PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 'Matej Makarovič' Kategorija

Miha Mazzini: o slovenski fevdalni (socialistični, srednjeveški) miselnosti oz. enakosti, nepodjetnosti, neustvarjalnosti in statičnosti

Objavil pavel dne 12.10.2009

Pred nekaj tedni je Miha Mazzini v pismih bralcev izzval na dvoboj predsednika pisateljev Slavka Pregla, ko je prikazal na zlorabljanje javnega razpisa v prid nekateri eliti pisateljev, ki s tem parazitirajo državne finance oz. davkoplačevalski denar. Nazorno in humorno je pokazal na številne logične nesmisle in bizarnosti s katerimi določene elite v Sloveniji na lahek način pridejo do svežega, vampirsko in parazitsko pridobljenega denarja.

Svobodni pisatelj Miha Mazzini (Frei Herr) je v Sobotni prilogi Dela napisal izjemen članek o tem zakaj smo Slovenci obsojeni na neuspeh, zakaj preganjamo ustvarjalnost, zakaj se bojimo sprememb. Govori o srednjem veku, o fevdalnosti in o tlačanstvu. Temeljnost tlačanske miselnosti vidi v podrejenosti, statičnosti vs. reformam, funkcionalni nepismenosti, strahu pred spremembami, strahu pred drugačnostjo ( hočemo vsi biti enaki, zlorabljamo enakopravnost in pravičnost).

V Sloveniji je beseda svoboden psovka.  Najbolj očitno pa se zlorablja pojem SVOBODNI TRG. To utemeljuje s tem, da je FRAJER psovka ( Frei Herr), da smo Slovenci dosedaj živeli zgolj v fevdalno-tlačanskih skupnostih. Da se je socializem in komunizem ( ter fašizem in nacizem) prijel tako kot mafija zgolj na fevdalnih tleh.

Par smešnih citatov, par resnic, par anekdot iz Mazzinijevega pisanja.

“Pravi Slovenec dela in ni lenuh! Ni kreativen. Če povzamem glas ljudstva: ustvarjalen človek ne more biti Slovenec.”

“Lotimo se osnov slovenske miselnosti: Tisti, ki ustvarja, ne dela. Tisti, ki ne dela, naj ne je. Torej mora biti kreativnim ljudem kruh bolj tenko odrezan. Vendar mar ustvarjanje res ni delo? Poglejte posnetka možganov, narejena z magnetno resonanco: rdeča barva označuje večjo prekrvavljenost, modra in zelena manjšo. Zelo poenostavljeno povedano, več krvi (rdeča) pomeni več dela.”

V postindustrijski, sodobni družbi pa so roboti cenejši in natančnejši od oseb v stanju zatemnjenih možganov. Kar pomeni, da »stand by« način življenja ni več vrednota, marveč, kot ugotavlja sociolog Makarovič, postindustrijske družbe omogočajo razvoj idealov svoboda, ustvarjalnost, znanje.” “…psovka (oziroma vsaj zaničljivka) frajer izhaja iz besed »frei Herr«, torej svoboden človek, svobodnjak. V fevdalizmu so bili Slovenci večinoma tlačani, privezani ob zemljo in gospodarja. Redki med njimi so se povzpeli zadosti visoko, da so se osvobodili in postali so – frajerji. Pomislite: nekaj, kar bi moralo biti življenjski cilj, ideal, so naši predniki predelali v zmerljivko. Neverjetno: medtem ko so drugi narodi umirali za svobodo, smo se pri nas z njo zmerjali?”

“Kaj če Slovenci po miselnosti nismo nikoli zapustili fevdalizma? Je kaj takega sploh možno?”

“Bili smo obroben in nerazvit del Avstro-Ogrske, potem smo prišli pod fevdalni sistem srbskih kraljev, nato pod komunizem, ki je zgolj drugo ime za fevdalizem (zato je zmagal le v fevdalnih deželah, saj je isto zamenjal z istim). Preostali zahodni svet je medtem doživel industrijsko revolucijo, jo preživel in se pomaknil v postindustrijsko. Vendar ne cel, podobno obrobne dežele so ostale fevdalne: jug Italije, kjer še kar vlada patriarhalna mafija, pa Španija, ki se je oklepala ovele fevdalne slave, nato je vladal fašizem itd.”

“Prva značilnost fevdalistične miselnosti, ki si jo bomo ogledali pobliže, je enakost znotraj svojega razreda. In Slovenci smo bili vsi v istem razredu! Enakost v statusu …”

“Otto Rank je kot glavno značilnost renesančnega premika izpostavil, da se je zahodna civilizacija osvobodila kolektivnega duha. Osebe so se individualizirale, kar vključuje tudi to, da niso vsi za vsako delo, še več, celo škoda je nekoga za opravila, v katerih ne blesti.”

“Po zaslugi kronista Vasarija poznamo okoliščine tega izjemnega premika v miselnosti. Konec XV. stoletja je opat samostana Santa Maria delle Grazie vložil pritožbo proti lenuhu, ki ga je zasledil znotraj lastnega obzidja. Pridanič je nekaj slikal, a še med potezami čopiča zastajal, strmel v zrak, delati pa ni hotel! Kaplja čez rob je kanila, ko lenuh ni hotel puliti plevela na njivi s korenjem. Opat je podivjal, javil oblastem in vladar je osebno prišel presodit. Pogledal je njivo, pogledal je sliko, potem pa dejal opatu: veste kaj, plevel lahko puli vsakdo, tisto tam notri pa lahko naredi le ta človek. Lenuh se je imenoval Leonardo da Vinci, slika pa Zadnja večerja.”

“… da je edina vloga, ki jo k enakosti stremeče ljudstvo dopušča izven sebe, vloga vaškega bebčka. Norčka, ki se mu smejemo in nam ni nevaren. Kdor hoče pri nas preživeti z delom svojega uma, preprosto mora v večji ali manjši meri streči tem pričakovanjem, od Damjana Murka do Slavoja Žižka. Ne verjamete? Šel sem preverjat in vzel v roke trač revijo, posvečeno življenju naših slavnih. Obračal sem strani in trajalo je, preden sem prepoznal občutek – tako sem se počutil v otroštvu, ko sem listal album s sličicami Životinjsko carstvo in se čudil Bogu, koga vse je bil sposoben ustvariti.”

“Nekateri zaposleni so že po šestnajst let v stečajni firmi na minimalcu, pa še kar čakajo gospodarja, da bo rešil vse njihove probleme. Tisti pa, ki možgane spravijo v stanje B, so sumljivi – čakaj, čakaj, kar sam se hoče potegniti iz govna? Bi rad postal nekaj več od nas, mogoče celo frajer? V tej gmoti fevdalnega tlačanstva vlada negativna selekcija, ki izhaja iz nedoumevanja, da ima lahko nekdo drug drugačne sposobnosti, zmožnosti ali potrebe.”

“…Meja bogastva pa se pri nas po Križaničevo začne pri plači 1500 evrov na mesec. Bogataši z mesečno plačo?”

“Če sedete pred televizor in spremljate trenutna dogajanja z mislijo na našo težnjo po uravnilovki, se vam bodo v grozi odpirale oči. “

” Ne pozabite, da je neki predsedniški kandidat odletel kot razmajan gumb, takoj ko je v javnost pricurljalo, da ima višjo plačo od preostalih kandidatov.”

Stanje naše enakosti najbolje opiše star vic, v katerem obiskovalec hodi po peklu in glede kotle, v katerih se kuhajo narodi. Nesrečne duše skačejo iz njih, legije hudičev jih mečejo nazaj. Le pri slovenskem kotlu je vse mirno in nobenega stražarja. Kako to? Ker Slovenci drug drugega tiščijo pod gladino kar sami.”

“Druga značilnost fevdalizma je občutek stalnosti, nespremenljivosti, večnosti. Nič ni mogoče spremeniti, tako kot je, bo za vedno. Kateri je eden najbolj uporabljanih stavkov današnje Slovenije? »Takle mamo« – ki bi lahko postal naša himna.”

“Odločanja nenavajenemu človeku je kreativno stanje hudo neprijetno in beži od njega kot od svinjske gripe. Zadeve je delno mogoče spremeniti s treningom, a nisem čisto prepričan, ali bi delovalo tudi po šestnajstih letih na minimalcu ali po tridesetih za tekočim trakom. Veliko lažje je ustvarjalno stanje vzdrževati od otroštva dalje. Kar pa nas privede do šolstva. “

Nato naštejejo lastnosti, ki jih ljubijo: pridnost, ubogljivost, skratka tlačanstvo. Ha, ha, ha! Take neumnosti že dolgo ne! Dajmo jasno in glasno povedati, da tisti, ki z odliko preživi 20 let šolanja, dokaže le, da je sposoben vegetirati brez ustvarjalnega in smiselnega dela. Naj navedem Snyderjevo raziskavo, po kateri so vsi nobelovci in člani angleške kraljevske akademije imeli težave v šoli. Ustvarjalen človek je radoveden in razmišlja o tem, kar je slišal. Pogubna kombinacija za šolstvo. “

Izmislimo si Janezka, ki pride v osnovno šolo. Verjetno prenatrpan razred, za učitelje že desetletja velja negativna selekcija, češ, drugam se nisi mogel vpisati, pojdi poučevat.

” bodo nad njim bedele učiteljice v posebnem ovoju narkotiziranosti, ki se imenuje nova duhovnost. Gre za stanje, ko človek hoče spremembe, a se jih boji. Nakar najde nadomestek, ki mu ustvari videz sprememb, brez resničnega spreminjanja, torej tudi brez truda in odgovornosti.”

“Razen grenkega trenutka, ko večno mladi žurer spozna, da je samo še ostareli alkoholik.”

Slika C: branje z razumevanjem
“Ko smo že pri rekordih, še enega imamo: po zmožnosti razumevanja besedila (funkcionalni nepismenosti) smo po raziskavi Razvojnega programa združenih narodov (UNDP) na zadnjem mestu z 42,2 odstotka! Ko so bile številke objavljene, so mediji raje molčali, namesto da bi poudarili krivico, ki smo jo doživeli. V šoli te silijo učiti, ne pa razumeti. In po letih in letih piflanja nenadoma pridejo tujci in merijo razumevanje? To je krivica! Na sliki C lahko vidite možgane mirujoče osebe med razumevanjem besedila. Sami lahko presodite, da gre za škodljivo prekomerno porabo energije.”

“Janezek bo končal študij z odliko. Svet, v katerem ni vsevednih profesorjev, ki ti povedo, kaj moraš storiti, in v katerem se moraš odločati sam, se mu bo zazdel tako strašen, zato se bo raje oklenil matere univerze. Po drugi strani itak ne sme tvegati, kajti z bodočo soprogo sta vzela vsak po 40-letni kredit za stanovanje, zato potrebujeta zanesljiv vir dohodkov. Profesorji ga prepoznajo kot pravi kader. Mislijo, da kima, ker se strinja, v resnici pa ima zaradi dolgotrajnega šolanja zlomljeno hrbtenico, ki mu ne drži več dobro glave pokonci. Namestijo ga za asistenta in tako bo začel počasno, a zagotovljeno kariero, v kateri bo najprej okamenel, potem fosiliziral, nazadnje se upokojil, odplačal kredit za stanovanje in umrl kot zaslužen ter spoštovani član naroda.”

“Naj zapišem jasno in glasno to, kar vedo vsi politiki, le jajc ali jajčnikov nimajo, da bi javno povedali: Glavni cilj študija, takega kot je sedaj v Sloveniji, je kupovanje socialnega miru. Pri fevdalni miselnosti ne more biti drugače. V sodobnih časih država ne more zagotoviti dela vsem in najlaže je postaviti prostore za študij v vsako slovensko vas, študij pa narediti čim lažji in ga čim bolj podaljšati, pa zraven še malo finančno oluščiti kandidate.”

“… če študij ne bi bil žur in varen pristan pred odgovornostjo…”

“Lahko je bilo Slovenijo pripeljati v Evropsko unijo, težko bo iz Slovencev spraviti srednji vek.”

http://www.mihamazzini.com/slonadom/dom47.htm

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Knjiga, MGMT - gospodarjenje - upravljanje, Matej Makarovič, Miha Mazzini, Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Zgodovina, inženirji družbe, modne družbene smernice, liberalne reforme ( PRO FREE Market), motnje in bolezni, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, podjetništvo oz. mikroekonomija, politika, prezaščiten otrok, psihologija; duševnost, slabo vzgojen otrok, služba, umetnost in kultura, vzgoja samega sebe, zdravje, šolstvo | Brez komentarjev »

Ekonomski nacionalizem je sovpadel z interesi političnih in ekonomskih elit

Objavil pavel dne 7.08.2008

Resnično eden najkvalitetnejših intervjujev, ki sem jih zadnje čase bral. Natančno poimenovanje in natančni vzroki kako je do česa prihajalo in zakaj se marsikaj ni zgodilo. Stanislav Kovač in Matej Makarovič v Financah.

Večkrat sem se vprašal – ali je pravilno imenovati družbeni sistem v katerem je Slovenija KAPITALIZEM. Kajti osnovni pogoji in značilnosti za kapitalizem niso zgolj kapital ( ki je obstajal tudi v sužnjelastništvu, v fevdalizmu in v socializmu), temveč tekmovalnost vseh akterjev s kapitalom, vseh delavcev, vseh idej na TRGU, ki ga država ščiti pred monopolisti in kriminalci. Torej PRAVNA država je predpogoj za razvoj kapitalizma. Pravna država, ki bo dosegla, da ni MONOPOLISTOV in PRVILEGIJEV na trgu. Da ni rpiviligiranih skupin. Če pa je lastnina dovoljena zgolj eni skupini ljudi in če imajo pravice do bogatenja samo eni – potem pa na žalost še vedno živimo v fevdalizmu, pa čeprav v 21. stl.

In sedaj par insertov, ki so me fascinirali :

  1. za nepravno državo Slovenijo smo zaslužni tako politika v najširšem smislu kot državljani, ki še vedno intimno podpirajo socializem, saj vsakdo, ki je bil apoloitičen ali pa politično pragmatičen – je v socializmu shajal dosti lažje kot danes- z manj dela in truda je dosegal nek umetno zagarantiran standard. Tako, da tisti, ki se danes bojijo sprejeti kapitalizem – to delajo iz lagodja in iz privilegijev.

Zakaj je za naš kapitalizem značilna tudi odsotnost vladavine prava zlasti na področju varovanja lastninskih pravic?

Spet imamo opraviti s kombinacijo vrednot in interesov. Pri zadnjih imamo na eni strani koncentrirano korist tistih, ki so z netransparentno privatizacijo obogateli in zdaj ta položaj varujejo, na drugi strani pa razpršeno škodo med preostalo družbo. V takih primerih potrebujemo močno vlado in močno sodstvo, ki lahko branita javni interes, a tega očitno nimamo. Še posebno sodstvo je izrazito defektno.”

2. V sloveniji je meritokracija sprejeta. ???

“Ste eden redkih sociologov, ki opozarjate, da je pri Slovencih močna tudi meritokratska vrednota tako imenovane upravičene (pravične) neenakosti. Jo lahko bolj pojasnite?

Meritokracija preprosto pomeni sprejemanje tiste neenakosti, ki izhaja iz trdega dela, sposobnosti, prizadevnosti. V mednarodnih anketnih raziskavah to merimo na primer z vprašanjem o dveh tajnicah, od katerih prva dela več in bolje kot druga, in anketirance povprašamo, ali si zato prva zasluži višje nagrade kot druga. Taka neenakost je med Slovenci skoraj soglasno sprejeta.”

3. Levica ima pod sabo medije, sodstvo, sindikate in kapitaliste, managerje.

4. LDS je do leta 2004 peljala izrazito neliberalno gospodarsko politiko.

5. Sloveniji obvladujejo ljudje, ki so plačani od davkov, ki delajo za državo in državna podjetja. Torej ljudje, ki niso vešči konkurenčnega dela.

Zakaj v Sloveniji po 18 letih kapitalizma nimamo klasične liberalne stranke, ki bi zagovarjala konkurenco, vladavino prava, individualizem, minimalno državo z nizkimi davki?

Po eni strani morda ni bilo političnih akterjev, ki bi imeli pogum, vztrajnost in spretnosti za tak projekt. Tako imenovani mladi ekonomisti so v politiko stopili preveč agresivno, premalo premišljeno in premalo potrpežljivo, da bi lahko bodisi prispevali k oblikovanju takšne stranke bodisi k preoblikovanju katere od delujočih strank v to smer. Po drugi strani pa je to povezano s samo družbeno sestavo. Slovenija je družba s šibkim klasičnim podjetniškim slojem, je družba, katere civilno družbo in politiko izrazito obvladujejo zaposleni v javnem sektorju, torej ljudje, ki živijo od države in od davkov.”

6. Kulutni vzorec katoliških vernikov in socialističnih vernikov je zelo identičen, predvsem v odnosu do kapitalizma:

  1. DESTRUKTIVNA ZAVIST,
  2. NETEKMOVALNOST,
  3. SLOGAŠTVO pred osebno zrelostjo in podjetnostjo,
  4. strah pred KONFLIKTOM ( nezmožnost soočanja in reševanja konfliktov),
  5. na vsak način ( nelegalno) je potrebno uničiti konkurenco

 

 

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Matej Makarovič, Slovenija, Stanislav Kovač, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice | 1 komentar »