PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 'Enfrice' Kategorija

NDSAP = SZDL vs. F21

Objavil pavel dne 22.05.2010

Partizani =švabobranci.

Švabobranci, praviš? Oni dan je na slovenski javni medij, ne vem sicer po kakšnem naključju, s 65-letno zamudo, privandral tipo, nekšen zgodovinar (On in tovariš Repe, bogami, ni slično, he,he), ki je povedal da je, končno tudi Slovencem dobil priložnost povedati, kako je Josip Broz večkrat med vojno zaveznikom grozil da bo, parkrat pa kar lepo zgledno sodeloval s Švabci.. Švabci njegovih niso napadali, oni pa njih ne, he,he.

Nič čudnega, saj je vse do napada Nemčije na Sajuz, celotna Titova KPJ bila v zglednem bratskem sodelovanju s Hitlerjevo Nazional Socialistische Deutsche Arbeits Partei (nekšna nemška KP, he,he), s katero so skupaj sanjali sanje o “Arbeits diktaturi” in prerazdelitvi sveta v korist socialismusa i kontra zahodnim državam, ki so seveda, valda, itak, bile grde in imperijalistične, komunistični projekt svetovnega socializma/komunizma pa ne.

Najbrž misliš ti na tote švabobrance. Na te misliš, knede?

Ko so Kardelja v Zagrebu na neki medvojni komunajzer konferenci, nabriti komunisteki vprašali, kali bodo napadli okupatorja, je odvrnil, da njihovo poslanstvo ni to, ampak da za vsako ceno osvojijo oblast in uvedejo diktaturo komunistov, da se v boje s Švabci ne bodo vmešavali, ker hočejo, da ta sedanja oblast propade. Na direktno vprašanje, ali s tem ne pomagajo okupatorju (švabobranjenje par excellence!) je delegat iz Dalmacije dobil odgovor, da naj ne sprašuje takih vprašanj.

Kasneje med vojno, ko krvoločnega komunističnega ključavničarja(KKK) nek zagrizen, naspidan domoljub vpraša, zakaj se ne lotijo boja proti Švabcem in zakaj se Švabce zgolj neumno provocira z absurdno neumnimi diverzijami, Švabci pa potem kaznujejo nedolžen folk tak da postrelijo 10 za enega svojega, je Broz odgovoril, da naj pustijo tem dogodkom prosto pot, da bo to fino pognalo folk k njemu v hosto.

Tudi to je povedal, da je Broz s svojo kliko večkrat plandoval na jadranskih otokih in po kapitulaciji Italije celo zelo rad zahajal v nek luksuzni hotel v Italiji in se tam onegavil z neko komsomolko.

Tudi to je povedal, da je Brozek, poznavajoč sebe in svojo zločinsko bando, nezaupljiv do vseh, s seboj na vse poti vedno vlekel dva kovčka konvertibilnih penezof, zlata in dijamantof.

Da se nađe, ako ga v odsotnosti strmoglvijo. A to je pri komunajzarjih bila priljubljena šega, he,he. Pa da se ima za tu pa tam kakšen Gući za po kući in gate iz kakovostne svile, ko se spet vrne v Pariz in tam znova aktivira svoj agentski status v Sajuzu.

Dve meljardice dojčmark je pa menda imel naložene tudi v Švici. Ki se zdaj potrdijo za realno obstoječe in Jovanka jih bojda že išče oz. terja, he,he. Zaradilo se od plate in dodatkov na decu in vnuke, he,he. Itak!

Enkrat v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ko v Moskvi uspešno denuncira vse v jugo kompartiji kar je imelo gram uma in je preveč zares vzelo agitpropovsko mudologijo o povezavi zločinske komunajzer organizacije z besede svoboda, NKVD pa vse te ljudi pobije, celo Brozovo priležnico s katero je imel otroka, se Broz, v roli agenta odpravi v komunajzer agenturo v Parizu in od tam krije Balkan sa okolinom, he,he.

A Pariz je bre lep po leti in po zimi, mon šeri. Da o zlati jeseni in cvetoči pomladi niti nea govorim. Od tam KKK bruha ukaze o novih in novih pobojih, ki jih komunajzer asasini na terenu promptno izpolnijo kot lojalni psi.

To in takšno podobo malega KKK Brozeka je agitprop po vojni vseh poslednjih 65 let vztrajno prekrival z nekšno idealizirano realsoc podobo, pa danes večina Slovencev, ki za tega klavca še vedno misli, da je Richard Barton alias Tito vsa 4 leta vojne jahal tam po območju Sutjeske in Neretve in v nenehnem sovražnem ognju, ob srditih kampanjah Luftwaffe, bruhal epska navodila, da se travo pusti ranjencem sami borci vred žnjim pa da naj jejo suho listje, misli, da se Tito s tistega konja sploh ni niti za minutko skobacal v vseh šritih letih junaškega boja za narod, ampak je od tam šel dritto v Holivud, še vendo poten in krvav, položiti ono Elizabetko. he,he.

Seveda večina teh mon misli, da Tito ni ne sral ne scal, ter, da je vobče bil eno samo utelešenje božanske pravičnosti in dobrote, he,he.

Dobrota, ki bruhne ukaz: “Ubijte pupo, ki sem jo kavsal dve zimi v Moskvi in mi je rodila otročička. Preveč ve in preveč okol govori. Pa na kurac mi gre, ker vsakič ko se skregava mi reče – “Ti smrdljiv mali morilski zagovedani hrvaški ključavničarski gnoj, dal si pobiti vse svoje prijatelje in tovariše”! Podpis Walter, alias kkk JBT.

Še najbolj se je Tito lotil kolaboracije s Švabci koncem šestdesetih in v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je spričo njegovega boljševiško-uravnilovskega nasilja, 2,5 milijona pečalbarjev odšlo na tlako iz Bosne, Hrvaške, Kosova, Srbije, Makedonije, a bogami tudi Slovenije. Najbrž si tudi to imel v mislih, ko si govoril o švabobrancih, saj si Švabci sami nea bi mogli nikdar nasanjati in organizirati tolikšne količine prostovoljnih sužnjev, ki delajo za burek.

Zdaj je na vrsti Kučanov val slovenskih pečalbarjev. Tekom naslednjih let, ko bo komunajzer klika še bolj poglobila uravnilovsko-eskproprijacijski reketarski teror, bo Slovenijo brez vsakega dvoma zapustilo nezanemarljivo število ljudi, veliko več, kot takrat pod Titom in veliko bolj izobraženih, he,he.

In veliko jih bo svojo pečalbarsko dijasporno srečo našlo v vedno potentni in priročno bliski nam Švabiji. In dobili bomo novo potrditev, da so najboljši švabobranci ever…eee…kako da kažem,…eee..jap TvojiSvoji komunajzarji.

In sploh edini še živi. Kajti one druge domnevne prostovoljne švabobrabce, so komunajzarji vse že davno potolkli. In za vsak primer še vse sorodnike do sedmega kolena. Najbrž iz ljubosumja, kajti oni nikomur drugemu nea pustijo bit švabobranci, ker so oni čisto zadosti, he,he.

P.S. A veliki paradoks je, da nam za tvojo travmo s Švabci, ki jo naokoli prenašaša v kontaminirani hipofizi, toti sedanji Švabci, ne le niso nič krivi, celo reklo se bi lahko, da so nam od leta 1960 do sedaj že nekajkrat ponudili roko pomoči, kar je je. In paradoks gori ali doli, tudi takrat ko bo novih par deset tisoč Slovencev našlo đob v velikem švabskem gospodarstvu, bodo oni doma do katerih bo prikapljalo nekaj kruheka vsakdanjega iz tega naslova, moralo že iz kulturnih in kurtoaznih razlogov reči “Danke Dojčland”. Zanimivo, a bogami tudi indikativno je, da se niti pod Titom niti pod Kučanom v nesrečno pečalbo niso, se ne, i se ne bodo odpravljali miheljaki.

LP shaman

Hitlerjeva NSDAP je bila Nacionalna socialistična delavska stranka, oziroma, Socialistična zveza delovnega ljudstva (SZDL). NSDAP ni bila stranka kapitala, kot sta SD ali LDS, ampak je bila delavska stranka. Zato je bila zelo blizu Forumu 21.

Enfrice.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Enfrice, Shamanove umetniško mojstrske črtice, Zgodovina | Brez komentarjev »

V Italiji država vsebuje mafijo, v Sloveniji pa si mafija lasti državo

Objavil pavel dne 7.03.2010

Po fragmentih ugotavljaš, kar je že dolgo znano, namreč, da v Italiji ima država mafijo, v Sloveniji pa ima mafija državo. Razlika med pravo mafijo in komunistično kučanovsko mafijo je le v tem, da prava mafija nima idelogije, ima pa moralo (op. mafijsko moralo!), komunistična mafija pa morale nima, ima pa idelologijo.

To je osrednje vprašanje, zakaj je za slovensko komunajzersko bando idelogija tako pomembna? Zato, ker z njo stojijo in padejo. Brez farbanja ljudi nimajo ničesar svojega – levega. Bistvo celotne eurolevice je v farbanju ljudi o grdih kapitalistih in o uničujočem trgu, ki da ga je treba na vse načine omejevati. Pri tem komunajzerji izkoriščajo določen strah in nelagodje ljudi pri podajanju v neznano, hkrati pa blokirajo ves razvoj.

V bistvu pa za pravi razvoj (op. EVOLUCIJA), ki je vedno zgolj razvoj razvoja samega, sploh niso zainteresirani, saj jih eliminira v osnovi. Kdo pa, ki je sam v svetu uspešen, rabi še neke idiotske birokratske nadglednike, kater bo hodil spraševati, kaj naj dela in pri njih prijavljal neke projekte, dase bodo o njih izjasnjevali. To rabijo nesposobneži, ki so ujeti v ta etablirani komunajzerski sistem. In razumljivo, da imajo ti nesposobneži svoj osebni interes. In ta je seveda racionalen, da pridobijo čimveč od vsega kar se da.

Vendar, ker tega ne zmorejo na trgu, državo priredijo tako, da člani mafije lahko živijo življenje na najvišjem nivoju, recimo koristijo Barsos in njegove privilegije, ostali, ki niso člani mafije, pa živijo in se zdravijo po pasje. In potem si taka bandita kot sta predsednika Turk in Pahor še upata govoriti o nekakšni morali.

Komunistična banda je torej življensko zainteresirana zato, da v Sloveniji trg ne deluje, saj ji ravno uničevanje trga omogoča privilegije.

Enfrice

vir Enfrice, forum Financ

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družba, Enfrice, MGMT - gospodarjenje - upravljanje, Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, kartel_monopol_oligopol_OLIGARHIJA_MAFIJA, liberalne reforme ( PRO FREE Market), politika | Brez komentarjev »

Prosti trg se ni imel na kaj prijeti, ker ni imel podlage

Objavil pavel dne 24.11.2009

Prosti trg v teoriji deluje perfektno, komunizem pa še v teoriji ne deluje dobro, amapk navidez dobro deluje samo za slaboumne.

Trg deluje perfektno v odvisnosti od tega, koliko ideloških in/ali administrativnih ovir mu vsakokratna oblast nalaga v premagovanje. Dejstvo je, da je politka izkoristila gap v tehnološkem razvoju strojev ob koncu dvajsetih let prejšnjega stoletja in celo v Ameriki in Angliji prekomerno okrepila vlogo države. Ta tehnološki gap ni bil izvedene, to je politekonomske oblike, kakršno konstantno poznamo pri nas, amapk je bil povsem izvorne – tehnično-tehnološke oblike.

Da se to lahko ugotovi, je treba imeti precej jasno sliko o razvoju tehnologije od leta 1890 dalje. Ta pogled pokaže, da v času neposredno pred Veliko krizo ni prišlo le investicijske nepreglednosti, ampak da je bila nenadoma z vsemi tehno-hipotekami iz preteklosti povsem na psu tudi tech-visibility. Nenadoma ni bilo več jasno, kam in v kaj investirati in po kakšnih cenah. To pa je bilo posledica idejnih in tehničnih nedovršenosti novih strojev in izdelkov.

Šele na to stanje se je pripela kriza leta 1929. Torej, tu, in sedaj je isto, ni šlo za to, da trg kot trg ne bi mogel prijeti, ampak ni imel prijeti na kaj, ker mu takrat trenutni tehnološki razvoj tega še ni bil omogočil.

Pričakovati, da bi trg v obdobje Velike krize lahko reševal družbeno situacijo, je podobno mišljenu, da bi plastiko lahko izumili že v starem ali v srednjem veku. To obdobje tehnološkega vakuma pa je bila izkoristila politika za splošno okrepitev države bistveno iznad vsakih potreb liberalne ekonomije in racionalne države.

Kot je razvidno, Sovjetska zveza takemu razvoju tudi v Ameriki sploh ni bila zgled, ampak je vzrok bil splošno tehno – imanenten, torej v naravi razkrivanja tehnologje same.

Tako kot je sedaj, le da sedaj imamo v svetu na razpolago razvit znanstveno-tehnološki sistem, takrat pa takega sistema še ni bilo in se je pričel razvijati, če pustimo ob strani angleški lordovsko-tehnološki snobizem, šele v Nemčiji pod Hitlerjem in v Rooseveltovi predvojni Ameriki. Centralno-planskega Stalinovega sistema pa ne moremo označiti za znanstveno-tehnološki sistem, saj mu manjka preveč normalnih elementov spodbud, prisil in nagrad.

Tako da, Hayek je bil očitno že zdavnaj zelo daleč videl. In če to Hayekovo videnje in vedenje primerjamo z videnjem in vedenjem predkučanovskih in kučanovskih komunističnih bebotov in zločincev, od začetka WWII do danes, seveda lahko vidimo in vknjižimo razliko.

Zadnji, ki je normalno upravljal s to državo, je bil kralj Aleksaneder Karađorđević. Kasneje pod komunisti pa se oblast poidiotila in je taka še danes. Slika tega idiotizma pa je odnos do liberalizma.

Enfrice. na forumu Financ

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Enfrice, MGMT - gospodarjenje - upravljanje, borza, trg, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, liberalne reforme ( PRO FREE Market), podjetništvo oz. mikroekonomija, politika | 2 komentarjev »

Kaj so že podpisali ti luzerji?

Objavil pavel dne 24.11.2009

Seznam podpisnikov 1. Matej Šurc Radio Slovenija 2. Igor Mekina Dnevnik 3. Matjaž Kranjec Hopla 4. Boris Čibej Delo 5. Saša Vidmajer Delo 6. Damijan Slabe Delo 7. Veso Stojanov Delo 8. Matija Grah Delo 9. Boštjan Tadel Marketing Magazin 10. Miha Jenko Delo 11. Rajka Pervanje Radio Slovenija 12. Sandi Frelih Radio Slovenija 13. Blaž Zgaga Večer 14. Helena Milinkovič TV Slovenija 15. Sandra Brecl Brankovič Radio Slovenija 16. Nika Repovž Radio Slovenija 17. Uroš Kokošar Radio Slovenija 18. Snežana Ilijaš Radio Slovenija 19. Simona Rakuša TV Slovenija 20. Ksenija Horvat TV Slovenija 21. Robert Škrjanc Radio Slovenija 22. Rok Praprotnik Dnevnik 23. Peter Kolšek Delo 24. Matjaž Frangež TV Slovenija 25. Biljana Vučenovič Radio Slovenija 26. Slavko Fras upokojeni novinar 27. Emil Lukančič-Mori Tisk. agencija Morel 28. Maja Cestnik TV Slovenija 29. Simon Tecco samostojni novinar 30. Marko Pečauer Delo 31. Brane Jerman Radio Slovenija 32. Rok Pintar Radio Slovenija 33. Živa Trček Radio Slovenija 34. Aleš Smrekar Radio Slovenija 35. Izidor Grošelj Radio Slovenija 36. Janina Jenko Radio Slovenija 37. Vanja Pirc Mladina 38. Jure Trampuš Mladina 39. Špela Novak Radio Slovenija 40. Jelka Šutej Adamič Delo 41. Matjaž Trošt Radio Slovenija 42. Domen Caharijas Dnevnik 43. Jože Jerman Večer 44. Borut Mekina Mladina 45. Nataša Štefe Radio Slo./Val 202 46. Rok Valenčič Radio Slovenija 47. Borut Mehle Dnevnik 48. Martin Tomažin TV Slovenija 49. Goran Tenze Radio Slovenija 50. Denis Sarkić Vest 51. Veronika Gnezda Radio Slo./Val 202 52. Tomaž Gerden Radio Slovenija 53. Niko Robavs Radio Slovenija 54. Boštjan Lajovic TV Slovenija 55. Mija Repovž Delo 56. Janko Lorenci upokojeni novinar 57. Darja Groznik Radio Slo./Val 202 58. Boris Žgajnar Radio Slo./Val 202 59. Andrej Karoli Radio Slo./Val 202 60. Matej Praprotnik Radio Slo./Val 202 61. Tadeja Milek Radio Slo./Val 202 62. Nina Zagoričnik Radio Slo./Val 202 63. Tina Šrot Radio Slo./Val 202 64. Rok Kužel Radio Slo./Val 202 65. Nataša Zanuttini Radio Slo./Val 202 66. Danila H. Kuplen Radio Slo./Val 202 67. Janez Čuček TV Slovenija 68. Bojan Veselinovič Dnevnik 69. Zoran Senković Dnevnik 70. Aleš Gaube Dnevnik 71. Bojan Glavič Dnevnik 72. Vasja Jager Večer 73. Ivan Vidic Večer 74. Branko Maksimovič Večer 75. Dr. Damijana Žist Večer 76. Jaka Adamič Dnevnik 77. Bojan Velikonja Dnevnik 78. Tanja Keršmanc Hopla 79. Duša Podbevšek Bedrač Hopla 80. Zoran Triglav Hopla 81. Ivan Žitko Hopla 82. Alenka Brezovnik Dnevnik 83. Uroš Škerl Dnevnik 84. Primož Cirman Dnevnik 85. Miča Vipotnik Dnevnik 86. Sven Berdon Dnevnik 87. Matej Povše Dnevnik 88. Grega Repovž Mladina 89. Dejan Pušenjak Delo 90. Jelka Zupanič Večer 91. Luka Cjuha Dnevnik 92. Aleksander Lucu Nedeljski dnevnik 93. Matija Stepišnik Večer 94. Nina Razboršek samostojni novinar 95. Tomi Lombar Delo 96. Jože Poglajen Dnevnik 97. Zdenko Matoz Delo 98. Tina Čuček POP TV 99. Bojan Gluhak Primorske novice 100. Danica Petrovič Primorske novice 101. Tatjana Tanackovič Dnevnik 102. Jasna Arko Primorske novice 103. Sonja Ribolica Primorske novice 104. Cveta Guzej Sabadin Primorske novice 105. Maja Pertič Primorske novice 106. Iztok Presl POP TV 107. Ervin Hladnik Milharčič Dnevnik 108. Miran Korošec Radio Slovenija 109. Nevenka Dobljekar Radio Slovenija 110. Sara Jovič TV Koper 111. Iztok Umer Slovenske novice 112. Devana Jovan Radio Koper 113. Janez Novak Radio Slovenija 114. Aleš Kocjan Radio Slovenija 115. Robert Botteri Mladina 116. Gorazd Utenkar Delo 117. Špela Kožar TV Slovenija 118. Marjan Šarec TV Slovenija 119. Alenka Terlep Radio Slovenija 120. Milan Vogel Delo 121. Breda Štivan Bonča TV Slovenija 122. Maja Žiberna TV Slovenija 123. Dušan Berne Radio Slovenija 124. Franci Pavlin Radio Slovenija 125. Barbara Cujnik Radio Slovenija 126. Marko Jakopec Delo 127. Matjaž Albreht Delo 128. Jani Sever Vest.si 129. Iztok Jurančič samostojni novinar 130. Julija Kočar TV Slovenija 131. Sebastjan Kopušar Dnevnik 132. Ciril Brajer Nedeljski dnevnik 133. Andrej Brstovšek Dnevnik 134. Janez Mally Nedeljski dnevnik 135. Meta Černoga Nedeljski dnevnik 136. Toni Perič Direkt 137. Gorazd Suhadolnik Direkt 138. Gregor Gruber Direkt 139. Daša Birsa Direkt 140. Jasmina Haskovič Direkt 141. Matjaž Rust Direkt 142. Miloja Bukovec Direkt 143. Kristina Hočevar Direkt 144. Miha Lampreht RTV Slovenija 145. Tanja Starič TV Slovenija 146. Franco Juri Dnevnik, Radio KP 147. Venčeslav Japelj Primorske novice 148. Katja Gleščič Primorske novice 149. Barbara Verdnik Primorske novice 150. Vojko Plevelj Radio Slovenija 151. Vito Divac Delo 152. Helena Lovinčič Radio Slovenija 153. Jasna Karlen Kuhar Ra. Slo., Sweriges Ra. 154. Zdenko Fajdiga Radio Slovenija 155. Damjan Zorc Radio Slo./Val 202 156. Mojca Š. Pašek TV Slovenija 157. Tomaž Zaniuk Radio Študent 158. Erik Valenčič Radio Študent 159. Matej Šebenik Radio Študent 160. Andraž Ravnik Radio Študent 161. Luka Zagoričnik Radio Študent 162. Mija Škrabec Arbanas Radio Slo./Val 202 163. Jana Vidic Radio Slo./Val 202 164. Blaž Ermenc Radio Slovenija 165. Luka Robida Radio Slovenija 166. Urška Boršič Radio Slovenija 167. Uršula Majcen Radio Slovenija 168. Dare Milič Radio Slovenija 169. Luka Petrič Radio Slovenija 170. Boris Ličof Radio Slovenija 171. Dušan Milič Radio Slovenija 172. Sašo Dravinec Primorske novice 173. Jurij Gustinčič Mladina, TV Slo. 174. Ines Kočar TV Slovenija 175. Mitja Meršol Delo 176. Milka Lužnik Pohar Radio Slovenija 177. Uroš Volk Radio Slovenija 178. Jože Bonča Radio Slovenija 179. Jernejka Drolec Radio Slovenija 180. Marko Juvan Direkt 181. Tomi Šujdovič Direkt 182. Tomaž Skale Dnevnik 183. Nina Jerman TV Slovenija 184. Igor Vidmar TV Slo./Studio City 185. Janko Sarađen Radio Slovenija 186. Boštjan Vrhovšek Radio Študent 187. Gregor Kastelic Radio Študent 188. Igor Krasnik Radio Študent 189. Urh Ambrož Radio Študent 190. Nina Kos Radio Študent 191. Anže Tomič Radio Študent 192. Tea Golob Radio Študent 193. Boris Vasev Radio Študent 194. Primož Vozelj Radio Študent 195. Lenart J. Kučič Delo 196. Boris Jež Delo 197. Boštjan Videmšek Delo 198. Sergeja Hadner Hvala POP TV 199. Staša Lozar POP TV 200. Maja Roš POP TV 201. Polona Križnar POP TV 202. Gašper Lubej POP TV 203. Tadeja Lampret POP TV 204. Janez Usenik POP TV 205. Jernej Verbič POP TV 206. Tomaž Bračko POP TV 207. Jure Brankovič POP TV 208. Erika Pečovnik POP TV 209. Miha Drozg POP TV 210. Vanda Levstik POP TV 211. Polona Movrin POP TV 212. Alenka Arko POP TV 213. Maja Sodja POP TV 214. David Jug POP TV 215. Jani Muhič POP TV 216. Sabina Francek TV KP 217. Mojca Petrič Bužan TV KP 218. Karin Sabadin TV KP 219. Eugenija Carl TV KP 220. Boris Maljevac TV KP 221. Sandi Škvarč TV KP 222. Edi Mavsar TV KP 223. Špela Lenardič TV KP 224. Vesna Potočar TV KP 225. Helena Pasinato TV KP 226. Simona Horvat TV KP 227. Elen Batista Štader TV KP 228. Mojca Juratovec TV KP 229. Flavio Dessardo TV KP 230. Damjana Stamejčič Delo 231. Brane Piano Delo 232. Primož Škerl Delo 233. Alma M. Sedlar Jana 234. Mojca Grotovnik Dnevnik 235. Franc Kramer Večer 236. Jože Skok Radio Slovenija 237. Rozmari Petek NT, Radio Celje 238. Nataša Leskovšek Info TV 239. Branko Stamejčič NT Radio Celje 240. Tomaž Lukač TV Celje 241. Ana Marija Bosak TV Maribor 242. Janez Kroflič 243. Simon Kardum samostojni novinar 244. Matija Gorjan samostojni novinar 245. Petra Vidrih Primorske novice 246. Davorin Koron Primorske novice 247. Tomo Šajn Primorske novice 248. Leo Caharija Primorske novince 249. Igor Mljač Primorske novice 250. Alenka Penjak Primorske novice 251. Jana Krebelj Primorske novice 252. Tina Čič Primorske novice 253. Alenka Ožbolt Primorske novice 254. Ilona Dolenc Primorske novice 255. Vesna Humar Primorske novice 256. Vida Petrovčič TV Slovenija 257. Barbra Jermann TV Slovenija 258. Miro Štebe TV Slovenija 259. Novica Mihajlovič Finance 260. Cveta Potočnik Radio Slovenija 261. Tomaž Celestina Radio Slovenija 262. Štefan Grah Radio Slovenija 263. Boris Lenarčič Radio Slovenija 264. Mojca Širok TV Slovenija 265. Natalija Muršič Radio Slovenija 266. Marjan Rogelj Radio Slovenija 267. Jelena Gačeša Delo 268. Vida Curk Radio Slovenija 269. Jela Krečič Delo 270. Ciril Gale TV Slovenija 271. Lea Širok Radio Koper 272. Ingrid Kašca Bucik Radio Koper 273. Artur Lipovž Radio Koper 274. Tatjana Gregorič Radio Koper 275. Edi Prošt Radio Koper 276. Božo Marinac Radio Koper 277. Nataša Benčič Radio Koper 278. Nataša Uršič Radio Koper 279. Zdenka Tomulič Radio Koper 280. Irena Cunja Radio Koper 281. Igor Vidmar Dolenjski list 282. Tanja Jakše Gazvoda Dolenjski list 283. Mojca Žnidaršič Dolenjski list 284. Irena Novak Dolenjski list 285. Boris Blaic Dolenjski list 286. Jožica Dorniž Dolenjski list 287. Breda Dušič Gornik Dolenjski list 288. Martin Luzar Dolenjski list 289. Drago Rustja Dolenjski list 290. Nina Štampohar samostojni novinar 291. Nataša Pogorevc Radio Ptuj 292. Bojan Sinič Tednik Panorama 293. Barbara Leskovar Žurnal 24 294. Slavica Pičerko Peklar Večer 295. Anemari Kekec Radio Ptuj 296. Marija Slodnjak Radio Ptuj 297. Martin Ozmec Radio Ptuj 298. Jure Mastnak Radio Slovenija 299. Tanja Lesničar Pučko Dnevnik 300. Lidija Pak Televizija Slovenija 301. Jelena Blagojevič Radio MARŠ 302. Vesna Lovrec Radio MARŠ, Vest 303. Jože Kos Grabar 304. Rok Kajzer Delo 305. Samo Dekleva Delo 306. Tanja Volf Radio MARŠ 307. David Šribar Radio MARŠ 308. Aleksandra Gropevšek Ra. MARŠ, Večer 309. Matjaž Ploj Radio MARŠ 310. Dragiša Modrinjak upokojeni novinar 311. Mojca Planšak Ra.MARŠ, Večer 312. Otmar Klipšteter upokojeni novinar 313. Karolina Babič Ra. MARŠ, Dialogi 314. Vesna Rojko STA 315. Matjaž Horvat STA 316. Mihael Korsika STA 317. Mihael Šušteršič STA 318. Urška Kristan STA 319. Katja Svenšek STA 320. Barbara Dovč STA 321. Jure Bernard STA 322. Jure Kos STA 323. Marko Vukovič STA 324. Sebastjan Maček STA 325. Maja Oprešnik STA 326. Gorazd Jukovič STA 327. Ela Petrovčič STA 328. Jaka Dobajk STA 329. Alenka Vesenjak STA 330. Nataša Kuhar Radio Maribor 331. Breda Čepe Radio Maribor 332. Lidija Vizantin Radio Maribor 333. Edvard Pukšič Radio Maribor 334. Irena Kodrič Cizerl Radio Maribor 335. Vesna Spreitzer Radio Maribor 336. Matej Štrafela Radio Maribor 337. Drago Marušič Radio Maribor 338. Darko Pašek upokojeni novinar 339. Dejan Rat Radio Maribor 340. Zoran Milovanovič Radio Maribor 341. Tatjana Senegačnik Radio Maribor 342. Stane Kocutar Radio Maribor 343. Tone Petelinšek Radio Maribor 344. Vida Toš Murski Val 345. Ivan Gerenčer Delo 346. Nataša Brulc Šiftar Murski Val 347. Lidija Magdič Murski Val 348. Marjan Dora Murski Val 349. Bernarda B. Peček Vestnik 350. Ludvik Kovač Vestnik 351. Jože Gabor Vestnik 352. Milan Jerše Vestnik 353. Jože Graj Vestnik 354. Nana Rituper Rodež Vestnik 355. Tomo Koleš Vestnik 356. Andrej Bedek Vestnik 357. Jože Pojbič Delo 358. Boris Cipot 359. Majda Horvat Vestnik 360. Silva Berki RTVS, MMR Lendava 361. Eva Bukovec RTVS, MMR Lendava 362. Agnes Tatrai RTVS, MMR Lendava 363. Suzana Časar Šimon RTVS, MMR Lendava 364. Klara Jobbagy RTVS, MMR Lendava 365. Elizabeta Markovič Toplak RTVS, MMR Lendava 366. Edit Gonc RTVS, MMR Lendava 367. Agnes Horvath RTVS, MMR Lendava 368. Helena Feher RTVS, MMR Lendava 369. Ildiko Kovačič RTVS, MMR Lendava 370. Szilva Roszman RTVS, MMR Lendava 371. Borut Šantak RTVS, MMR Lendava 372. Eva Lorincz RTVS, MMR Lendava 373. Irena Matko Lukan Ciciban, Cicido 374. Alenka Veler Ciciban, Cicido 375. Meta Tavčar Reader’s Digest /Slo. 376. Slavica Remškar Ciciban, Cicido 377. Tihana Kurtin Poliglot 378. Zarja Koliševska Plus 379. Jana Zirkel Bach Plus 380. Boris Bogataj MK-Založba revij 381. Urška Kaloper Plus 382. Anja Leskovar GEA 383. Urška Skvarča Cici- Zabavnik 384. Katja Stergar PIL 385. Maja Bajželj Moj Planet 386. Jasna Merc Moj Planet 387. Lidija Kosi Radio Slovenija 388. Silva Eory Radio Murski Val 389. Marjan Maučec POP TV 390. Bojan Peček TV Slovenija 391. Cirila Sever TV Slovenija 392. Nataša Gider Večer 393. Rado Božičnik TV Slovenija 394. Boris Kralj Radio Koper 395. Peter Petrovčič Mladina 396. Miha Štamcar Mladina 397. Matjaž Klančar Mladina 398. Gregor Cerar Mladina 399. Deja Crnovič Mladina 400. Sebastjan Ozmec Mladina 401. Aleksander Mičič Mladina 402. Vito Avguštin Dnevnik 403. Milena Ule Dnevnik 404. Tomaž Bukovec Nedeljski dnevnik 405. Suzana Rankov Dnevnik 406. Sebastjan Morozov Dnevnik 407. Mirko Štular Radio Slovenija 408. Miha Švalj Radio Slo./Val 202 409. Gojko Bervar Radio Slovenija 410. Boštjan Bogataj Gorenjski Glas 411. Ana Hartman samostojni novinar 412. Danica Zavrl Žlebir Gorenjski Glas 413. Primož Knez Dnevnik 414. Aljana Jocif Radio Slovenija 415. Mateja Gruden Delo 416. Mateja Železnikar Radio Slovenija 417. Katja Lenart Vest.si 418. Alenka Sivka Stop 419. Marjana Vovk Stop 420. Irena Knez Stop 421. Martin Senica Stop 422. Melita Berzelak Jana 423. Bernarda Jeklin 424. Jure Eržen Delo 425. Matjaž Štirn Radio Študent 426. Boštjan Andjelković Radio Študent 427. David Verbuč Radio Študent 428. Božidar Plesnik Radio Študent 429. Igor Modic Delo 430. Blaž Samec Delo 431. Mateja Babič Delo 432. Jure Aleksič Mladina 433. Nada Mavrič Nedeljski Dnevnik 434. Marjana Vončina Nedeljski Dnevnik 435. Boris Lenič Dnevnik 436. Sašo Mlač Beta, Onasa 437. Borut Čontala Slovenske novice 438. Tadeja Zupan Arsov 439. Zoran Potič Večer 440. Domen Grogl STA 441. Tjaša Škamperle Radio Koper 442. Franček Kavčič samostojni novinar 443. Marjeta Verbič samostojna novinarka 444. Sonja Merljak Zdovc Delo 445. Luna J. Šribar Kralji ulice 446. Maruša Bertoncelj Radio študent 447. Maša Stanovnik TV Slovenija 448. Zoran Odič Svobodna misel 449. Jaka Elikan Primorske novice 450. Meta Krese samostojna novinarka 451. Lada Zei upokojena novinarka 452. Vida Zei samostojna novinarka 453. Simona Bandur Delo 454. Nada Ravter upokojena novinarka 455. Marjan Sedmak upokojeni novinar 456. Aleksandar Djurič STA 457. Primož Kavčič Večer 458. Marjan Lah ex – TV Slovenija 459. Siniša Gačič TV Slovenija, Mladina 460. Tina Recek Večer 461. Miran Lesjak Dnevnik 462. Mitja Blažič Radio Slovenija 463. Štefan Kutoš Radio Slovenija 464. Rajko Dolinšek Radio Slovenija 465. Aida Kurtovič Radio Slovenija 466. Špela Bratina Radio Slovenija 467. Tatjana Popovič Radio Slovenija 468. Gašper Klarič Radio Slo/Val 202 469. Luka Jakopin Radio Slo/Val 202 470. Dare Rupar Radio Slovenija 471. Bojan Leskovec Radio Slovenija 472. Vesna Vukovič Dnevnik 473. Romana Erjavec Radio Slovenija 474. Marcel Štefančič Mladina 475. Eva Kobe TV Slovenija 476. Marjeta Šoštarič Delo 477. Miloš Ivančič Radio Koper 478. Maja Cerkovnik STA 479. Boštjan Močnik Radio ENA 480. Ivan Botteri Slobodna Dalmacija, Novi list 481. Erika Repovž Delo 482. Dare Hriberšek samostojni novinar 483. Jerca Kos samostojna novinarka 484. Pavel Perc Dolenjski list 485. Bojan Bauman Večer 486. Boštjan Pihler Mladina 487. Borut Peterlin Mladina 488. Matej Leskovšek Mladina 489. Andrej Hofer TV Slovenija 490. Danilo Utenkar Delo 491. Zoran Medved TV Slovenija 492. Vili Vuk Večer 493. Simona Špindler Murski val 494. Sebastijan Rous Murski val 495. Bojan Rajk samostojni novinar 496. Liana Buršič Radio Slovenija 497. Lucija Fatur Radio Slovenija 498. Nataša Lang Radio Slovenija 499. Boštjan Janežič Radio Slovenija 500. Glorija Marinovič 7 dni 501. Mirko Lorenci Večer 502. Mirko Munda Večer 503. Janja Koren TV Slovenija 504. Jana Zupančič Nedelo 505. Boris Kutin 506. Miša Sovdat upokojena novinarka 507. Dean Jelačin TV Koper 508. Tomaž Švagelj 509. Anja Golob gledališka kritičarka 510. Stojan Spetič novinar v Italiji 511. Robert Škrlj Primorske novice 512. Maksimiljana Ipavec Primorske novice 513. Tina Milostnik Valenčič Primorske novice 514. Tomo Šajn Primorske novice 515. Igor Tavčar Primorske novice 516. Mitja Marussig Primorske novice 517. Miša Molk TV Slovenija 518. Jasna Tepina TV Slovenija 519. Darja Lojen Štajerski val 520. Milka Dobravc Štajerski val 521. Marjan Toš Radio MB, Lovec 522. Brigita Rovšek Radio Slovenija 523. Zlatka Strgar Dnevnik 524. Marjan Remic upokojeni novinar 525. Janez Temlin samostojni novinar 526. Zmago Šalamun Radio Tednik Ptuj 527. Monika Rijavec samostojna novinarka 528. Zdenka Jagarinec POP TV 529. Majda Santin Bažec samostojna novinarka 530. Arden Stancich TV Koper 531. Jasna Kontler Salamon Delo 532. Nevenka Čurin samostojna novinarka 533. Tomaž Klipšteter Dnevnik 534. Majda Vukelič Delo 535. Tanja Kremžar Večer 536. Matjaž Zajec TV Slovenija 537. Anka Dugorepec Delo, ex Info TV 538. Matjaž Vizjak 539. Zoran Ličen Tele 59, RTS 540. Vasja Ocvirk samostojni novinar 541. Lidija Jež samostojna novinarka 542. Nace Novak Novi glas, Primorski dnevnik 543. Vlado Podgoršek upokojeni novinar 544. Silva Čeh Delo 545. Katarina Fidermuc Delo 546. Natalija Gorščak TV Slovenija 547. Živa Brecelj samostojna novinarka 548. Tomaž Karat RTV Slovenija 549. Gabrijela Milošič RTV Slovenija 550. Saša Krajnc RTV Slovenija 551. Ana Hajšek Bučar RTV Slovenija 552. Matej Korošec RTV Slovenija 553. Tatjana Kren Hlebič RTV Slovenija 554. Dragica Vujanovič RTV Slovenija 555. Irena Bedrač RTV Slovenija 556. Zoran Medved RTV Slovenija 557. Simona Kopinšek RTV Slovenija 558. Irma Ferlinc Guzelj RTV Slovenija 559. Simon Šparavec RTV Slovenija 560. Nina Cverlin RTV Slovenija 561. Ema Staubar RTV Slovenija 562. Andrej Geržina RTV Slovenija 563. Saško Jazbec RTV Slovenija 564. Drago Soršak RTV Slovenija 565. Ivo Kores RTV Slovenija 566. Andreja Rednak Finance 567. Darja Tibaot Ciringer TV Slovenija 568. Rajka Pupovac TV Slovenija 569. Ilinka Todorovski Finance 570. Marjan Šrimpf TV Slovenija 571. Polona Fijavž TV Slovenija

Kaj so že podpisali ti luzerji?

Enfrice. na forumu Financ

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družba, Enfrice, kartel_monopol_oligopol_OLIGARHIJA_MAFIJA, mediji, novinarji, politika | Brez komentarjev »

Ali je razlika med Hitlerjevimi nacional-socialisti in F21 nacional-komunisti

Objavil pavel dne 15.11.2009

leonx je napisal(a): Ali sploh obstaja kakšna razlika med NSDP in nacionalkomunisti oziroma Forum 21 ? http://www.dhm.de/lemo…ndex.html

Samo v imenu, v vsebini pa ni nobene posebne razlike. NSDAP je bila utemeljena na zunanjem (Slovani) in notranjem (Židi) sovražniku. Notranji sovražnik je bil zadolžen za pridobivanje hkratnih in tekočih prihodkov, zunanji pa za pridobivanje odloženih in prihodnjih prihodkov. Ostalo je bila le taka ali drugačna ikonografija. Isto je se dogajalo v okvru ZKJ pod Titom in le malo drugače kasneje v okviru Udbomafije in Foruima 21 pod Kučanom.

Osnovna relacija NSDAP=Udbomafija (Forum21) sicer ni bila v ničemer motena, le za notranjega sovražnika je do prihoda Pahorja Janša predstavljal premajhno kapaciteto in je Udbomafija (Forum 21), da bi bil ekvivalent NSDAP, rabil nekaj več. Zato je Kučan, za notranjega sovražnika, za razliko od Hitlerja, ki je za glavnega notranjega sovražnika Nemčije opredelil Žide, za glavnega notranjega sovražnika Slovenije opredelil kar slovenskega delavca. Tako kot je bil Hitelr povsem okradel Žide, tako je bil tudi Kučan v zadnjih 25. letih povsem okradel slovensekga delavca, ki je v tem času bil prisiljen preiti iz položaja, ko si je lahko zgradil hišo, v položaj, ko nima niti za hrano.

Kot vidiš je Udbomafija (Forum21) ekvivalent NSDAP, Kučan pa je v bistvu, tako kot Tito, zločinec največjega formata in bi mu morali soditi v Haggu za mirnodobne zločine.

Enfrice.

vir forum Financ

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Enfrice, Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, inženirji družbe, modne družbene smernice, politika | 3 komentarjev »

Kučan, glasnik mediokritete

Objavil pavel dne 14.11.2009

Točno to, Kučan že dolgo zamuja, da bi bil tiho. To tudi dokazuje, da niti takrat, ko še ni zamujal, ni vedel, kaj naj bi govoril. In glede na to, da angleški pregovor pravi, da človek lahko pove samo to, kar ve in zna, to pomeni, da Kučan tudi takrat ni ničesar relevantnega vedel in znal, oziroma, je to kar je kao vedel in znal bilo zgolj znanje mediokritete in tega kar je (bilo) izpod nje. In ravno to Kučan je:

glasnik mediokritete in tega kar izpod nje, je.

Zato ni čudno, da se Kučan do dveh temeljnih vprašanj slovenske sedanjosti – krize in razvoja – obnaša tako neodgovorno in s prikazom tako neznatnega vedenja o pravi vsebini problema. Zanimivo, da Kučan rabi zgolj nekaj stavkov izven politikantske latovščine, da vsakemu normalnemu v zahod obrnejnemu človeku razloži, kakšen osel je. Človeka enostavno prime groza, kot bere te Kučanove oslarije in se zave, kakšen bebec je normalnim ljudem 25 let kreiral pogoje njihovega delovanja in življenja.

Če začnem s Kučanovim odnosom do ’stihije’, lahko vidimo, da Kučana praktično nič več ne loči od nekdanje Popitove retorike in Popitovega načina delovanja, ki se je osredotočalo na napad na vsako ’stihijo’, to je na vsako zadevo, ki je bila izven partijske kontrole. In ker se sodobni razvoj seveda ne more dogajati znotraj partijske kontrole, ga je seveda treba napadati in onemogočati dokler ne izgine. Problem pa je seveda v tem, ker je sodobni svet zgrajen ravno na taki ’stihiji’, kot gre Kučanu v nos, saj se svet za mnenje ne obrača na take prekmurske osličke in komunajzerske bandite, kot je Kučan in njihovega mnenja ne upošteva.

Podjetja se namreč ne razvijajo ne v vati in ne za vrati kakšnega CK ali Foruma 21, ampak na trgu. In na trgu seveda vlada stihija, kar pa je zgolj izraz za kumulativo nekontroliranih reakcij, katerim je poslovni subjekt na trgu izpostavljen. Kot rečeno, tega subjekta ne more krepiti noben CK ali Forum 21, amapk se lna trgu ahko krepi samo sam. Naloga države, in s tem tudi predsednika države, ki zakone podpisuje, je, da generira take zakone, ki poslovnim subjektom omogočajo krepitev na trgu. Kot je poznano, je Kučan, odkar je prišel na oblast, ves čas generiral temu ravno nasprotno zakonodajo, katere primarni cilj je bil, da čisto določeni ljudje postanejo lastniki čisto določenih podjetij, ki bodo seveda upravljana s čisto določeno vizijo in s čisto določenimi nalogami. To sicer diši po teoriji zarote, vendar pa ne gre zgolj za to, da sta komunizem in postkomunizem sama po sebi zarota proti normalnim ljudem, ampak da se, ko je osnovni okvir dogajanja tako postavljen, iz njega enostavno ne da več izkočiti. To pomeni, da je v Kučanovem sistemu (razmišljanja) pot iz točke T1 v T2, vedno pot iz točke T1 v T1. Do T2 se nikoli ne pride. ‘Razvoj’, ki se ob temu vseeno zgodi, pa so ostanki in drobtine s tujčeve mize.

Taka je Kučanova ponudba. In zakaj imaš tako zelo prav, ko praviš, da je Kučan ponovno zamudil priliko, da bi bil tiho. Zato, ker so pred 30 lleti (sistem je v bistvu ostal ves čas isti, oziroma, popitovski ali nekavčičevski tudi pod Kučanom) te drobtine še sestavljale sistem tekočega in takrat še prevladujočega tehno-produkcijskega načina, danes pa so se tuji trosilci dribtin v svojme sodobnem tehno-produkcijskem načinu, zaradi Kučanove vladavine norca, tako zelo oddaljili od faktične vrednosti teh drobtin, da je povsem vseeno ali jih dobimo ali ne.

Problem Slovenije torej ni stihija, njen glavni problem so predkučanovski in kučanovski norci, ki že 65 let preprečujejo vstop v to ’stihijo’. In ker je v kučanovskem sistemu vse kontrolirano in ponderirano, se lahko dogajajo samo dodelavni posli. Če posamezni rdeči direktorji pri tem pokradejo nekaj sto ali deset milijonov evrov to ni pomembno, ker bo itak Kučan pobral harač, pomembno namreč je, da se nam stihijsko ne bi začel dogajati razvoj. Ker to je tisto, česar potem Partija ne bi mogla kontrolirati in seveda ne bi mogla z njegovo pomočjo urejati usnja za udobno polaganje svojih komunističnih riti v območju davkoplačevalskega financiranja, ki pred ljudi z zaslužki, s karkršnimi so v Ameriki ljudje oproščeni vseh dajatev do države, postavlja finaciranje celotne enormne državne strukture.

Elementarno pa Kučan dokaže svojo bebavost z izjavo, ko govori o tem, da je kriza priložnost in pristavi, da tisti, ki tako mislijo, morajo povedati še, v čem je ta priožnost. Tako razmišljanje povsem razkrije Kučanovo komunajzersko naturo, saj se povsem jasno vidi, da Kučan razmišlja takole:

- najprej obstoji razvoj X, ki ga mi koristimo, - potem grdi kapitalisti, ki hlastajo za razvojem, povzročijo slabitev našega razvoja X, - zato mi manj koristimo naš razvoj X, kjub temu, da imamo visoko realno infalcijo in visok tuji dolg, - medtem grdi kapitalisti nenadoma, medtem ko mi koristimo razvoj manj od X, ustvarijo razvoj več od X, - mi se moramo ponovno prilagajati z nižanjem realnih dohodkov (pred 30 leti je bilo normalno, da si je delavec zgradil hišo,   danes je normalno, da nima za hrano).

To zaporedje se je stalno ponavljalo vsaj od leta 1972, ko je Milan Kučan pomagal odstranjevati Staneta Kavčiča, tako da v politiki Franceta Popita ali Milana Kučana ni nobene posebne razlike. Morda je pomembna razlika le v tem, da je Milan Kučan odstranil veliko več sposobnih ljudi, kot je to uspelo Francetu Popitu. Oslov pa sta promovirala približno oba enako.

Kučan torej trdno stoji na starem komunajzerskem temelju, da je osnovo (tekovine) treba braniti z vsemi sredstvi, zlasti pa pa pred nekontroliranim in neodobrenim razvojem. Ne uvidi pa, da je obramba vsega (in tudi tekovin) že dolgo, že od časa Kavčiča, samo še prilagajanje (tujemu) razvoju, ki pa za akcept zahteva menjavo ekvilvalentov. Ker z ekvivalenti Slovenija, zaradi predkučanovske in kučanovske družbene deformacije ni razpolagala, je za pridobitev ekvivalentov in kvaziekvivalentov (zdravstvo, farmacija, šolstvo), žrtvovala življenski nivo ljudi. Tako je iz bogataških samoupravnih lastnikov Kučanu v 25 letih uspelo narediti milijon lačnih delavcev in nekaj sto milijonarjev, ki so tem delavcem na osnovi zakonov, ki jih je bil Milan Kučan podpisal kot predsednik države, te milijone ukradli.

Teza, da je Kučanova banda te milijone pridobila na trgu, bi pač morala pridobiti potrditev, da je Slovenija vsaj večino obdobja po secesijski vojni preživela v okviru prevladujočega tehno-produkcijskega načina v svetu. Vendar Kučan javno dokazuje, da nima pojma o tem, kaj je tisto v teh družbah, kar je tak njihov razvoj ustvarilo in poganjalo dalje, za razliko od stagnacije in nazadovanja v Sloveniji. Kajti najprej je treba dati ljudem možnost in se potem ni treba spraševati, v čem je (bila) priložnost.

Zakaj ljudje v Sloveniji po osamosovjitvi niso imeli priložnosti, je jasno. Zato ker, če bi ljudje v Sloveniji možnost imeli, Kučanova banda ne bi imela priložnosti. Slovenija danes ni v riti zato, ker bi Rop zapustil karkoli dobrega in bi Janša iz tega naredil kaj slabega, ampak zato, ker je popolnoma izginilo vse, kar je dobrega ostalo od Staneta Kavčiča. Res me zanima, kateri slovenski imbecili si še upajo svojo usodo polagati v naročje tega prekmurskega komunajzerskega oslička in bandita.

Enfrice. popravil(a) enfrice: 2009-11-14 16:38:07 na Forumu Financ

mediokriteta = POVPREČNOST

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Enfrice, Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Zgodovina, inženirji družbe, modne družbene smernice, politika | Brez komentarjev »

Zakaj bo m2 padel na 1.000€ = cene stanovanj Dunaj vs Ljubljana

Objavil pavel dne 18.08.2009

bc123a je napisal(a): Kaksna je relacija med benetkami in ljubljano? Benetke so povsem turisticni kraj, prakticno vse nepremicnine tam so namenjene turizmu. Dunaj pa je glavno mesto avstrije, razen tega da je vecje, ima precej visje place, in stanovanja, ki so enako draga ali celo cenejsa za enak standard bivanja od ljubljanskih. Dajmo, tako za hec: Dunaj, floridsdorf (to je dunaj, v dosegu podzemske, kolikor vem. pravkar obnovljeno, 1500 EUR/m2) http://immobilien.edir…t_kauf=on Dunaj, floridsdorf, 4 minute pes do podzemske, 1200 EUR/m2 http://immobilien.edir…t_kauf=on Nekaj minut do ene 4 podzemskih linij, v 15 minut s podzemsko v centru, 1250 EUR/m2 http://immobilien.edir…t_kauf=on Ti je jasno, kako dalec lahko padejo v sloveniji stanovanja? Sicer pa, ce ne verjames, lahko isces sam:  http://www.immobilien-kubicek.at/

Cene nepremičnin v Ljubljani so posledica zajedalskega položaja, ki ga ima Ljubljana nasproti ostali Sloveniji. Tu ne mislim na to, da ima Ljubljana kot glavno mest Slovenije, posebne institucije, katere vzdržuje celotna Slovenija, ampak da je alokacija skoraj vsakega posla v državi v osnovi politična. V fašistični korporativni državi tudi drugače biti ne more.  To pa siromaši okolico in krepi center. Bistvo posebnega položaja Ljubljane in tudi nepremičninskega sektorja se torej skriva v drastičnem pomanjkanju zasebne pobude. Država v tej državi sploh ne opravlja svoje normalne vloge države, tako da ni čudno, da se vsaka dejavnost, ki jo država opravlja v praksi manifestira kot oblast sama. Torej, z oblastjo se ne srečate samo, ko greste na občino ali upravno enoto, ampak tudi v trgovini, zdravstvenem domu, bolnišnici, šoli, komunali, itd. In dokelr te zadeve ne bodo razrešene na nek normalen način, toliko časa bodo cenovna razmerja porušena. Na sečo pa sedanja situacija najbolj seka ravno po takem tipu države.

Enfrice.

vir

http://www.finance.si/forumi/?viewuser=9013

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Enfrice, MGMT - gospodarjenje - upravljanje, Slovenija, denar oz. kapital, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, javne investicije v osnovno infrastrukturo, kartel_monopol_oligopol_OLIGARHIJA_MAFIJA, mediji, novinarji, podjetništvo oz. mikroekonomija, politika | Brez komentarjev »