Zdravnik gšavli, ki je forumaš na forumu Financ, je zapisal blog v katerem pravi, da si želi, da bi se naše zdravstvo privatiziralo tako, da bi nastalo vsaj 5 zdravstvenih zavarovalnic, ki bi skrbele, da bi se v Sloveniji uveljavil trg zdravnikov, kvalitetna hierarhija zdravnikov, boljše in hitrejše storitve in seveda cenejše storitve.

Pravi, da je ves čas pričakoval, da bodo klasični liberalci kaj več v tej smeri naredili in pisali, ne pa da so zadnje mesece utihnili.

Potem pa je spoznal, da so INERHC na plačilni listi monopolista ZZZS, ki niti ni v resnici nobena zavarovalnica, ampak zgolj poslovalnica države, za večje prisilno pobiranje davkov. Prav tako kot SPIZ ni pokojninska zavarovalnica, kajti denar samo jemlje državljanom s prisilnimi davki, nalaga in varuje ga pa ne ( odtod drži, da slovenski delavec kar 70% bruto plače MORA zaradi PRISILE vplačati v SKUPNOSKLEDO okrog katere se pasejo rdeči fašisti in bogatijo.

Forumaš lukav pa je prišel do podatkov:

“INERHC je lani nakruhal €87.000 prihodkov, kar niti nit tako slabo glede na to, da so stroški nizki. (vzornik EIPF pa dobrih €400.000)”.

Opomba: INERHC so Mrkaić, Pezdir in Živković.

EIPF pa je sprivatiziran inštitut Mencingerja, Križaniča in ostalega cveta gradualističnih, keynsijanskih in socialističnih, planskih ekonomistov oz. NACI -SOC interesa (nacionalni, socialistični interes oz. skrajšano: nacistični interes).

Živković se je oglasil na Financah, toda njegova izjava je bila medla in arogantna kot bi se oglašala kakšna predsednica Zdravniške zbornice, Gordana Živčec ob še enem zdravniškem uboju zaradi neznanja ali pa zaradi izjemno visoke neodgovornosti zdravnika iz socialistične Slovenije, “ki mu je pacient na mizi umrl”, pa komaj je po številnih mesecih le dočakal operacijo, medtem, ko so številni v vrsti že umrli med čakanjem nanjo.

Še vedno čakam na pojasnilo Živkoviča, Mrkaića in Pezdirja. Kvaliteten dialog in neodvisnost od skupne sklede sta temeljni kvaliteti klasičnega liberalca.

vir Finance

http://www.finance.si/blog.php?post=390

Dogaja se podobno kot v eni večjih gospodarskih kriz, ki jih naši stari še pomnijo, to je leta 1929 -1946. Takrat so vsako leto prihajale napovedi, da “sedaj pa je res dno”, “sedaj pa bo tale preobrat na borzi tudi resnični odboj.” Toda hip zatem, je borza še bolj zdrsnila, stanovanjem so cen še bolj padle, firme so še več delavcev odpustile, rezultati firm so bili vsko četrtletje slabši itd.

Nekateri ekonomisti so še nedavno govorili o krizi oblike črke V. Ti so morda še optimisti, kajti ravnokar tako kaže. So bili morda ukrepi velikih denarnih injekcij v banke in za prodajo avtomobilov učinkovite. Gospodarska rast v Nemčiji je komaj 0,3%.

Kitajska ima res lepo rast, Indija jo še kar drži. Toda nezaposlenost v največji gospodarski sili tega trenutka še kar raste. Hkrati pa imajo ZDa izjemno velik državni dolg, kar jo dela odvisno od upnikov, predvsem kKitajske.

Še najtežje se bodo v tej krizi pobirala slaba, nekonkurenčna, zaostala gospodarstva, ki zadnjih 20 ali 30 let niso videla  tehnološke in ekonomske reforme ( spodbujanje z nižjimi davki in z vlaganjem tujega denarja). Sem pa spada definitvno tudi Slovenija in delno tudi Nemčija, ki je bila zadnjih 8 oz. 12 let zgolj molzna krava socialistov.

Nekateri svetovni ekonomisti govorijo o krizi oblike črke W, to pomeni, da še čakamo en podobno velik procentualen padec, kot pred letom. Se pravi okrog 25 -50% do zime, v Sloveniji pa propad nekaj večjih podjetij in porast brezposelnosti na 150.000 ( čeprav imamo tudi “študentov” vsaj 100.000, ki živijo pri staršh, starih starših in delajo za študentski servis, hkrati pa študirajo krepko čez 5 let tja do 40 . leta starosti.)

Za Slovenijo pa je vse bolj jasno, da bo kriza v obliki črke L. Padalo bo in se ustalilo zelo nizko, potem pa bo leta in leta zelo počasi in gradualistično rastlo, ko bodo najbolj tekmovalne države restle z 3%. Ekonomista Bole in Prašnikar napovedujeta W in okrevanje vsaj 5 let. K temu bi dodal še to, da imamo največji balon nepremičnin na svetu. Naše nepremičnine so npr. v LJ kar 3x ali celo 4x višje od resničnih cen. Torej bo dno krize v Sloveniji, ko bo m2 stanovanja v LJ enak 1000€.

“V Sloveniji so postale strukturne reforme središče intenzivnih političnih, ekonomskih in medijskih razprav zlasti po letu 2002, ko je skupina liberalno usmerjenih ekonomistov na čelu z Mićem Mrkaićem poudarila pomen strukturnih reform za dolgoročno vzdržno gospodarsko rast. Z izpeljanimi strukturnimi reformami bi naše gospodarstvo in država današnjo svetovno krizo pričakala bolje pripravljena.”

MM pa se nam Slovencem smeje iz Washingtona: “KDOR NE UBOGA, GA TEPE NADLOGA!”

Stanislav Kovač v Financah dokazuje, da bo kriza v obliki črke L v Sloveniji predvsem zaradi prevelike deleže našega gospodarstva v predelovalnih dejavnostih in pa v zastarelih podjetjih, njihovi tehnologiji, organizaciji in vodenju. Predvsem pa so taka podjetja, ker so bila ves čas monopolistična oz. zelo zaščitena. Taka podjetjapa se ne znajo hitro in podjetno odzivati.

V Sloveniji imamo premalo dobrih podjetnikov in preveč ležernih državnih birokratov. Banke pa niso bile prizadete z ZDA umazanimi papirji, temveč z “domačimi, nezavarovanimi, politično -koruptivnimi” posojili.  Odtod tak strah naših gradualistov pred prodajoo take banke, ker bi novi lastnik videl nešteto “nebančnih kreditiranj na lepe oči, brez zavarovanja”. Bosta sredi krize – padli tudi NLB in NKBM?

http://www.finance.si/255270/PublicenemyKrizenikonec

Muralisti živijo v lepih iluzijah, da so najboljši na svetu, pa čeprav v resnici propadajo in, gnijejo in umirajo na obroke.

Muralisti živijo v zunaj ekonomskih razmerah, postlanih s kumrovškim družboslovjem.

Muralisti nimajo pojma o podjetnosti, zgolj o kriminalu oz. politično prepletenemu gospodarstvu.

Muralisti so rigidni, se ne učijo, ne napredujejo, ne izboljšujejo.

Več o MURALISTIH v prispevku Mića Mrkaića, ki analizira zakaj v Sloveniji stara socialistična, rigidna podjetja ne pustimo propasti, temveč vanje mečemo zdrav denar, ki smo ga z davki okradli tistim malim, uspešnim, prodornim podjetnikom in podjetjem, ki so še konkurenčni na svetovnem trgu, a dolgo ne bodo več, ker so razmere v Sloveniji za tako tekmovanje neznosne.

http://www.finance.si/250413/Muralistite%E8ejo%E8astni_krog

To je še en provokativen naslov izjemne kolumne Mića Mrkaića v Financah.

Mićo dokaže izredno empatičnost, saj se vživi v tipičnega Slovenca, ki ne dojame razlike med korporativizmom in liberalnostjo. Korporativizem imamo v Sloveniji, pa deloma je tudi v ZDA. Te ekscese v ZDA dr. Mrkaić primerja s slovenskimi razmerami, kjer to niso ekscesi, temveč normalno in običajno stanje.

Korporativizem ali način kako korporacije s pomočjo politike in države ( ter z drugimi mehanizmi) uničujejo prosti trg je prav liberalcem najvčje zlo in največja ekonomska NESVOBODA. Korporacija lahko v določenih razmerah podpira prosti trg ( če ji koristi, da vstopi na določen trg), velikokrat pa prosti trg tudi paralizira in uničuje. Neka minimalna in zelo učinkovita regulacija trga je nujna. Problem pa je, če je te birokracije veliko, potem tudi korporacije na lažji način postavljajo tekmecem oz. trgu ovire, ki jih zanje pridno sestavljajo korumpirani ali politično vodeni birokrati.

Mrkaić najde fantastične primerjave, ko primerja sistemsko zlorabo v Sloveniji ( korporativizem) in nelegalne akcije nekaterih korporacij v ZDA, ki so uničevale prosti trg in ga trenutno tudi uspele za kratek čas uničiti ( čeprav v ZDA na parih področjih svobodnega trga ni: orožje, nafta, da ne govorimo o EU).

“Gre za vedenje, podobno vedenju ameriških bank, ki so nespametno dajale hipotekarna posojila za nepremičninske balone, gre pa tudi za sprenevedanje, da so pri nas banke (menda tudi zaradi nerazvitega finančnega sistema) bolj previdne od ameriških. To je za lase privlečena domačijska propaganda, ki jo brez sramu širijo apologeti gradualizma in propadle ideologije nacionalnega interesa.

Še več, obseg tajkunskih posojil v Sloveniji glede na BDP je podobnega reda velikosti kot slaba hipotekarna posojila v ZDA. Toksičnih posojil je v ZDA za okoli tisoč milijard dolarjev, pri čemer je njihov BDP za približno 300-krat večji od našega. To pomeni, da je glede na velikost našega gospodarstva že samo izpostavljenost Istrabenzu nekje med 20 in 30 odstotki izpostavljenosti ameriških bank slabim hipotekarnim posojilom. Če upoštevamo še druga tajkunska posojila, pa je podoba še bolj zabavna in bliže ameriški.”

“Resnost na stran, kaj je sploh še ostalo od razvpite ideologije nacionalnega interesa? Kaj imate od tako imenovanega nacionalnega interesa vi, spoštovani bralci? Po mojem mnenju prekleto malo, razen tega, da boste na koncu morda prav vi tisti, ki boste morali plačevati obveznice, ki jih bo v primeru “nesreče” morala izdati država za sanacijo naših previdnih in nežno gradualističnih ter socialno čutečih bank.”

In še zaključek Mrkaića:

“Nacionalni interes se nam lahko kot bumerang vrne na najbolj slovenski način – tako, da bo na cankarjanski klanec siromakov pognal mnoge, ki so na nacionalni interes strastno prisegali. Po mojem je to kar pravičen razplet te štorije.”

Kaj je dodana vrednot novega komentarja Mrkaića:

1. vživi se v vlogo slovenskega samoupravnega socialista z velikim poudarkom na ekonomskem nacionalizmu ( nacionalni interes, nacional-socializem)

2. skozi to logiko tej večini razlaga z njihovimi vrednostnimi sodbami, da imamo pri nas bolj divji, “neoliberalni” =beri korporativni in kriminalni model kot ZDA.

3. Mrkaić preseže provociranje, ekonomsko inteligenco in pedagoškost z vstopom v polje umetnosti in literature, saj se ironično poigra iz Vodnika in Cankarja. Seveda ne manjka norčevanje iz butastih gradualistov, rdečih tajkunov in oligarhov ter seveda predvsem iz tiste večine, ki ta sistem podpirajo in celo strastno zagovarjajo. Skozi njihovo vrednostno logiko jim predstavi primerjavo z oboževanim monarhom (TITO), korporativizmom in fevdalizmom.

4. Mrkaić kot zaprisežen ateist vzame iz pedagoških razlogov v roke celo Sveto pismo, da lahko izpelje fantastične primerjave, ki jih uporabi za naivne kristjane, ki so v Sloveniji množično zaslepljeni s krščanskim socializmom! ( celo tako bogokletje mnogi izustijo, da je bil Jezus prvi socialist in prvi komunist. In kje je odpiral koncentracijska taborišča, pošijal na teren vsakega 2. prebivalca kot ovaduha, kradel premoženje, lagal o utopijah, pobijal svoje idejne nasprotnike. Je on pisal taka navodila, ali so taka navodila in programe pisali socialisti vseh vrst?). Da mogoče vsaj delno zaslepljeni spregledajo.

5. Pa da ne bom samo hvalil je nujna še ena kritika: naši paradni konji niso samo garjavi danes, temveč so tifusarji v zadnjih mukah.

Zato sem zadnjič po feelingu (nisem ekonomist) napovedal, da bo v EU ( ki so 20 let za ZDA gospodarsko, pretirano birokratska, nacionalistična in prezaščitniška tvorba) kriza vsaj 2 ali 3 leta daljša kot v ZDA. V Sloveniji pa še 2 ali 3 leta daljša od krize v EU.

Ekonomist dr. Peter Groznik, ki je baje glavni Janšev ekonomist, se zgraža, da v Sloveniji prevladuje miselnost, da je potrebna managerjem oz. upravam in nadzornim svetom nižati plače. Češ da je to populistični in kontraproduktivni ukrep.

Mene ni prepričal. Danes sem dal prav Pahorju in Lahkovniku. Čestitam. To je moja prva pohvala Frutku in morda ena deseta pohvala Pahorju. Tu je potrebno sekati. Tu je največ denraja, ki ga država stran meče: in sicer v birokraciji in v managerjih DRŽAVNIH firm. Pa če pogledamo zdravstvene domove, šole, sodišča- mar sploh potrebujemo voditelje teh socialističnih zavodov, kjer tako vlada še venomer samoupravljanje.

Sem pa absolutno proti, da se država vtika v plače privatnih podjetij. Tam imajo lastniki vse pravice, da najboljše delavce bolje nagradijo. Ne pa Drnovškov maziljenec Kramar, siva eminenca LDS, ki ga je socialistčini ekonomist Žunič nagradil z miljonom €, hkrati pa za neznano vsoto zavaroval pred odpustom s strani Janševe vlade. Enostavno so to svinjarije, da birokrati, ki ne tekmujejo na svobodnem ali tujem trgu -temveč kraljujejo na monopolnem kupu gnoja doma in trobezlajo o nacionalnih interesih ( nanje bi bila zelo ponosna celo Mussolini in Hitler), da le ti pobirajo nagrade in plače kakršne dobivajo managerji, ki RESNIČNO tekmujejo na trgu in dosegajo rezultate, tako kot mora vsak naš športnik tekmovati s celo svetovno elito.

Slovenija nima svobodnega trga, pač pa ima monopolna državna podjetja ( po tujem diplomatu, po Mrkaiću in po Pezdirju imamo tipično FAŠISTIČNO EKONOMIJO v Sloveniji leta 2009). Čas bi bil, da Pahor začne delati resnične liberalne reforme, kajti dosedaj so bili vsi ti ukrepi bolj kot ne gašenje žeje s kapalko, ki pa so imeli velik populistični odmev, a vseeno je premalo. Najprej je potrebno odsekati vse glavne interesne skupine iz državnega proračuna, potem pa pogledati kakšni so krediti v domačih bankah.

Zadnjič smo od dolgoletnega šefa ravnateljev ( neki Oto) poslušali, da bi morali ravnatelji dobiti TRAJNI MANDAT. Bogobvari, mar nimamo že dovolj groze z NEUČINKOVITIMI in ZALEŽANIMI SODNIKI, ki jim je trajni mandat omogočil življenje fevdalne gospode. Nič dela, skoraj nikakršni rezultati in veliko ugleda.

Drugi tak rentniški in trajnostni ekces, ki se je zgodil zadnji teden pa je športnik Kozmos, ki je dobil olimpijsko medaljo v čem že. Vsaka mu čast. Toda država mu nima kaj dajati. Seveda, če se primerja s kulturniki, ki se gredo “umetnost” za velik davkoplačevalski denar, za veliko rento, potem bi moral biti Kozmos še bolj upravičen do rente kot naši kulturniki. Saj je Kozmos zmagal v celotni svetovni konkurenci, kateri od naših “umetnikov” pa je znan v celem svetu??? In čemu je en Kozmos vreden več kot Akrapovič ali Boscarol, čemu je en kulturnik vreden več kot prejšnji trije. Čemu bi mu morala država plačevati 3.000€ mesečne rente. Zakaj ne komu drugemu, recimo Franceljnu, ki gara v Slovenskih železarnah ali Micki, ki že 50 let dela na kmetiji? Le zakaj bi slednje dva (skupaj z nami, ki plačujemo astronomske davke ravno za vseh teh tisoč rentnih skupin in najmanjši del gre za solidarnost!!!!) plačevala poleg preštevilnih rentnih skupin v Sloveniji še rentno skupino športnikov?

vir : argumenti Petra Groznika

Mrkaić je zaenkrat napisal kar nekaj člankov v Financah, kjer je obdeloval interesne skupine v zdravstvu poleg tega, da je eno poglavje o tem tudi v njegovi edini knjigi TO SO BILE SVETE KRAVE.

Zadnja kolumna še enkrat analizira aktualno stanje, ki pa se ga množice Slovencev zavedajo mnogo bolje ob parih hudih aferah, smrtih in ob kirurgu Eriku Breclju, ki bo očitno prvi zdravnik, ki se bo začel javno boriti proti interesnim skupinam v zdravstvu, ekonomiji in politiki. Le te namreč parazitirajo slovensko zdravstvo in davkoplačevalski denar, ki se naj bi namenil za zdravljenje pacientov, ne pa za nepravično bogatenje mafisjkih skupin.

Minister Miklavčič pa nič. Obnaša se kot prototip socialističnega šefa, ki čaka, da množica delavcev ( napumpanih) odnese moteč element iz delavne sredine. Miklavčič zelo verjetno močno upa, da bodo odneli dr. Breclja. Nekje sem pred časom prebral, da je Miklavčič izjemno dober prijatelj Dimnika, ki je že 30 let glavni dobavitelj medicinske opreme slovenskemu zdravstvu. Seveda je ta predraga kot so slovenske avtoceste kar 6x predrage zaradi mafijskih (= interesnih) skupin.

Zadnji članek Mrkaića v FINANCAH  o anomalijah in kriminalu v zdravstvu: ZDRAVNIKI, RAD VAS IMAM ! (2009)

Prvi članek Mrkaića v FINANCAH o anomalijah in kriminalu vzdravstvu: KAKO ZLOMITI ZDRAVNIŠKI LOBI ? (2002)

Ali se bo večina ljudi uspela prebuditi iz globokega socialističnega spanja? In če se bodo zbudili, ali se bodo zmogli postaviti samostojno na noge – ali bodo kot prezaščiteni otroci čakali, da jih država (mama) postavi na noge?

” …Prevladujoča podalpska mentaliteta je etatizem v vseh pojavnih oblikah, zato naj se državljani ne čudijo, če imamo drago in neučinkovito zdravstvo. …zdravniki so si svoj položaj in privilegije priborili z zvitimi manevri znotraj etatističnega sistema nagrajevanja in delitev privilegijev. … če so nekateri v prerivanju pri državnem koritu bolj, drugi pa manj uspešni – to je sistem, ki ga sprejemate, pa čeprav gre za tekmovanje z elementi socialnega darvinizma...

….Ko sem predlagal, da se med zdravniki in bolnišnicami uvede tržno tekmovanje s ciljem povečanja učinkovitosti sistema, … predvsem na zgražanje ter na nesramen odpor zdravniškega ceha ….

….Ko sem predlagal, da bi za povečevanje ponudbe zdravnikov uvozili tuje zdravnike, se je marsikdo križal, češ, prihaja neoliberalni tržni antikrist in z njim smrdljivi tuji zdravniki.

….In ko sem predlagal, da naj bodo zdravniki nagrajeni po produktivnosti, so tulili nekateri lokalni ekonomisti, češ, “slovensko zdravstvo je nekaj tako posebnega”, da se “produktivnosti tam ne da meriti“, “nekatere ekonomske zakonitosti v Sloveniji” in/ali v zdravstvu pač ne veljajo, in Mrkaić, čas bi že bil, da to dojameš. Zato lahko rečem, dragi državljani, da nimate moralne pravice zgražati se nad tem, če so vas zdravniki uspešno izigrali, če imajo oni visoke plače in vi dolge čakalne dobe, igrali so znotraj sistema, ki vam je ljub, znotraj sistema državne regulative.

Zdravniki so uspešno odigrali še marsikatero drugo igro ter elegantno pokorili državljane tudi glede zahtev po razkrivanju več informacij o svojem delu in kakovosti. Če na pravi način vprašamo povprečnega državljana o kakovosti naših zdravnikov, bo v patriotski vnemi pripravljen zatrditi, da so “slovenski zdravniki najboljši na svetu”, da so prizadevni, izobraženi, da sicer nimajo veliko objavljenih znanstvenih člankov, ampak znanstveno delovanje je za praktika, ki rešuje življenja, tako ali tako brez zveze; naši zdravniki delajo v “nemogočih razmerah”, pa so še vedno neprimerno boljši od ameriških, ki so v službi pokvarjenega velekapitala. Odveč je dodati, da so naši zdravniki take hvale lokalnih veseljakov deležni brez kakršnihkoli empiričnih dokazov, nekako tako kot ljubljanski Klinični center velja za “vrhunsko ustanovo” in tam zaposleni za “vrhunske strokovnjake”, pa še nihče te vrhunske odličnosti ni dokazal z mednarodno primerljivimi statistikami. Ali je KC najboljša bolnišnica v Evropi? Na svetu? Se enakovredno kosa s kliniko Mayo? Kateri kazalci to domnevno odličnost dokazujejo?

…vemo več o kakovosti čokolade, ki jo kupimo v lokalni trgovini, kot o kakovosti zdravnika, ki nam bo rezal drobovje. Ob zadnjih aferah z zdravniškimi napakami je pomen tega predloga še toliko večji. A zdravniki svojo igro igrajo spretno in si zaslužijo pohvale; pobude o tem, da bi državljani denimo na internetu imeli dostop do podatkov o zdravniških napakah, številu bolnišničnih okužb po bolnišnicah, številu operacij, ki jih izvede posamezen kirurg (s poimenskimi seznami) in tako naprej, seveda niso prišle nikamor. Kako tudi bi, taki “tržni” elementi sodijo na divji razpadajoči zahod, ne pa v civilizirano Slovenijo.” ( vir Finance)

Tale prispevek strokovnjaka za marketing na blogu LISAC o stilu pisanja slavnega MM mi ni dal prav nobenega jasnega spoznanja, razen, da je želel potrositi sol na rep. Kako bi Mrkaić lahko rekel bobu bob, streznil 90% slepo verujočih Slovencev in ob tem še marketinško, prodajno in prijateljsko ostal na ravni njihovega zaupnika. Kaj bi naredil Hitler s teboj, če bi mu rekel, da je zavržen zločinec? Kaj bi naredil Tito s teboj, če bi isto to njemu rekel? Kaj bi naredila večina Slovencev, ko je MM to o Titu izgovoril? Kaj so delali novejši politiki zadnjih 20 let- mar niso prodajali marketinške megle?

http://www.lisac.si/domov/273/micomrkaicnjegovazadnjakolumna.html

Univerzitetni fizik in dr. ekonomije, kranjčan Mićo Mrkaić piše v predgovoru v zelo ekonomsko-strokovni ( a vseeno dokaj poljudno za laike napisani) knjigi Slovenska tranzicija ( avtor je “zaenkrat še mag. ” Rado Pezdir):

” Poleg zakotnosti, ki je zakodirana v našo ustavo, je treba razumeti tudi ideološko razdeljenost Slovenije na

1. LEVE kolektiviste in
2. DESNE kolektiviste.

Komunistična partija (KP) in RKC sta dve sili, ki pri nas še vedno OBVLADUJETA ideološki prostor, pa čeprav se obe skušata pokazati v bolj sodobnih oblikah in se pretvarjati, da je ideološki prostor v Sloveniji PLURALEN.

V bistvu pa med moderniziranimi levičarji in komunisti ter med modernimi katoliki in klerikalci obstaja zgolj NARCISIZEM majhnih razlik, nepomemben za družbeno prakso.

Vsi po vrsti so KOLEKTIVISTI, nenaklonjeni OSEBNI SVOBODI in EKONOMSKI SVOBODI. Edina omembe vredna razlika je ta, da eni črpajo svoje TOTALITARNE težnje iz enciklike Rerum Novarum ( op. krščanski socializem), drugi pa iz Komunističnega manifesta (op. internacionalni socializem).

Kakor koli že, zaradi takih zgodovinskih vplivov ni presenetljivo, da je Slovenija VEČINSKO SOVRAŽNA do LIBERALIZMA. Slovenci so večinsko zdresirani tako, da SE BOJIJO SVOBODE. Ne vedo kaj bi s svobodo počeli in zato raje tečejo v varno zavetje lisic in prisilnih jopičev svojih RDEČE-ČRNIH gospodarjev.”

Ekonomist in klasični liberalec dr. Mićo Mrkaić je v knjigi Slovenska tranzicija od Kardelja do tajkunov ( avtor Rado Pezdir) napisal kar 6 strani Predgovora.

Začne s stavkom:

” Knjiga, ki jo imate pred seboj, odgovarja na vprašanje, ZAKAJ JE PRIŠLO DO SLOVENSKEGA TRANZICIJSKEGA PORAZA.” …. ” v kateri Pezdir enkrat za vselej opravi z MITOM slovenske zgodbe o uspehu in pokaže, da je slovenska družba BILA IN ZAGOTOVO BO TUDI V PRIHODNJE DRUŽBA LATENTNEGA TOTALITARIZMA“.

Zgodbo o uspehu so akterji triumfalno in enoumno širili, kar Mrkaić slikovito opiše:

“kot še ena umazana propagandna akcija graudalistov, ki so jo z velikim veseljem izvedli njim pokorni umazani novinarčki, apologeti razvpite ideologije o slovenski zgodbi o uspehu.”

Obama je porazil Mccaina. Razultati še niso znani. Obama bo začel vladati sredi januarja 2009, čeprav ima že nekaj dni iste informacije od nacionalno-varnostnih služb in o finančno -ekonomski globalni krizi kot vladajoči G.W.Bush, ki se mu izteka 2. mandat vladanja.

Mićo Mrkaić v Financah razkriva ekonomske strokovnjake, ki bodo ekonomski svetovalci predsednika Obama. Seveda MM ne more, da se ne bi ironično poigraval z našimi levičarji, metelkovci in ekonomisti.

“Zanima me, kako bodo na primer moji ljubi metelkovci uskladili svoje navdušenje nad novoizvoljenim predsednikom ZDA z odnosom do njegovih ekonomskih svetovalcev, ki so resni ekonomisti v pravem pomenu besede:

1. borci za svobodno trgovino,
2. za ekonomsko vrednotenje eksternalij in
3. za zmerno davčno politiko.”

1. Jason Furman, raziskovalec na Brookings Institution,

   (Jason Furman je predvsem praktik, sodeloval je že s Clintonovimfinančnim ministrom Robertom Rubinom. Rubin je bil pod Clintonom eden glavnih borcev za svobodno trgovino in za uravnoteženje proračuna. Furman je ravno tako umirjen ekonomist, človek sredine, ki se po mojem dobro zaveda nevarnosti, ki grozi blaginji ljudi, če bi zmagale sile mračnega protekcionizma. To je tudi eden od razlogov, da med skrajnim levim krilom demokratske stranke, predvsem med sindikalisti, antiglobalisti in podobnimi, ni preveč priljubljen. Resni ekonomisti pa smo pomirjeni, kajti nadaljevanje Clintonovega boja za liberalizacijo mednarodne trgovine je nekaj, kar v teh kriznih časih potrebujemo. Furman bi jo v Sloveniji kaj slabo odnesel, saj je star 37 let)

2. Austan Goolsbee, (profesor ekonomije na znameniti University of Chicago (kjer je predaval sloviti nobelovec Milton Friedman, strah in trepet kolektivističnih skrajnežev)).
3. Larry Summers, (znameniti Clintonov finančni minister sekretar, strah in trepet protekcionistov, skrajnih feministk, postmodernistov in neutruden borec proti neumnosti, lenobi, provincializmu in predsodkom nizko inteligentnih slojev. Summers je eden velikanov ekonomske stroke, človek, ki je zaradi svoje iskrenosti postal tragična žrtev povampirjenih humanističnih profesorjev na Harvardu.)