je opozoril, da ne bi slučajno mislili, da obstaja nekaj kot je edinstveno grozna nemška duša. Nacionalni socializem, pravi, gradi na kolektivističnih idejah, ki so prodrle na zahodni svet že pred več generacijami.”

Ronald Reagen je leta 1973 izjavil, da predstavlja fašizem osnovo programa New Deal.

Članek pa se nič ne obregne v to, da je neka balkanska zelo revna država pod Titom od leta 1948 vpeljevala v gospodarstvo fašistične izume gospodarjenja, ki so bili le malenkost manj neuspešni kot komunistično gospodarstvo, ki je povzročalo ne samo revščino, temveč smrt milijonov prebivalcev v 20.stl. zaradi lakote ob neuspešnem gospodarstvu ( Kitajska, Rusija, Ukrajina, Belorusija).

“Intelektualce so skrbele neenakost, beda delavskega razreda in komercializacija kulture, ki jo je ustvarila masovna proizvodnja. (Zdi se, da niso uvideli povezave med zadnjo kritiko in prvima dvema.) Liberalizem se je zdel neustrezen za spopad s takšnimi problemi. Ko je udarila ekonomska kriza, v Italiji in Nemčiji takoj po prvi svetovni vojni, v ZDA pa z veliko depresijo, so protiliberalci zagrabili priložnost in trdili, da trgu ni uspelo in da je prišel čas za drzne eksperimente.”

ZDA so bile veliko bolj odporne na socializem, saj socializem ni mogel porušiti demokratičnih inštitucij kot so sodišča, parlament, policija in iz njih narediti suženjske izvajalce. ZDA tako kot SZ in Nemčija (in SFRJ)niso imele koncentracijskih taborišč. Roosvelt ni mogel postati diktator kot je bil Stalin ( ki je na oblast prišel z prevratom v mafijski strukturi komunistov ali kot Mussolini in Hitler, ki sta bila demokratično izvoljena ali kot Tito, ki je s pokoli in zasužnjenjem polovice prebivalcev prišel na oblast.

VIR

http://www.svetilnik-slovenija.org/publikacije/2014/hitler-mussolini-roosevelt

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družba, Slovenija, Socialistična Federativna Republika EU, Svetilnik.org, ZDA, birokracija, denar oz. kapital, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, javne investicije v osnovno infrastrukturo, kartel_monopol_oligopol_OLIGARHIJA_MAFIJA, korupcija, makroekonomija, motnje osebnosti PSIHOPATI, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, politika | Brez komentarjev »

Spontani red ( Svetilnik)

Objavil pavel dne 20.04.2014

Avtor: Dr. Nigel Ashford, Institute for Humane Studies, ZDA
Dne: 18. april 2014
Že od nekdaj je red bil osrednje zanimanje političnih filozofov in mislecev. Danes se ga splošno razume kot stanje harmonije med ljudmi oziroma kot družbeni mir. V pred-modernem času so koncept reda razumeli kot ohranjanje stabilne oziroma hierarhične ureditve, ki je bila postavljena od boga, narave ali kar obojega. Na red je tudi možno gledati z zornega kota obstoja zakonitosti in predvidljivosti v človeških odnosih oziroma kot odsotnost kaosa. Čeprav ideja reda danes ni več povezana s togo družbeno ureditvijo, ki je postavljeno na temelju privilegijev in moči, se ta še vedno visoko ceni. To je posledica tega, ker red omogoča ljudem z različnimi interesi in vrednotami, da živijo v skupni družbi, ne da bi se bilo treba zatekati k prepirom, konfliktom oziroma državljanskim vojnam. To je moderna ideja spontanega reda.
Bernard de Mandeville je bil prvi mislec, ki je oblikoval moderen koncept spontanega reda. V svoji knjigi The Fable of Bees opisuje paradoks, da lahko »zasebne pregrehe«, kot je posameznikov zasebni interes, vodijo do »družbenih koristi«, kar koristi celotni družbi. Mandeville opazi, da lahko skupek dejanj posameznikov, ki delujejo vsak z ločenimi motivi, privede do družbe, ki trguje, kar pa ni bil prvotni namen nobenega od posameznikov. Ta ideja, da razvoj človeških institucij omogoča posameznikom, da zadovoljujejo potrebe ostalih, čeprav imajo lahko ti povsem zaseben interes, je bil v središču škotskega razsvetljenstva, ki se je nastalo okoli Adama Smitha, Davida Huma in Adama Fergusona. Ti so poskusili uporabiti to idejo na spektru družbenih institucij, vključno s trgovino, pravom, jezikom, človeško moralo, celo na šegah in običajih. Smith je v svojem delu A Theory of Moral Sentiments, ki je odmik od ozke teorije ekonomije, trdil, da se morala razvija počasi. Principi, ki človeštvu omogočajo, da uspeva in napreduje, so bili sčasoma sprejeti v družbi in so tako prestali preskus časa.
Smith, Hume in Ferguson so bili navdušeni nad tem, kako so te vrednote in institucije dorasle do nivoja, da so prinesle celotnemu človeštvu ogromne koristi, čeprav to ni bila ideja nobenega posameznika. Opažanja Adama Fergusona, da so človeška dejanja privedla do superiornega reda v družbi, v primerjavi s tistimi, ki jih je ustvaril človekov plan, so odmevale dve stoletji kasneje v mislih avstrijskega misleca Friedricha Hayeka. Hayek je privzel starodavno idejo, da se institucije deli na tiste, ki so »naravne«, in tiste »umetne«. Hayek pravi, da obstaja tudi tretja skupina, in sicer so to družbene institucije. Ker so te zakonite in urejene, jih ljudje jemljejo tako, kot da so ustvarjene od človeštva, in jih je zatorej možno po volji spreminjati oziroma prenavljati. Hayek poudarja, da je takšno pojmovanje napačno, saj sta se človekov duh in družba razvijali skupaj. Porušenje institucij, ki družbo držijo skupaj, in izgradnja novih institucij, kar so zagovarjali socialisti, vodi do uničenja reda, ki je privedlo celotno družbo do tega, da deluje.

RED BREZ UKAZOVANJA

Spontani red skrbi, da se kolesje družbe še naprej vrti brez potrebe po ukazovanju iz centra. Svobodna družba ni urejena za to, ker bi se ljudem govorilo, kaj naj delajo, pač pa zato, ker razvijajoča tradicija in institucije, ki jih je človeštvo podedovalo, dopuščajo posameznikom, da zasledujejo lastne cilje, pri čemer se srečujejo tudi s cilji drugih. Človeško vedenje sledi določenim vzorcem, ki jih je človeštvo sprejelo in to primarno zato, ker so le-ti omogočili skupinam, ki so jih sprejele, da uspevajo. Ni naključje, pravi Hayek, da se največje razlike v materialnem bogastvu opazijo v državah tretjega sveta. Tam, kjer mesta sovpadajo s podeželjem in kjer se kompleksna pravila srečujejo z bolj intimnimi skupnostmi z zelo različnimi pravili.
Pravila, ki omogočajo kompleksen družbeni red, kot je na primer delovanje mesta ali globalne ekonomije, niso ukazi v smislu kot se ta pojem običajno razume. Pravila, ki posameznikom preprečijo poškodovanje drugih, bili vključeni v krajo, prevare ali kršenje obljub, ljudem dejansko dajejo pri njihovem obnašanju veliko svobode. Ljudem kažejo, kako stvari narediti, ne pravijo pa tega, kako morajo to narediti.
Moralno ogrodje delovanja človeške družbe ni zapisano v kamnu, ampak se nenehno spreminja. Odkrivajo se nova pravila, ki omogočajo družbenemu redu, da bolje deluje. Težava nastane, ker ni znano v naprej, katera pravila bodo delovala in katera ne bodo delovala. Obstoječi zakoni in navade nam kažejo, kaj je delovalo, da nas je pripeljalo do stopnje razvoja družbe, ki jo trenutno imamo. Toda njihova prenovitev kot tudi poizkusi in napake so potrebni, če želimo nadaljevati z iskanjem novih pravil, ki smo jih v preteklosti nemara zanemarjali in ki bodo omogočila delovanje družbe. Družbene institucije, ki vzdržujejo družbo urejeno, kot so institucije, običaji, tradicija in vrednote, so kot orodja. Vsebujejo védenja predhodnih generacij o tem, kako se vesti in obnašati, te pa bodo dopolnjene s spoznanji vzhajajočih generacij in se bodo ponovno prenesle naprej na prihodnje generacije. Takšno ravnanje koristi skupinam, ki privzemajo ta pravila, nam pa niti ni treba vedeti zakaj. Institucije, ki prenašajo informacije o njih, so proizvod človeških dejanj, ki pa ni nujno rezultat človeških namer.
Hayek razlikuje med tremi skupinami družbenih pravil. V prvi skupini so tista, ki jih ustvarimo sami, kot je na primer zakonodaja sprejeta v parlamentu. Drugo skupino imenuje »tiho znanje«. To so pravila, ki jih vsi privzemamo in jih tudi vsi razumemo, ampak jih ne gre ubesediti, na primer občutek za pošteno igro in nepravičnost. Na koncu obstaja še tretja skupina pravil dobrodelnega vedenja védenja, ki ga je možno opaziti in tudi zapisati, toda naši poskusi uzakonitve se lahko samo približajo principu, ki ga opazujemo. Anglosaksonski sistem običajnega prava je primer tega tretjega tipa pravil. Ta se razvija preko različnih sodnih zadev in sodb, ki se nato dodajajo jedru zakonodaje. Anglosaksonski sistem nastaja skozi stoletja, se postopoma izboljšuje in je odprt za prihodnje spremembe. Od teh pravil se učimo, k njim pa tudi prispevamo, čeprav jih mnogokrat ne moremo v popolnosti obrazložiti. Od vseh skupin pravil sta druga in tretja tisti, ki imata moč oblikovati kompleksen red, ki se nanaša na količino znanja, ki je večja, kot ga lahko kdajkoli poseduje katerikoli posamezen človeški um.

ZAKAJ POTREBUJEMO SVOBODO

Zelo zapleten družbeni red za svoje delovanje potrebuje svobodo, saj informacije in védenje, ki omogočajo, da tak sistem lahko deluje, ne morejo biti nikoli nakopičene pri centralni oblasti. Vsak poskus, da bi z uporabo pravil prve kategorije, to je z zakonodajo, spremenili drugo in tretjo kategorijo spontanega reda, bo spodletel, saj je skupna vsota vsega človeškega znanja tista, ki je omogočila ljudem v družbi, da živijo drug z drugim, in je tudi pripeljala do tiste ravni blaginje in populacije, ki jo danes uživamo. To je bilo moč opaziti pri starih socialističnih državah sovjetskega imperija, v katerih je država napadala in spodjedala tradicionalno moralo, pravičnost in pošteno igro, ter se obenem zanašala na zahodna gospodarstva, da bi tako preprečila padec življenjskega standarda ljudi pod eksistenčni minimum. Za doseganje spontanega reda v družbi je svoboda nujnega pomena, saj ne vemo vnaprej, katera pravila bodo delovala. Svoboda je namreč nujna za delovanje procesa poskusov in napak, ki pokaže, kaj deluje in kaj ne. Kreativnost ljudi se lahko izrazi le v družbi, kjer sta moč in znanje izredno razpršena. Tako bodo poskusi vsiljevanja vnaprej določenih vzorcev obnašanja privedli takšno družbo do prenehanja njenega obstoja kot kreativnosti. Napredka se ne more ukazati.
Bistvo za napredek urejene družbe je delitev moči med njene državljane, kot nasprotje koncentracije moči v rokah države. To omogoča družbi, da eksperimentira s pravili in običaji, ki potem vplivajo na njihovo vedenje. Medtem delovanje procesa poskusov in napak omeji vpliv zmot le na majhen segment družbe, obenem pa omogoči, da se tista pravila, ki delujejo, opazi in posnema, če pa se izkažejo za uspešne, pa se jih prevzame v družbeno ogrodje svobodne družbe. Prevzemanje tveganja in kršenje pravil sta dejansko nemogoči v majhnih in bolj domačih ruralnih okoljih, a vseeno so te nujne za ohranjanje tistih, ki živijo v velikih in neosebnih skupnostih sodobnega življenja. Te aktivnosti so bistvene za ohranjanje populacij, ki živijo v močno neosebnih družbah modernega sveta.

VLOGA SPODBUD

V svobodni družbi je življenje ljudi stvar minimalne državne prisile, pa vendar to ni anarhija. Življenje v svobodni družbi je lahko težko, saj posameznike prisili, da se prilagajajo potrebam ostalih ljudi. Svobodna družba deluje, ker navzkrižne interese ljudi med sabo uskljajuje na način, da pri ljudeh ustvarja spodbude, s katerimi le-ti zadovoljujejo svoje želje preko zadovoljevanja želja ostalih. To je v nasprotju z anarhično državo, v kateri lahko nekdo doseže svoje cilje le na račun ostalih. Kot pravi Adam Smith, v svobodni družbi smo spodbujeni, da zadovoljujemo potrebe ostalih, medtem ko zasledujemo svoj lastni interes. Kot če bi delovala nevidna roka.
Ta kompleksen red, ki navzkrižne interese ljudi, ki so si med seboj zelo različni, med seboj harmonizira in časovno usklajuje, je lahko na prvi pogled nejasen. Vendar je nujno pogledati preko te začetne nejasnosti, v kolikor želimo videti, kako deluje svobodna družba. Ko se je Alexis de Tocqueville leta 1831 prvič izkrcal v New Yorku, je slišal, kar je sam opisal kot »zapleteno momljanje«. Ta velik letopisec ameriške družbe je zapisal: »Še preden posadite svojo nogo na ameriška tla, že postanete osupli od neke razburjenosti. Na vseh straneh se sliši zapleten trušč in tisoče glasov sočasno zahteva zadoščenje svojih družbenih potreb.« Preprost poskus, da bi kar preko njenega opazovanja in poslušanja ugotovili, kako deluje družba, nam pove bolj malo. To bi bilo podobno, kot če skušali razumeti mehanizem delovanja ure kar preko govorjenja, koliko je ura. Dejansko gre za to, kako morajo ljudje med sabo vzajemno delovati, kar omogoča, da bo družbena ura še naprej tiktakala.
Pot pri družbenem sodelovanju je v svobodni družbi olajšana z vključenostjo v trgovino. Delno zaradi tega, ker ta ponuja ljudem priložnost, da zadovoljujejo potrebe ostalih, kar sicer preprosto ni možno pri samostojnem delovanju oziroma v stanju vojne vseh proti vsem. Te spodbude ljudem omogočajo, da sodelujejo drug z drugim, čeprav se lahko njihovi politični pogledi ali verska prepričanja bistveno razlikujejo. Ko ljudje ponujajo proizvode in storitve ali pa jih kupujejo drug od drugega, ne vedo, s kom trgujejo. Od trgovinske aktivnosti imajo v svobodni družbi koristi vsi, tako protestanti, katoliki, Židje, muslimani, ne da bi s tem spreminjali njihova temeljna prepričanja. Njihova varnost in blaginja sta v svobodni družbi odvisni od varnosti in blaginje ostalih, s tem pa bistveno presega varnost in blaginjo pri tistih narodih, kjer različni verski pogledi vodijo do sporov. Te razlike se v svobodni družbi razrešujejo po miroljubni poti in na dobičkonosen način, saj so se koristi, ki iz tega izhajajo, prelile po celotni družbi, s tem pa tudi postale del njihovega vrednostnega ogrodja. Odsotnost delovanja tega mehanizma, ki bi omogočal prenašanje moralnih vrednot, v nesvobodnih družbah je eden izmed razlogov, zakaj so družbe, ki niso nikoli poznale svobode, poznane kot tiste z verskimi boji in družbenimi razprtijami.

PRAVO

Ena poglavitnih institucij, ki ustvarja pogoje, da svobodna družba lahko deluje, je pravo. Tukaj se pravo razlikuje od prava v arbitrarnih držav totalitarnih in avtokratskih družb, niti ni enako zakonodaji zahodnih parlamentarnih demokracij. Kot smo videli, gre za sistem, ki se ni razvijal v rokah politike, ampak v odločitvah sodnikov. V delu Democracy in America je Tocqueville razložil, kako zakoni ohranjajo red v svobodni družbi. Sam pravi, da »duh zakona, ki se ustvarja v šolah in sodiščih, se postopoma prebija preko njihovih sten v srce družbe, kjer se potem pretaka do najnižjih razredov, zaradi česar se na koncu vsi ljudje navadijo na pravnega razsodnika.« Zakonodaja se v svobodni družbi ne spoštuje zaradi uporabe sile (čeprav si države pridržujejo pravico do uporabe sile za zaščito svobode), ampak zato, ker temelji na pravilih, ki so se dograjevala in so bila preverjena v resničnem življenju. Te vrednote oziroma duh zakona pa so zelo povezane z moralnim sistemom civilizacije. Preobsežna država, ki družbi vsiljuje različne oblike omejitev, ki se ne prekrivajo s podedovanim ljudskim čutom, kaj je prav in kaj narobe, spodjeda to spoštovanje. Svoboda ustvarja red v družbi in institucije svobodne družbe dajejo ljudem interes za ohranjanje miru bolj učinkovito kot katera koli policija ali koncentracijsko taborišče.
Prispevek je bil prvotno objavljen v The Freeman, julija 1999. Prevod: Free Society Institute.
  • Share/Bookmark

Objavljeno v Adam Smith, Alexis de Tocqueville, Ludwig von Mises, Svetilnik.org, avstrijska šola, inženirji družbe, modne družbene smernice, liberalne reforme ( PRO FREE Market), očetje ZDA, ustanovni očetje ZDA | Brez komentarjev »

Omizja in predavanja o Free Market Slovenia 2014

Objavil pavel dne 14.04.2014

http://www.svetilnik-slovenija.org/dogodki/2014/free-market-road-show-2014

.

2014 – april -22. v organizaciji SVETILNIKA

Agenda

14:00-14:15 WELCOME

Mag. Tanja Štumberger Porčnik, President, Svetilnik, Slovenia
H. E. Dr. Clemens Koja, Ambassador of the Republic of Austria to Slovenia

14:15-15:30 PANEL 1: Centralization vs. Deregulation: Is more or less Brussels the key to prosperity?

Should the EU central institutions be granted further regulatory authority ostensibly to expand and flatten regulation? Many argue that greater political integration – including a single EU authority in Brussels – is a step forward for the EU. Others argue for the principle of subsidiarity, ensuring that decisions are taken as closely as possible to the citizen affected by the regulation.
Chair:       , Adjunct Fellow, Svetilnik, Slovenia
Key note: , Former Minister of Finance, Slovenia
Podium:   , Professor, University Paul Cezanne Aix-Marseille, France
, Fellow, Institute of Chartered Accountants, England
, Consultant, Cobden Partners, UK
COFFEE BREAK

16:00-17:15 PANEL 2: Exodus vs. Incentives: How can the EU keep the most talented and enterprising?

Europe is witnessing an exodus of its brightest and most gifted. Is brain drain a consequence of an interconnected world or has Europe failed to create an environment attractive to the best among us? Can education in entrepreneurship reverse the trend? Would enhanced protection of property rights reinforce innovation and the creation of new enterprises? Could enhancing a business-friendly environment lead to greater opportunity, especially among the youth?
Chair:        Karl-Peter Schwarz, Journalist, Frankfurter Allgemeine Zeitung, Germany
Key note: HSH Prince Michael of Liechtenstein, Founder, Geopolitical Information Service AG
Podium: Dr. Žiga Turk, Former Minister of Education, Science, Culture and Sport, Slovenia
Mag. Tanja Štumberger Porčnik, President, Svetilnik, Slovenia
COFFE BREAK

17:45-19:00 PANEL 3: Extremism vs. Rationality: What direction will the EU take?

With political extremism on the rise all over Europe, are demagogues and agitators going to be the big winners in the upcoming EU elections? Has multiculturalism failed? How can the EU return to its roots of a single market without appealing to xenophobia? What kind of immigration policy should the EU strive for?
Chair:        Jure Tepina, Journalist, Kanal A, Slovenia
Key note:  Dr. Erich Weede, Professor, University of Bonn, Germany
Podium:    Dr. Damir Črnčec, Professor, Graduate School of Government and European Studies, Slovenia
Mag. Anže Logar, Ljubljana City Councillor, Slovenia

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Dialog, Družba, Svetilnik.org, Tanja Štumberger, liberalne reforme ( PRO FREE Market) | Brez komentarjev »

Čakajoč na Godota

Objavil pavel dne 7.03.2014

Čakanje na Godota je slavna drama, ki se v Sloveniji veliko izvaja v gledališčih. Vemo pa, da Godot nikoli ne pride.

Ne samo v Sloveniji ( Bratuškova vlada je tipična socialistična vlada, prototip, karikatura), tudi v EU in na celem svetu postaja situacija neznosna. Zadolženost držav je ogromna. Ekonomska -finančna -globalna kriza še kar traja, čeprav se v liberalnih državah že par let počasi vlečejo ven. Nujno je potrebno izvesti liberalne reforme, strukturne reforme.

Politiki in odločevalci pa šminkajo prašiču ustnice, namesto, da bi izvajali ukrepe, ki večajo svobodo in odgovornost posameznega človeka.

Ukrepi, ki jih socialistične vlade izvajajo:

  1. vraževerno čakajo na notranji čudež
  2. vraževerno čakajo na zunanji čudež
  3. govorijo o 3. poti, ki je le socialistično lapatanje, verbalna pot
  4. šminjkajo prašiču ustnice
ČLANEK Svetilnika na www.4liberty.eu

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Amerika, Dialog, Družba, FED, Indija, Japonska, Kitajska, MGMT - gospodarjenje - upravljanje, Rusija, Slovenija, Socialistična Federativna Republika EU, Svetilnik.org, Tanja Štumberger, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Vzgoja, ZDA, Zdravstvo, birokracija, borza, trg, davki, denar oz. kapital, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, javne investicije v osnovno infrastrukturo, kartel_monopol_oligopol_OLIGARHIJA_MAFIJA, liberalne reforme ( PRO FREE Market), makroekonomija, mediji, novinarji, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, podjetništvo oz. mikroekonomija, politika, služba, vraževerje ali praznoverje, vzgoja samega sebe, šolstvo | Brez komentarjev »

Video Svetilnik: svoboda in odgovornost

Objavil pavel dne 11.02.2014

http://www.svetilnik-slovenija.org/video

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, Svetilnik.org, inženirji družbe, modne družbene smernice, liberalne reforme ( PRO FREE Market), video | Brez komentarjev »

bog Atlas ( podjetnik, ustvarjalec) je klonil pod težo birokratskega kolektiva in parazitskih množic nesamostojnih ljudi

Objavil pavel dne 2.02.2014

Pravkar gledam film Atlas Shrugged v dveh delih ( Atlas je povesil ramena). Atlas Shrugged (1957  izdana knjiga je temeljni opus) je temeljno delo Ayn Rand ( iz SZ v ZDA pobegle ruske Židinje, holivudske scenaristke, ki je opazovala porast etatizma, kolektivizma in socializma pod Roosveltom v ZDA) v katerem popiše prerokbo, ki se zadnjih 70 let uresničuje ne samo v ZDA, temveč predvsem v Evropi, kjer vlada mehki kolektivizem oz. mehki socializem, etatizem. Gospodarsko neučinkovite in opešane države se pretirano zadolžujejo in klecajo v bankrot zaradi podkupovanja državljanov z izposojenim denarjem kar delajo vladni politiki in birokrati, da vzdržujejo s korupcijo populistični kolektivizem. Ayn je živela v letih socialističnih revolucij v SZ, Nemčiji in Italiji, ko je milijone državljanov korakalo v vojaških uniformah na paradah Kolektiva pod vodenjem Firerja. Vsi ti kolektivizmi so zlorabili vse mogoče odklone, herezije, vse slabo v krščanstvu. Imele so svojo vero ( praznoverje, ideologijo), svoje Sveto Pismo, svojega boga? ali več kot papeža= Firerja, svoje svetnike, svoje kardinale, svojo inkvizicijo, svoje “pravo”, svoj mit, svoj “vrednostni” sistem, svoje vernike ( ekstremno fanatične pogane, praznoverce).

Vrednote nekdanje družbe in vrednote Ayn Rand, ki danes v družbi izginjajo in sistem vrednot razpada, so:

  1. OSEBNA SVOBODA, ki temelji na EKONOMSKI SVOBODI ( temelj odrasle osebe je to, da se zna preživljati)
  2. USTVARJALNO DELO
  3. ZDRAVI EGOIZEM ( bolan egoizem je tipičen za socialiste)
  4. ZDRAV POHLEP (bolan pohlep je pri parazitih, vladnih birokratih, skorumpirancih, kartelno povezanih podjetnikih in monopolistih, oligarhih, tajkunih)
  5. PROSTI TRG
  6. PROSTA IZBIRA ( ni marala sive, vmesne: ” Ali izbereš hrano ali pa strup, ne moreš malo hrane in malo strupa”).
  7. MAJHNA IN PRAVNA DRŽAVA
  8. OSEBNA ODGOVORNOST
  9. INDIVIDUALIZEM
  10. OSEBNI INTERES ( self interest) – danes ga zamenjuje sebičnost, ki skuša oropati drugega njegovih delovnih dosežkov
  11. POŠTENA PODJETNOST
  12. TRDO DELO
  13. ZDRAVA TEKMOVALNOST
  14. OSEBNA VREDNOST (self esteem) pridobljena z rezultati mojega ustvarjanja
  15. PREPOVED KRAJE, ROPANJA, OBDAVČEVANJ: NAJ MI NIHČE NE JEMLJE MOJIH REZULTATOV, in mi pustijo da razvijam osebni interes, ki nikomur ne škoduje
  16. tudi jaz nikomur nočem škodovati, le živeti in delati ( “Midva oba imava rada življenje. Le da bi ti zanj ubijal, se bojeval – jaz pa bi rada le živela.”)
Gre za podjetje, ki prevaža tovor z železnicami, ki pa so zaradi slabega stanja vir iztirjenja vlakov. Od nesposobnega brata, ki je podjetje nasledil po zelo sposobnem očetu podjetniku ga prevzame sposobna sestra, ki naroči nove tire iz nove revolucionarne kovine od uspešnega majhnega podjetnika, ki ga skušajo birokratski in krvosesni podjetniki železarskega kartela iz državnih podjetij in podkupljeni birokrati UNIČITI oz. vsaj ovirati. Pokaže se učinkovita sprega pokvarjenih podjetnikov med seboj in z vladajočo politiko in visoko birokracijo, ki je po defaultu vedno skorumpirana.

Pokaže izginjanje ključnih mož gospodarstva, uspešnih podjetnikov, ki izginjajo. Ostajajo samo birokrati, socialistični politiki in lačne, zmanipulirane in podkupljene množice: kot bi gledal današnjo Grčijo in Slovenijo in jutrišnjo Francijo in Italijo.

Skrivnostni stavek, uganka, ki se večkrat pojavi v filmu ob izginjajočih se podjetnikih: ” Kdo je John Galt?” To je neke vrste kapitalistični Jezus Kristus. Ayn napiše na koncu manifest, 60 strani govora tega Johna Galta.

Po mojem mnenju se Randova preveč enostransko zaganja v religijo in jo krivi za pojave, ko so zadnjih 150 let določeni verniki vero skrivili, naredili so jo preveč sentimentalno ( pomoč zaradi čustev in ne racionalna pomoč kako človeka usposobiti osebno, da si bo z delom sam zaslužil in se postavil na noge, postal ekonomsko svoboden in zato tudi celostno svoboden.

Podjetnost in kapitalizem ne rabita pohlepa za delovanje. Dovolj je, da človek želi delati, da doseže z delom neko svojo željo, potrebo, interes. Za Randovo je vsako delo ustvarjalno, če ob njem razmišljamo.

Danes v družbi socialisti izrazito manipulirajo ljudi z OBČUTKOM krivde ( kar je včasih delala tudi Cerkev, in to ni prav). Če imam en dolar več ko tmoj sosed, je prav, da se počutim krivega in ga dam sosedu, pa čeprav je on delal eno uro manj in sem  pošteno z delom zaslužil ta denar. Če pa ima sosed en dolar večjo plačo, potem pa je on kriv, ker imam jaz manjšo plačo. Seveda smo v sodobnem času vsi krivi za ekološke pojave in za “preganjanje” homoseksualcev.

Ayn Rand je pisala fikcijsko literaturo in scenarije s katero se je priljubila množicam, ne pa kritikom in intelektualcem. Sploh pa ne politikom. Kritizirali so jo na levici, ker je ostro podprla svobodni trg, vrednote podjetništva, svobode in odgovornosti. Self-interest ali osebni interes je nekaj kar je pozitivnega. Seveda Randova provocira tudi z opravičevanjem čustva POHLEPA in močno tolče po religijah. Tudi sredina in desnica jo nista podprli. Slednja predvsem ne, ker kritizira sočutje, sentimentalnost, bratstvo – kar naj bi bil alibi za parazitsko življenje množic na račun zelo majhne manjšine ustvarjalnih, podjetnih in delovnih ljudi.

YouTube slika preogleda

Demokracija je samo mehanizem, ki omogoča zmago večine. Če je večina parazitska ( primer Slovenija, Grčija, Ciper), potem ni govora, da bi manjšina lahko zmagala in družba se pogreza v razpad zdravih vrednot in v uničenje družbe, gospodarstva, države in civilizacije.

Danes je Atlas Shrugged ( Atlas je grški bog, ki je držal težo neba, da ni padel na Zemljo – takrat so verjeli, da je zemlja ploščata) knjiga, ki je prodana v 7 mio izvodih. Ayn Rand pa prerokinja, ki je pravilno napovedala, da je kolektivizem in sentimentalizem ( izkrivljeni občutki krivde, izkrivljena pomoč in izkrivljena solidarnost), permisivnost uničil družbene vrednote:

” Dovolj je, če analiziramo vodilno filozofijo današnjega časa, pa lahko na podlagi te vidimo kam gre družba.”

Njena veja filozofije se imenuje objektivizem. Temelji na Aristotelovi filozofiji. Je temelj sodobnega kapitalizma, pravne države in prostega trga, kar pa vedno močneje izginja v Evropi in ZDA.

YouTube slika preogleda.

Od ustanovitve ZDA konec 1790 do 1929 so ZDA rastle, ustvarjali so jih delovni, VERNI ( to Ayn spregleda) in podjetni ljudje. Recimo Manhatan je rezultat dela številnih ustvarjalnih ljudi zadnjih 200 let. Danes pa je vedno več parazitov, ki bi raje pohlepno živeli od tujega denarja, od tujih rezultatov dela. Za vmesnika pa potrebujejo državo in politike, ki bodo “legalno” spravili denar od ustvarjalcev k parazitom s pomočjo davkov.

Da je enoumje v Sloveniji veliko se kaže v tem, da cela Slovenija v knjižnicah premore samo 2 izvoda knjige Atlas Shrugged v izvirniku. Prevoda še ni in nihče ne ve, če kdo dela na tem. Da o ostalih  knjigah (The Fountainhead in We the Living in Anthem in Capitalism: The Unknown Ideal) ne govorimo, za Sloveniji ne obstajajo. In to ob politiki, da knjižnice morajo kupiti vsako šalabajzersko knjigo, ki je izdana v Sloveniji. Koliko milijonov € vrže naša država, vlada, za knjige smeti, naših literatov, ki jih skoraj nihče ne bere.

Danes je Ayn Rand posebej priljubljena pri konzervativcih, republikancih, čajankarjih, klasičnih liberaclih. Še posebej pri tistih, ki podpirajo svobodni trg – pa niso Judje, katoliki, pravoslavci, protestanti. Za katere je sporen ateizem in Pro -Choice ( za splav nerojenih otrok).

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Amerika, Ayn Rand, Dialog, Družba, Film, Knjiga, MGMT - gospodarjenje - upravljanje, Rusija, Slovenija, Socialistična Federativna Republika EU, Svetilnik.org, Tanja Štumberger, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Vzgoja, ZDA, Zgodovina, borza, trg, davki, denar oz. kapital, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, javne investicije v osnovno infrastrukturo, kartel_monopol_oligopol_OLIGARHIJA_MAFIJA, liberalne reforme ( PRO FREE Market), makroekonomija, mediji, novinarji, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, podjetništvo oz. mikroekonomija, politika, umetnost in kultura, učenje, vraževerje ali praznoverje | Brez komentarjev »

Dan Ayn Rand, 2.2., srečanje v LJ

Objavil pavel dne 29.01.2014

http://www.svetilnik-slovenija.org/dogodki/2014/randin-dan

Nedelja, 2. februar 2014, 15h-19h
Sputnik svetovna kavarna, Tržaška cesta 128, Ljubljana
Svetilnik vsako leto praznuje rojstne dneve velikih mislecev: 2. februar – Randin dan; 8. maj – Hayekov dan; 31. julij – Friedmanov dan; in 29. september – Misesov dan.
Ayn Rand, rojena kot Alisa Zinovjevna Rosenbaum, je bila filozofinja (ustanoviteljica filozofije objektivizma), scenaristka (z Oscarjema nominirana Love Letters in You Came Along) in pisateljica (med njenimi deli sta svetovno znana romana Atlas Shrugged in The Fountainhead).
Lepo vabljeni, da se nam pridružite na dogodku, kjer si bomo ogledali dokumentarni film The Prophecy of Atlas Shrugged (Atlasova prerokba) ter se spoznali z osnovami filozofije objektivizma in njegovega mesta v liberalnem svetu.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Ayn Rand, Dialog, Film, Knjiga, Slovenija, Svetilnik.org, Zgodovina, inženirji družbe, modne družbene smernice, liberalne reforme ( PRO FREE Market), odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, umetnost in kultura | Brez komentarjev »