PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 'liberalne reforme ( PRO FREE Market)' Kategorija

Spopad pingvinov in PODGAN (new reality show v socialistično-solzni Dolini)

Objavil pavel dne 25.04.2014

Država se nam potaplja, družba tone v lakoto in revščino. Na ladji norcev pa se elita pretepa za oblast. Fight socialističnih birokratov in iz njih vstalih mafijskih bossov  za zadnje koščke kruha. O Bossih  Korsika pravi, da jih je več in niso vsi iz Murglj vodeni nevretenčarji. Jih bo Zoki lahko več podkupil kot Kučan? 70% državljanov Slovenije je do pred kratkim oboževalo Zokija. Danes je celo moje podjetje teh uslužbencev osramočeno tiho, tudi sosedje Bosanci so utihnili. Če pade ukaz, ga je treba kolektivno spoštovati, drugače bodo težave, kajne ovce socialistične?

Na Drugisvet sem gledal anketo za blogerje glede svetovnega nazora: ali si liberalec ali socialist ali konzervativec. Večina je rekla, da so liberalci. Cca 40% – a mislim, da sta komaj 1 ali dva, ki se zavzemata za temeljno pravico zahodne civilizacije zadnjih tisočletij: pravica do osebne lastnine in ekonomske svobode in ki nasprotujeta razrastu birokracije in javnega šolstva in zdravstva. Vsi ostali so tipični razvajenci, lažni liberalci, neodgovorneži o katerih zelo ironično piše Mazzini že več let: ” Ja, mamica in oči mi dajeta dnar 35 let, da ga žuram in imam čim več pravic. Fejkam, da sem svetovljan, urban in zelo razgledan, strpen. S promiskuiteto bom odkril ali je moja smer homo ali bi ali hetero. Potem mi bo dajala država denar da eksperimentiram z drogami!” To je lažni liberalizem, SOCIALISTIČNO PARAZITSKI iskalec pravic, BIROKRATEK  V DRŽAVNI SLUŽBICI, brez odgovornosti. “LDS ali Zares ali PS ali DL” liberalizem.  Fake. Kvazi. Psevdo. Blefer. Čeprav me je presenetilo, ko se je pojavila DL in imela  po raziskavah ves čas 15% do 25% glasov ( a v svojih vrstah je imela predvsem eminentne mlade birokrate). Prava liberalnost poveže osebno in ekonomsko svobodo z osebno in ekonomsko odgovornostjo.  Pravi liberalec je velik nasprotnik socializma: velikih davkov, oviranja privatne lastnine, oviranja podjetništva, pristaš svobodnega trga . O neodgovornosti Slovencev piše Mazzini.

LISJAK

http://www.casnik.si/index.php/2014/04/25/eden-nasih-vraca-udarec-zoran-jankovic-in-njegovi-ustolicevalci/ KORSIKA povzema mojo teorijo o psihično moteni večini v Sloveniji in o plasti sociopatov, ki nas kolektivno zlorablja http://www.pozareport.si/?Id=kolumna1&View=novica&novicaID=20341&type=tags

MASTEN piše o nacionalnem interesu in zlorabi nacionalnega interesa. Ključni kriterij razlikovanja je gospodarjenje kot ustvarjalnost ali pa nategovanje, grabljenje, izigravanje. http://www.siol.net/priloge/kolumne/igormasten/2014/04/vajepripredmetubogastvo_narodov.aspx

MAZZINI: Mazzini piše o kolektivu socialisti, ki imajo nešteto “liberalnih” pravic – ki so v resnici socialistične pravice in volijo ves čas tiste nesposobneže, ki ne bodo nič naredili. Kolektiv socialistov duši slovensko družbo, jo zlorablja in počasi ubija. http://www.siol.net/priloge/kolumne/mihamazzini/2014/04/vdezelinestetougodnosti.aspx

Klasični liberalec in komaj 23 letni študent na FF UNI LJ Rok Novak pa piše o enih največjih rak ran v Sloveniji: o socialističnih sindikatih. Prosi, da jih damo na čevelj.

http://www.finance.si/8801154/Dajte-%C5%BEe-sindikaliste-na-%C4%8Develj-mladi-vam-bomo-hvale%C5%BEni

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družba, Miha Mazzini, Slovenija, Socialistična Federativna Republika EU, birokracija, dr. Igor Masten, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, korupcija, motnje osebnosti PSIHOPATI, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, politika | Brez komentarjev »

JPD se vedno bolj sramoti in postaja novi Mencinger

Objavil pavel dne 22.04.2014

Že dolgo sem se spraševal ob žalosti, ker je JPD skrenil iz klasičnega liberalizma: “Ali je mafija kupila JPDja?” JPD ima od slovenskih ekonomistov zavidljive strokovne reference sodeč po objavah v strokovnih revijah, po objavi znanstvenih člankov in citatih njegovih člankov je top ekonomist Slovenije. Znanstveno je več kot vsi staroekonomisti skupaj, ki so ves čas na dvoru socialističnega cesarja. Glej link za 2013.

Še v času, ko sem se več sestajal s klasičnimi liberalci je bilo večkrat slišati iz vrst najbolj aktivnih, ki so hoteli, da se tukaj kaj v temelju spremeni ali pa politično – da je veliko znanih mladoekonomistov dostikrat zelo čudno odreagiralo, vsak po svoje so se zvlekli v svoj fevdek, k svojemu mecenu. Pristali so v projektih, ki so jih financirali zelo sporni meceni, ali pa so se prodajali lažno liberalnim strankam od LDS do Zares. Zadnje čase opazujem vratolomne spremembe smeri JPD. Zadnjič sem sledil debati na FB med Svetilnikovimi aktivisti in strokovnjaki, kako je JPD nestrokoven in političen in kako zavaja, kako je postal novi Mencinger. Govori točno tisto kar mafija, birokracija in populistična raja ŽELI SLIŠATI.

Kdo se mu bo oglasil nazaj od ekonomistov iz fakultet, če so bili do sedaj skoraj vsi sami socialistični ekonomisti in bodo to tudi ostali. Staro -ekonomisti  so zlizani (skorumpirani) s socialistično mafijo in socialistično ideologijo – od njih ne bomo dobili kvalitetnega znanja za izhod iz KRIZE. Sedaj se tudi JPD vedno bolj spogleduje z utopijami in socialistično religijo kot pa z ekonomijo in znanostjo. Do sedaj mu je odgovoril edino poslanec DL in dolgoletni klasični liberalec Marko Pavlišič univ. inž. računalništva s katerim smo se večkrat sestajali nadobudneži zadnjih 15 let, da bi v Sloveniji kaj kvalitetnega spremenili, saj stranke nimajo strokovnjakov, zgolj birokrastke nastavljence in častihlepneže.

Mu bo odgovoril dr. Emil Zakrajšek, dr. Janez Šušteršič, mag. Bernard Brščič, Matej Lahovnik, Igor Masten, Sašo Polanec, novi guverner Banke Slovenija ? – kajti staroekonomisti nimajo prav nobenih znanstvenih referenc in obilo polomije za sabo katero plačujemo mi revni državljani, medtem, ko oni še kar uživajo bogate dvorne privilegije. Na državnih fakultetah se vsi ekonomisti bojijo imeti drugačno mnenje kot socialistično mnenje, ker jih bo kolektiv odpikal in izgnal iz državno-kolhozno-socialističnih fakultet, kjer je pravilna samo državna religija: socializem provincialnega interesa.

Mićo Mrkaić bi si to upal? Problem je, da si ostali to ne znajo ali ne upajo. Ali pa se nočejo izpostavljati golidam blata iz strani N571 in gredo raje v tujino delati v miru svojo kariero in živeti normalno življenje, ki tukaj ni mogoče.

Strahotna je negativna selekcija v mlakuži Slovenije, kjer so redki, ki se povzpnejo nad uravnilovko kolektiva, pa še te očitno kmalu mafija pokupi, da pojejo isto pesmico kot mafija in kolektiv.

http://damijan.org/2014/04/22/pojasnila-glede-kolumne-kaj-se-dogaja-v-ekonomiji/

Pri prejšnji se nisem oglasil, pri tej pa mirno lahko zapišem, da se dejansko bere kot novi Mencinger.

Točka 1. sugerira, ne le da je nestabilen sistem, nekaj slabega, ampak da obstaja možnost stabilnega sistema. Oboje je predstavljeno brez kakršnegakoli dokaza. Zgodovina nas uči, da so praktično vsi dosedanji sistemi se končali krvavo, in da ima tržno-kapitalistični sistem še najdaljšo dobo trajanja (upoštevajoč stalno naraščajočo dinamiko življenja) z relativno nizkimi cikli. Iskanje idealov (polna zaposlenost, splošno ravnotežje) sodi bolj v domeno religije kot ekonomije.

Točka 2. Nereguliran kapitalizem – podtikanje, da je to to kar imamo. Ali se še vsi spomnimo kakšnih protimonopolnih ukrepov so bili veliki monopolisti v ZDA deležni že pred mnogo mnogo leti? Čemu so namenjeni urad za varovanje konkurence, agencija za zavarovalni nadzor, agencija za trg vrednostnih papirjev, banka slovenije, tržni inšpektorat, itd…. Če kaj, potem nikoi nismo imeli nereguliranega kapitalizma. Morda je bil slabo ali napačno reguliran, nereguliran pa nikoli.

Točka 3. Vojno uničenje je pustilo veliko prostora za delo, tudi politikom, tako da so se imeli čas posvečati še čemu drugemu, ne pa iskanju “dežurnega krivca”.

Točka 4. Problem je predvsem v tem, da se špekulantom ne pusti, da dobijo lekcijo. Seveda je regulacija potrebna, predvsem pa je potrebno poskrbeti, da nihče ne zraste so velikosti “sistemske banke”, ki ga je potem potrebno reševati. To je prava regulacija. Regulirati po tem, ko je nekdo že “sistemski” je pa prepozno.

itd….

Regulacija je potrebna, vendar v smeri čim bolj tržnega sistema. Kjer bo vsak za svoje napake odgovarjal s svojim denarjem.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Dialog, JPD_včasih_liberalec_včasih_socialist, Sašo Poljanec, Slovenija, Svetilnik.org, Tanja Štumberger, Tomaž Štih, dr. Egon Zakrajšek, dr. Igor Masten, dr. Janez Šušteršič, gospodarstvo oz. ekonomija, liberalne reforme ( PRO FREE Market), mag. Bernard Brščič | Brez komentarjev »

Ekonomsko nerazgledani, a zato vsaj slepo vraževerni so socialisti

Objavil pavel dne 21.04.2014

Podpirajo dvig DDV, direktnega davka, dejansko degresivnega, ki najbolj prizadane revne.

Obrestni odhodki javnega dolga letos 1.129 mio €. To je 7x proračuna za kulturo in 3x za obrambo. Obresti poberejo 18% davčnih prihodkov!

vir BB na TW

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družba, Slovenija, Socialistična Federativna Republika EU, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, liberalne reforme ( PRO FREE Market), mag. Bernard Brščič, politika, vraževerje ali praznoverje | Brez komentarjev »

Roosvelt, Hitler, Mussolini, Tito, Mencinger: nacional-socialistični kolektivisti

Objavil pavel dne 21.04.2014

Kaj imajo skupnega fašizem, nacizem in new deal? Lahko bi sem dodal tudi ideologe slovenskega ( prej provincialno socialističnega) nacionalnega interesa v gradualistični socialistični “tranziciji” od bossa Kučana do dr. Mencingerja in danes JPD, ki so v Sloveniji mainstream in so v celoti odgovorni za slovensko gospodarsko polomijo zadnjih 30 let, ko so v glavnem ropali delovno intenzivna podjetja in gradili monopolne štacunarske kolhoze ( za kar ne rabiš biti ustvarjalen podjetnik kar tipični mafijski sovjetski birokrat nikoli ne bo postal, ker je antipol ustvarjalnosti in na vektorju grabežljivosti fevdalca, ki meji na sužnjelastnika), ki so danes v astronomskih rdečih številkah, zadolženi in uničeni Ves “razvoj” pa je bil usmerjen v zasužnjevanje puščave – manjvrednega “divjega zahoda” : Balkana ( sužnjev – SLAVE -v SFRJ) in nerazvitega Rusko sovjetskega imperija.

Kolektivizem, etatizem, sovraštvo do liberalnega kapitalizma, prostega trga, vero v plansko gospodarstvo in veliko moč Države, ki bo vse rešila, velike množice neumnih, ki “razmišljajo” in govorijo kot eden.

Članek govori o tem kako so bili podobni voditelji Nemčije, Italije in ZDA v začetku 30ih let 20.stl. Kako je bila v zraku močna socialistična miselnost, uničevanje liberalizma, nezaupanja v svobodni trg in posameznika, kako so množice hlapčevsko čakale na ukaze diktatorjev in centralno planerskih birokratov.

Kako so ekonomski svetovalci v teh državah v medijih in v svojih spominih hvalili ekonomske dosežke eden drugega, kako so se zgledovali in kopirali eden drugega.

Zakaj je bila Amerika le bolj odporna kot Nemčija in Italija proti socialističnim gibanjem, ki so poplavila in zadušila Evropo?

Študijo avtor začini z neštetimi citati iz medijev vseh treh držav.

“Roosevelt je za Mussolinija pravil, da je »čudovit« in celo izpovedal, da je »globoko navdušen nad njegovimi dosežki.« Občudovanje je bilo obojestransko. V pohvalni kritiki Rooseveltove knjige iz leta 1933 Looking Forward je Mussolini zapisal: »Spomin na fašizem je načelo, da država ne dopušča več gospodarstva njegovim lastnim mehanizmom … Brez dvoma razpoloženje, ki spremlja tako veliko spremembo, odseva fašizem.« Glavni nacistični časopis Volkischer Beobachter je vseskozi hvalil »Rooseveltovo prisvojitev ideje nacionalsocializma v svojih ekonomskih in socialnih politikah« in »razvoj proti avtoritarni državi«, ki bo temeljila na »zahtevah, da se skupno dobro postavi pred posameznikovimi interesi.«”

“Leta 1944 je ekonomist F. A. Hayek v knjigi Pot v hlapčevstvo opozoril, da ekonomsko planiranje lahko vodi do totalitarizma. Američane in Britance je opozoril, da ne bi slučajno mislili, da obstaja nekaj kot je edinstveno grozna nemška duša. Nacionalni socializem, pravi, gradi na kolektivističnih idejah, ki so prodrle na zahodni svet že pred več generacijami.”

Ronald Reagen je leta 1973 izjavil, da predstavlja fašizem osnovo programa New Deal.

Članek pa se nič ne obregne v to, da je neka balkanska zelo revna država pod Titom od leta 1948 vpeljevala v gospodarstvo fašistične izume gospodarjenja, ki so bili le malenkost manj neuspešni kot komunistično gospodarstvo, ki je povzročalo ne samo revščino, temveč smrt milijonov prebivalcev v 20.stl. zaradi lakote ob neuspešnem gospodarstvu ( Kitajska, Rusija, Ukrajina, Belorusija).

“Intelektualce so skrbele neenakost, beda delavskega razreda in komercializacija kulture, ki jo je ustvarila masovna proizvodnja. (Zdi se, da niso uvideli povezave med zadnjo kritiko in prvima dvema.) Liberalizem se je zdel neustrezen za spopad s takšnimi problemi. Ko je udarila ekonomska kriza, v Italiji in Nemčiji takoj po prvi svetovni vojni, v ZDA pa z veliko depresijo, so protiliberalci zagrabili priložnost in trdili, da trgu ni uspelo in da je prišel čas za drzne eksperimente.”

ZDA so bile veliko bolj odporne na socializem, saj socializem ni mogel porušiti demokratičnih inštitucij kot so sodišča, parlament, policija in iz njih narediti suženjske izvajalce. ZDA tako kot SZ in Nemčija (in SFRJ)niso imele koncentracijskih taborišč. Roosvelt ni mogel postati diktator kot je bil Stalin ( ki je na oblast prišel z prevratom v mafijski strukturi komunistov ali kot Mussolini in Hitler, ki sta bila demokratično izvoljena ali kot Tito, ki je s pokoli in zasužnjenjem polovice prebivalcev prišel na oblast.

VIR

http://www.svetilnik-slovenija.org/publikacije/2014/hitler-mussolini-roosevelt

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družba, Slovenija, Socialistična Federativna Republika EU, Svetilnik.org, ZDA, birokracija, denar oz. kapital, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, javne investicije v osnovno infrastrukturo, kartel_monopol_oligopol_OLIGARHIJA_MAFIJA, korupcija, makroekonomija, motnje osebnosti PSIHOPATI, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, politika | Brez komentarjev »

Spontani red ( Svetilnik)

Objavil pavel dne 20.04.2014

Avtor: Dr. Nigel Ashford, Institute for Humane Studies, ZDA
Dne: 18. april 2014
Že od nekdaj je red bil osrednje zanimanje političnih filozofov in mislecev. Danes se ga splošno razume kot stanje harmonije med ljudmi oziroma kot družbeni mir. V pred-modernem času so koncept reda razumeli kot ohranjanje stabilne oziroma hierarhične ureditve, ki je bila postavljena od boga, narave ali kar obojega. Na red je tudi možno gledati z zornega kota obstoja zakonitosti in predvidljivosti v človeških odnosih oziroma kot odsotnost kaosa. Čeprav ideja reda danes ni več povezana s togo družbeno ureditvijo, ki je postavljeno na temelju privilegijev in moči, se ta še vedno visoko ceni. To je posledica tega, ker red omogoča ljudem z različnimi interesi in vrednotami, da živijo v skupni družbi, ne da bi se bilo treba zatekati k prepirom, konfliktom oziroma državljanskim vojnam. To je moderna ideja spontanega reda.
Bernard de Mandeville je bil prvi mislec, ki je oblikoval moderen koncept spontanega reda. V svoji knjigi The Fable of Bees opisuje paradoks, da lahko »zasebne pregrehe«, kot je posameznikov zasebni interes, vodijo do »družbenih koristi«, kar koristi celotni družbi. Mandeville opazi, da lahko skupek dejanj posameznikov, ki delujejo vsak z ločenimi motivi, privede do družbe, ki trguje, kar pa ni bil prvotni namen nobenega od posameznikov. Ta ideja, da razvoj človeških institucij omogoča posameznikom, da zadovoljujejo potrebe ostalih, čeprav imajo lahko ti povsem zaseben interes, je bil v središču škotskega razsvetljenstva, ki se je nastalo okoli Adama Smitha, Davida Huma in Adama Fergusona. Ti so poskusili uporabiti to idejo na spektru družbenih institucij, vključno s trgovino, pravom, jezikom, človeško moralo, celo na šegah in običajih. Smith je v svojem delu A Theory of Moral Sentiments, ki je odmik od ozke teorije ekonomije, trdil, da se morala razvija počasi. Principi, ki človeštvu omogočajo, da uspeva in napreduje, so bili sčasoma sprejeti v družbi in so tako prestali preskus časa.
Smith, Hume in Ferguson so bili navdušeni nad tem, kako so te vrednote in institucije dorasle do nivoja, da so prinesle celotnemu človeštvu ogromne koristi, čeprav to ni bila ideja nobenega posameznika. Opažanja Adama Fergusona, da so človeška dejanja privedla do superiornega reda v družbi, v primerjavi s tistimi, ki jih je ustvaril človekov plan, so odmevale dve stoletji kasneje v mislih avstrijskega misleca Friedricha Hayeka. Hayek je privzel starodavno idejo, da se institucije deli na tiste, ki so »naravne«, in tiste »umetne«. Hayek pravi, da obstaja tudi tretja skupina, in sicer so to družbene institucije. Ker so te zakonite in urejene, jih ljudje jemljejo tako, kot da so ustvarjene od človeštva, in jih je zatorej možno po volji spreminjati oziroma prenavljati. Hayek poudarja, da je takšno pojmovanje napačno, saj sta se človekov duh in družba razvijali skupaj. Porušenje institucij, ki družbo držijo skupaj, in izgradnja novih institucij, kar so zagovarjali socialisti, vodi do uničenja reda, ki je privedlo celotno družbo do tega, da deluje.

RED BREZ UKAZOVANJA

Spontani red skrbi, da se kolesje družbe še naprej vrti brez potrebe po ukazovanju iz centra. Svobodna družba ni urejena za to, ker bi se ljudem govorilo, kaj naj delajo, pač pa zato, ker razvijajoča tradicija in institucije, ki jih je človeštvo podedovalo, dopuščajo posameznikom, da zasledujejo lastne cilje, pri čemer se srečujejo tudi s cilji drugih. Človeško vedenje sledi določenim vzorcem, ki jih je človeštvo sprejelo in to primarno zato, ker so le-ti omogočili skupinam, ki so jih sprejele, da uspevajo. Ni naključje, pravi Hayek, da se največje razlike v materialnem bogastvu opazijo v državah tretjega sveta. Tam, kjer mesta sovpadajo s podeželjem in kjer se kompleksna pravila srečujejo z bolj intimnimi skupnostmi z zelo različnimi pravili.
Pravila, ki omogočajo kompleksen družbeni red, kot je na primer delovanje mesta ali globalne ekonomije, niso ukazi v smislu kot se ta pojem običajno razume. Pravila, ki posameznikom preprečijo poškodovanje drugih, bili vključeni v krajo, prevare ali kršenje obljub, ljudem dejansko dajejo pri njihovem obnašanju veliko svobode. Ljudem kažejo, kako stvari narediti, ne pravijo pa tega, kako morajo to narediti.
Moralno ogrodje delovanja človeške družbe ni zapisano v kamnu, ampak se nenehno spreminja. Odkrivajo se nova pravila, ki omogočajo družbenemu redu, da bolje deluje. Težava nastane, ker ni znano v naprej, katera pravila bodo delovala in katera ne bodo delovala. Obstoječi zakoni in navade nam kažejo, kaj je delovalo, da nas je pripeljalo do stopnje razvoja družbe, ki jo trenutno imamo. Toda njihova prenovitev kot tudi poizkusi in napake so potrebni, če želimo nadaljevati z iskanjem novih pravil, ki smo jih v preteklosti nemara zanemarjali in ki bodo omogočila delovanje družbe. Družbene institucije, ki vzdržujejo družbo urejeno, kot so institucije, običaji, tradicija in vrednote, so kot orodja. Vsebujejo védenja predhodnih generacij o tem, kako se vesti in obnašati, te pa bodo dopolnjene s spoznanji vzhajajočih generacij in se bodo ponovno prenesle naprej na prihodnje generacije. Takšno ravnanje koristi skupinam, ki privzemajo ta pravila, nam pa niti ni treba vedeti zakaj. Institucije, ki prenašajo informacije o njih, so proizvod človeških dejanj, ki pa ni nujno rezultat človeških namer.
Hayek razlikuje med tremi skupinami družbenih pravil. V prvi skupini so tista, ki jih ustvarimo sami, kot je na primer zakonodaja sprejeta v parlamentu. Drugo skupino imenuje »tiho znanje«. To so pravila, ki jih vsi privzemamo in jih tudi vsi razumemo, ampak jih ne gre ubesediti, na primer občutek za pošteno igro in nepravičnost. Na koncu obstaja še tretja skupina pravil dobrodelnega vedenja védenja, ki ga je možno opaziti in tudi zapisati, toda naši poskusi uzakonitve se lahko samo približajo principu, ki ga opazujemo. Anglosaksonski sistem običajnega prava je primer tega tretjega tipa pravil. Ta se razvija preko različnih sodnih zadev in sodb, ki se nato dodajajo jedru zakonodaje. Anglosaksonski sistem nastaja skozi stoletja, se postopoma izboljšuje in je odprt za prihodnje spremembe. Od teh pravil se učimo, k njim pa tudi prispevamo, čeprav jih mnogokrat ne moremo v popolnosti obrazložiti. Od vseh skupin pravil sta druga in tretja tisti, ki imata moč oblikovati kompleksen red, ki se nanaša na količino znanja, ki je večja, kot ga lahko kdajkoli poseduje katerikoli posamezen človeški um.

ZAKAJ POTREBUJEMO SVOBODO

Zelo zapleten družbeni red za svoje delovanje potrebuje svobodo, saj informacije in védenje, ki omogočajo, da tak sistem lahko deluje, ne morejo biti nikoli nakopičene pri centralni oblasti. Vsak poskus, da bi z uporabo pravil prve kategorije, to je z zakonodajo, spremenili drugo in tretjo kategorijo spontanega reda, bo spodletel, saj je skupna vsota vsega človeškega znanja tista, ki je omogočila ljudem v družbi, da živijo drug z drugim, in je tudi pripeljala do tiste ravni blaginje in populacije, ki jo danes uživamo. To je bilo moč opaziti pri starih socialističnih državah sovjetskega imperija, v katerih je država napadala in spodjedala tradicionalno moralo, pravičnost in pošteno igro, ter se obenem zanašala na zahodna gospodarstva, da bi tako preprečila padec življenjskega standarda ljudi pod eksistenčni minimum. Za doseganje spontanega reda v družbi je svoboda nujnega pomena, saj ne vemo vnaprej, katera pravila bodo delovala. Svoboda je namreč nujna za delovanje procesa poskusov in napak, ki pokaže, kaj deluje in kaj ne. Kreativnost ljudi se lahko izrazi le v družbi, kjer sta moč in znanje izredno razpršena. Tako bodo poskusi vsiljevanja vnaprej določenih vzorcev obnašanja privedli takšno družbo do prenehanja njenega obstoja kot kreativnosti. Napredka se ne more ukazati.
Bistvo za napredek urejene družbe je delitev moči med njene državljane, kot nasprotje koncentracije moči v rokah države. To omogoča družbi, da eksperimentira s pravili in običaji, ki potem vplivajo na njihovo vedenje. Medtem delovanje procesa poskusov in napak omeji vpliv zmot le na majhen segment družbe, obenem pa omogoči, da se tista pravila, ki delujejo, opazi in posnema, če pa se izkažejo za uspešne, pa se jih prevzame v družbeno ogrodje svobodne družbe. Prevzemanje tveganja in kršenje pravil sta dejansko nemogoči v majhnih in bolj domačih ruralnih okoljih, a vseeno so te nujne za ohranjanje tistih, ki živijo v velikih in neosebnih skupnostih sodobnega življenja. Te aktivnosti so bistvene za ohranjanje populacij, ki živijo v močno neosebnih družbah modernega sveta.

VLOGA SPODBUD

V svobodni družbi je življenje ljudi stvar minimalne državne prisile, pa vendar to ni anarhija. Življenje v svobodni družbi je lahko težko, saj posameznike prisili, da se prilagajajo potrebam ostalih ljudi. Svobodna družba deluje, ker navzkrižne interese ljudi med sabo uskljajuje na način, da pri ljudeh ustvarja spodbude, s katerimi le-ti zadovoljujejo svoje želje preko zadovoljevanja želja ostalih. To je v nasprotju z anarhično državo, v kateri lahko nekdo doseže svoje cilje le na račun ostalih. Kot pravi Adam Smith, v svobodni družbi smo spodbujeni, da zadovoljujemo potrebe ostalih, medtem ko zasledujemo svoj lastni interes. Kot če bi delovala nevidna roka.
Ta kompleksen red, ki navzkrižne interese ljudi, ki so si med seboj zelo različni, med seboj harmonizira in časovno usklajuje, je lahko na prvi pogled nejasen. Vendar je nujno pogledati preko te začetne nejasnosti, v kolikor želimo videti, kako deluje svobodna družba. Ko se je Alexis de Tocqueville leta 1831 prvič izkrcal v New Yorku, je slišal, kar je sam opisal kot »zapleteno momljanje«. Ta velik letopisec ameriške družbe je zapisal: »Še preden posadite svojo nogo na ameriška tla, že postanete osupli od neke razburjenosti. Na vseh straneh se sliši zapleten trušč in tisoče glasov sočasno zahteva zadoščenje svojih družbenih potreb.« Preprost poskus, da bi kar preko njenega opazovanja in poslušanja ugotovili, kako deluje družba, nam pove bolj malo. To bi bilo podobno, kot če skušali razumeti mehanizem delovanja ure kar preko govorjenja, koliko je ura. Dejansko gre za to, kako morajo ljudje med sabo vzajemno delovati, kar omogoča, da bo družbena ura še naprej tiktakala.
Pot pri družbenem sodelovanju je v svobodni družbi olajšana z vključenostjo v trgovino. Delno zaradi tega, ker ta ponuja ljudem priložnost, da zadovoljujejo potrebe ostalih, kar sicer preprosto ni možno pri samostojnem delovanju oziroma v stanju vojne vseh proti vsem. Te spodbude ljudem omogočajo, da sodelujejo drug z drugim, čeprav se lahko njihovi politični pogledi ali verska prepričanja bistveno razlikujejo. Ko ljudje ponujajo proizvode in storitve ali pa jih kupujejo drug od drugega, ne vedo, s kom trgujejo. Od trgovinske aktivnosti imajo v svobodni družbi koristi vsi, tako protestanti, katoliki, Židje, muslimani, ne da bi s tem spreminjali njihova temeljna prepričanja. Njihova varnost in blaginja sta v svobodni družbi odvisni od varnosti in blaginje ostalih, s tem pa bistveno presega varnost in blaginjo pri tistih narodih, kjer različni verski pogledi vodijo do sporov. Te razlike se v svobodni družbi razrešujejo po miroljubni poti in na dobičkonosen način, saj so se koristi, ki iz tega izhajajo, prelile po celotni družbi, s tem pa tudi postale del njihovega vrednostnega ogrodja. Odsotnost delovanja tega mehanizma, ki bi omogočal prenašanje moralnih vrednot, v nesvobodnih družbah je eden izmed razlogov, zakaj so družbe, ki niso nikoli poznale svobode, poznane kot tiste z verskimi boji in družbenimi razprtijami.

PRAVO

Ena poglavitnih institucij, ki ustvarja pogoje, da svobodna družba lahko deluje, je pravo. Tukaj se pravo razlikuje od prava v arbitrarnih držav totalitarnih in avtokratskih družb, niti ni enako zakonodaji zahodnih parlamentarnih demokracij. Kot smo videli, gre za sistem, ki se ni razvijal v rokah politike, ampak v odločitvah sodnikov. V delu Democracy in America je Tocqueville razložil, kako zakoni ohranjajo red v svobodni družbi. Sam pravi, da »duh zakona, ki se ustvarja v šolah in sodiščih, se postopoma prebija preko njihovih sten v srce družbe, kjer se potem pretaka do najnižjih razredov, zaradi česar se na koncu vsi ljudje navadijo na pravnega razsodnika.« Zakonodaja se v svobodni družbi ne spoštuje zaradi uporabe sile (čeprav si države pridržujejo pravico do uporabe sile za zaščito svobode), ampak zato, ker temelji na pravilih, ki so se dograjevala in so bila preverjena v resničnem življenju. Te vrednote oziroma duh zakona pa so zelo povezane z moralnim sistemom civilizacije. Preobsežna država, ki družbi vsiljuje različne oblike omejitev, ki se ne prekrivajo s podedovanim ljudskim čutom, kaj je prav in kaj narobe, spodjeda to spoštovanje. Svoboda ustvarja red v družbi in institucije svobodne družbe dajejo ljudem interes za ohranjanje miru bolj učinkovito kot katera koli policija ali koncentracijsko taborišče.
Prispevek je bil prvotno objavljen v The Freeman, julija 1999. Prevod: Free Society Institute.
  • Share/Bookmark

Objavljeno v Adam Smith, Alexis de Tocqueville, Ludwig von Mises, Svetilnik.org, avstrijska šola, inženirji družbe, modne družbene smernice, liberalne reforme ( PRO FREE Market), očetje ZDA, ustanovni očetje ZDA | Brez komentarjev »

Kaj je pomembnejše v družbi? Enakost ali svoboda

Objavil pavel dne 18.04.2014

Družba, ki postavi ENAKOST pred SVOBODO ne bo imela ne prve in ne druge.

Družba, ki postavi SVOBODO pred ENAKOST pa bo imela visoko stopnjo obeh.

Pri svobodi je na glavnem mestu ekonomska svoboda človeka. Da mu družba z davki ne oropa vsega ali večine prisluženega.

Danes je v zahodni družbi opazen močan premik v socializem, kolektivnost, etatizem ( pri množicah) in na drugi strani v crony kapitalizem: mafija in politika se kriminalno spajata in zlorabljata trg, kapitalizem in celo družbo, državo, mednarodni sistem. Opazen premik v pomanjkanje osebne svobode in pomanjkanje svobode na trgu.

“A society that puts equality before freedom will get neither. A society that puts freedom before equality will get a high degree of both.” ― Milton Friedman

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Dialog, Družba, Milton Friedman, Vzgoja, ZDA, citati, dr. Milton Friedman, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, liberalne reforme ( PRO FREE Market), podjetništvo oz. mikroekonomija, politika, sposoben odgovorno in stanovitno DELATI in LJUBITI, vzgoja samega sebe, čikaška šola | Brez komentarjev »

Omizja in predavanja o Free Market Slovenia 2014

Objavil pavel dne 14.04.2014

http://www.svetilnik-slovenija.org/dogodki/2014/free-market-road-show-2014

.

2014 – april -22. v organizaciji SVETILNIKA

Agenda

14:00-14:15 WELCOME

Mag. Tanja Štumberger Porčnik, President, Svetilnik, Slovenia
H. E. Dr. Clemens Koja, Ambassador of the Republic of Austria to Slovenia

14:15-15:30 PANEL 1: Centralization vs. Deregulation: Is more or less Brussels the key to prosperity?

Should the EU central institutions be granted further regulatory authority ostensibly to expand and flatten regulation? Many argue that greater political integration – including a single EU authority in Brussels – is a step forward for the EU. Others argue for the principle of subsidiarity, ensuring that decisions are taken as closely as possible to the citizen affected by the regulation.
Chair:       , Adjunct Fellow, Svetilnik, Slovenia
Key note: , Former Minister of Finance, Slovenia
Podium:   , Professor, University Paul Cezanne Aix-Marseille, France
, Fellow, Institute of Chartered Accountants, England
, Consultant, Cobden Partners, UK
COFFEE BREAK

16:00-17:15 PANEL 2: Exodus vs. Incentives: How can the EU keep the most talented and enterprising?

Europe is witnessing an exodus of its brightest and most gifted. Is brain drain a consequence of an interconnected world or has Europe failed to create an environment attractive to the best among us? Can education in entrepreneurship reverse the trend? Would enhanced protection of property rights reinforce innovation and the creation of new enterprises? Could enhancing a business-friendly environment lead to greater opportunity, especially among the youth?
Chair:        Karl-Peter Schwarz, Journalist, Frankfurter Allgemeine Zeitung, Germany
Key note: HSH Prince Michael of Liechtenstein, Founder, Geopolitical Information Service AG
Podium: Dr. Žiga Turk, Former Minister of Education, Science, Culture and Sport, Slovenia
Mag. Tanja Štumberger Porčnik, President, Svetilnik, Slovenia
COFFE BREAK

17:45-19:00 PANEL 3: Extremism vs. Rationality: What direction will the EU take?

With political extremism on the rise all over Europe, are demagogues and agitators going to be the big winners in the upcoming EU elections? Has multiculturalism failed? How can the EU return to its roots of a single market without appealing to xenophobia? What kind of immigration policy should the EU strive for?
Chair:        Jure Tepina, Journalist, Kanal A, Slovenia
Key note:  Dr. Erich Weede, Professor, University of Bonn, Germany
Podium:    Dr. Damir Črnčec, Professor, Graduate School of Government and European Studies, Slovenia
Mag. Anže Logar, Ljubljana City Councillor, Slovenia

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Dialog, Družba, Svetilnik.org, Tanja Štumberger, liberalne reforme ( PRO FREE Market) | Brez komentarjev »

Ruski gnostični imperij in gnostični Zahod

Objavil pavel dne 11.04.2014

V tem eseju bom poskušal povezati idejo, da je Zahodna civilizacija prevladujoče gnostična že kar 700 let, da se ima Moskva za 3. Rim ( pred kratkim je p. Branko Cestnik pisal o tem na svojem blogu), da je nacistična Nemčija 3. Reich, da so gnostična gibanja (mainstream civilizacije) povzročila krute vojne in revolucije zadnjih 700 let , da je pozitivizem (gnostična znanost) v družboslovni znanosti uničil filozofijo in zgodovino in sedaj deja vu Hitlerja 30-ih let: Putinova osvajanja novih ozemelj.

Povsem slučajno sem v roke dobil knjigo NOVA POLITIČNA ZNANOST avtorja  dr. Erica Voegelin ( osebni prijatelj A.F. Hayeka), kar mi je bilo na začetku absurd, da bi kot inženir bral politologijo. Avtor je imel predavanja (ki so bila zabeležena v tej knjigi) iz leta 1951 in je že takrat napovedal propad gnostičnega imperija komunizma: Sovjetske zveze. Napovedal je tudi, da je po logiki dejstev zahodna civilizacija na robu civilizacijskega zloma, ker je ta zlom posledica narave gnosticizma, ki je votel, brez pristnih korenin in slepih ciljev, agresivno destruktiven in samomorilen.

Ko sem se na začetku kot inženir in naravoslovec prebijal skozi filozofijo antike, srednjega veka, antropologijo, zgodovino, vse načine organiziranja vladajočih ( PREDSTAVNIŠTVO, politologija), ki so svoje temelje iskali v simbolih, modrosti, VREDNOTAH (etiki), vesoljskem redu, Božjem, filozofiji, antropologiji, mitih, čustvih,.. mi je knjiga sčasoma postala tako aktualna, tako polna novosti in tako napeta kot kriminalka. Voegelin dokazuje kako je prišlo do novodobnih gnostičnih Političnih RELIGIJ ( nacizem, komunizem, ruski imperializem, islamizem).

.

.

GNOSTOCIZEM – NARAVA MODERNOSTI

.

“Vsa zgodnja cesarstva so se imela za predstavnike nekega transcendentnega reda, kozmičnega reda in nekatere med njimi so to celo razumela kot “resnico”. Bodisi, da pogledamo najzgodnejše kitajske vire ( Kralj Šu), ali napise v Egiptu, Babiloniji, Asiriji ali Perziji, vedno najdemo, da se red v cesarstvu interpretira kot PREDSTAVNIŠTVO KOZMIČNEGA REDA v mediju človeške družbe. Cesarstvo je analogija kozmosa, majhen svet, ki odseva red velikega, celovitega sveta. Vladanje postane naloga OHRANJANJA družbenega reda v skladu s kozmičnim redom. Kozmion v kozmosu.(str. 61).
Takšno izvajanje predstavniškega reda mora neizogibno naleteti na odpor notranjih in zunanjih sovražnikov, vladar pa je samo človeško bitje in lahko zaradi okoliščin ali slabega, napačnega vodenja doživi neuspeh, to pa sproži notranje revolucije in zunanje napade. Izkustvo odpora ter morebitnega ali dejanskega poraza je priložnost, ko pomen resnice postane jasneje viden ( str.62)
Ahemenidi so prišli še korak dalje, saj so dosegli raven samointerpretacije cesarstva: tisti, ki so na strani reda, predstavljajo resnico, medtem ko sovražniki predstavljajo nered in lažnivost. Po behistanskem napisu, ki slavi dosežke Dareja I. , je kralj zmagoval, ker je bil pravično orodje Ahuramazade, “ni bil brezbožen in lažniv”, prav tako ni s svojo družino služil Ahrimanu ali Laži, ampak je “vladal pravično”.

Kaj pa, ko se udarita dva taka predstavnika resnice kar pišejo viri iz 13. stl., ko se je mongolski knez udaril s zahodnim cesarstvom, s papežem in francoskim kraljem.

Dr. Eric Voegelin razlikuje med tremi tipi resnice:

  1. zgodnja cesarstva predstavljajo “kozmološko resnico”
  2. drugi tip se pojavi v Atenah v politični kulturi , zlasti v TRAGEDIJI kot “antropološka resnica”
  3. tretji tip pa se pojavi s krščanstvom kot “soteriološka resnica”
“Odkrivanje resnice, ki lahko spodbije resnico o kozmoloških cesarstvih, je že samo po sebi zgodovinski dogodek velikih razsežnosti. Je proces, ki obsega približno pet stoletij v zgodovini človeštva, to je približno med letoma 800 in 300 pred našim štetjem. Pojavi se sočasno v različnih civilizacijah, vendar očitno brez medsebojnih vplivov:
  1. na Kitajskem je to doba Konfucija, Lao Ceja in drugih filozofskih šol
  2. v Indiji je to doba Upanišad in Bude
  3. v Perziji zoroastrstva
  4. v Izraelu doba prerokov
  5. v Grčiji doba filozofov in tragedij. ( str. 68)
Torej 500 let so bili glavni predstavniki tega silovitega preboja: Heraklit na Zahodu in Buda in Konfucij na Vzhodu. Ta sočasni izbruh mističnih filozofov in prerokov je Zahod opazil šele v 19. stl. Potem Voegelin sledi Platonu, Aristotelu in velikemu vplivu grške tragedije kot državnega kulta. (sestavlja predstavniško trpljenje). Čudež atenske tragike je bil kratkotrajen in je utonil v grozotah pelopeneške vojne z zatonom Aten. Filozofske šole so preživele politično katastrofo polisa. Tragediji je sledil sokratovski dialog.
” Eksistencialnemu pomenu predstavništva moramo dati pomen, v katerem je DRUŽBA predstavnica transcendetne resnice. (str 85)”
Eksistencialni predstavnik družbe je njen dejavni voditelj v predstavništvu resnice in le ta vlada v soglasju z državljanskim telesom, kjer so državljani po prepričevanju lahko dejavno sodelujoči v predstavništvu resnice. Mistični filozof je odkritelj PSIHE kot senzorija ( tisti del zavesti, ki zaznava trascendenco).

Potem Voegelin opisuje izkušnje v Rimu, ki  na filozofskem področju ni naredil kakšnih prebojev. V glavnem je bil Varon, potem pa so bili že cerkveni očetje, kot sv. Avguštin in sv. Ambrož, ki sta se borila proti rimskim kultom, predvsem kultom boginje Viktorije. Avguštin je naredil preboj in dosegel ločitev posvetnega vladarja in vladarja, ki predstavlja Božje: papeža. Spopad med različnimi tipi resnice se je končal z zmago krščanstva, ki je trajala nekaj stoletij. Usodna posledica je bila dedivinizacija posvetne sfere oblasti – kar pa se ni preneslo v moderno dobo in današnje čase.

Krščanstvo je s sv. Avguštinom doseglo dedivinizacijo narave in politične sfere. Takrat pa so močneje udarili gnostiki, posebej od cisterijanov odpadli kalabrijski menih, ki je naredil svojo redovno skupnost: Joachim iz Fiore, ki je poskušal s ponovno divinizacijo politike in narave ( redvinizacija). Joachim je konec 12. stl. prelomil Avguštinov koncept krščanske družbe. Joahima lahko štejemo kot prednika SODOBNEGA sveta, GNOSTIČNEGA sveta. Celo Obama ga je 3x v svojih predvolilni kampaniji navajal kot očeta  naprednega, sodobnega sveta kot “GRADITELJA BOLJŠEGA SVETA”. (as a master of contemporary civilization who had sought to create a better world.[6])

” Ko je simbol Svete Trojice prenesel na tok zgodovine. Po njegovi razvrstitvi ima človeška zgodovina tri obdobja, ki ustrezajo trem osebam v Sveti Trojici. Prvo je bilo obdobje Očeta, s Kristusovim pojavom pa se je začelo obdobje sina, tej pa je sledila tretja doba, Doba Duha. Tri dobe so bile označene kot OPAZNO NARAŠČANJE DUHOVNE IZPOPOLNJENOSTI.  ” (str. 126)
Prva doba je ponazarjala življenja laika, druga kontemplativno življenje duhovnika in tretja POPOLNO življenje meniha. Dobe so imele notranjo zgradbo in časovne okvire, celo svoje voditelje: Abrahama, Kristusa in “Dux e Babylone”, ki so ga frančiškanski spiritualisti videli v sv. Frančišku.

Joachim je v svoji trinitarni eshatologiji ustvaril zbirko gnostičnih simbolov:

  1. koncept ZGODOVINE kot zaporedja treh dob, od katerih je zadnja doba vrh, popolnost, TRETJE KRALJESTVO, 3. Reich, 3. Rim. Kot variacije so prepoznane humanistična in enciklopedistična periodizacija zgodovine na antično, srednjeveško in moderno. Potem Turgotova in Comtova teorija o zaporedju teološke, metafizične in znanstvene stopnje. Pa še Heglova dialektika treh stopenj  svobode in samoreflektivne duhovne izpolnitve. Temu je sledila marksistična dialektika treh stopenj: primitivnega komunizma, razredne družbe in popolnega, končnega komunizma. In nazadnje še simbol tretjega kraljestva, nacional socialistični simbol 3. Reicha.
  2. Drugi simbol je VODITELJ, FIRER.  Že frančiškanski spiritualisti so videli gnostičnega voditelja v sv.Frančišku. Tudi Dante je razgljabljal o Duxu nove dobe (New Age). Zasledimo ga v parakletskih likih poznega srednjega veka, renesanse in reformacije kot ” homines spiruatales ” duhovni človek in “homines novi” novi človek. Kot komponentno ga zaznamo pri Machiavellijevem vladarju in pri nadljudeh Concordeta, Comta in Marxa.
  3. Tretji simbol je simbol preroka nove dobe. Joachim je prvi primerek gnostičnega preroka nove dobe.
  4. Četrti simbol je simbol bratstva avtonomnih oseb, ki si jo je Joachim predstavljal kot bratstvo popolnih menihov, kasneje jo zaznamo v srednjeveških in renesančnih sektah in v puritanski cerkvi. V sekualizirani dobi pa je postala pomembna sestavina demokratične vere in dinamično jedro marksističnega misticizma o kraljestvu svobode in odmiranju države.
.

NACISTIČNI 3. REICH

“Hitlerjeva milenijska prerokba izvira iz Joachimove spekulacije. V Nemčijo je pršla s posredovanje anabaptističnega krila reformacije in janezovskim krščanstvom Ficheja, Hegla in Schelinga. ” (str. 129) Prvi nemški rajh se je konkretno končal 1806, drugi z Bismarckom leta 1918 in 3. Reich je nacistov plehek in provinicalen v primerjavi z idejami nemških idealistov od Comta do Marxa. To je posledica tega, da so nacisti prevzeli idejo od Moellerja van der Brucka, ki je bil literat in ni imel nobenih nacističnih vzgibov. V knjigi je to zapisal med urejanjem del Dostojevskega.

.

.

RUSKA IDEJA, da je MOSKVA 3. RIM in VELIKA RUSIJA 3. kraljestvo:

Tudi za rusko idejo je podobno kot v nacistični ideji značilen spoj eshatologije o duhovnem kraljestvu, ki se bo uresničilo v politični družbi. Na Zahodu je bil Avguštinov koncept o ločitvi posvetne in duhovne oblasti učinkovit sploh, ker je bil posvetni vladar zemljepisno daleč od Rima. Na Vzhodu se je razvila bizantinska oblika CEZAROPAPIZMA, ki je neposredno nadaljevanje položaja cesarja v poganskem Rimu. Konstantinopol je bil 2. Rim kar se vidi v Justinjanovem razglasu. Turki so z zavzetjem Konstantinopola povzročili umik v Moskvo.

Filofej iz Pskova piše Ivanu Velikemu:”  Vedi, o pobožni car, da so se vsa cesarstva pravoslavnih kristjanov združila v tvojem. Ti si edini vladar v vesolju, edini car vseh kristjanov… Po preroških knjigah se bodo vsa krščanska cesarstva združila v eno cesarstvo, v cesarstvo našega gosudarja, carsko Rusijo. Dva Rima sta padla, toda tretji bo trajal in četrtega ne bo”
Ta ideje se je institucionalizirala približno stoletje kasneje z Ivanom IV., ki je bil prvi Rurikid, ki se je dal kronati kot car pravoslavja z uradnim priznanjem Moskve kot tretjega Rima. Čas okrog 1550 je pomemben, ker je takrat v Evropi razpadalo cesarstvo na nacionalne države: Anglijo, Francijo, Španijo. Vladavina Ivana IV. in Teodorja I. pa spadata v čas reformacije. Rusija pa je v rimskem slogu postajala dedinja Rima.

Rusija nikoli ni bila država v zahodnem pomenu besede. Ampak civilizacijsko območje, kjer so prevladovali in ga obvladovali VELIKORUSI in se simbolno kot nadaljevanje Rima oblikovali v politično družbo.

Vladarji zahoda so večkrat ruskim vladarjem skušali ponuditi krono in jih vključiti v svoje civilizacijsko območje, a zaman. Ivan IV. znan kot Ivan Grozni je pobil, sistematično pobil vse plemstvo in nastavil na njegova mesta sebi vdane “plemiče” “OPREČNINO” s čimer je določil politično zgodovino Rusije do danes ko to dela Putin in kot so to naredili Lenin in Stalin. Le da je car zamenjal zemljiško plemstvo ( kmetijstvo) v primerjavi Z Leninom , ki je zamenjal industrijsko plemstvo. Zaradi tega ker je car izšel kot eksistencialni predstavnik, je bila Rusija ves čas korenito odrezana od predstavniških institucij po vzoru zahodnih nacionalnih držav. Šele Napoleon je leta 1802 prepoznal položaj Rusije kot problem: ” na svetu obstajata samo dve naciji:  Rusija in Zahod.”

Rusija je razvila razvoj predstavništva sui generis tako v transcedentalnem kot v eksistencialnem pogledu. Tudi pozahodnjenje od Petra Velikega naprej ni igalo v Rusiji nobene vloge. Leta 1825 je bil zatrt dekabristični upor. Potem je Komjakov začel slovanofilsko, protizahodno filozofijo zgodovine. Pri Dostojevskem se je ta mesijanska vloga Rusije za človeštvo še dodatneje izkristalizirala v nenavadni ambivalentni viziji  avtokratske in pravoslavne Rusije, ki bo nekako osvojila svet in se s to osvojitvijo razcvetela v svobodno družbo vseh kristjanov prave . To je protislovna vizija, ki v sekularizirani obliki navdihuje rusko diktaturo proletariata, ki je želela imperializirati cel svet. Ljudstvo kot celota je postalo služabnik carja, kadri iz komunistične partije pa so prevzeli vlogo služnostnega plemstva “OPREČNINA”, ki jo je Ivan Grozni ustanovil na osnovi kmetijskega gospodarstva. Kasneje v komunizmu sovjetske zveze pa se je to z še večjo silo ponovilo na osnovi industrijskega gospodarstva. Danes pa car Putin vlada s svojimi tajkuni, ki jih je s svojo KGB (FSB) politično policijo preveril, nastavil in jih obvladuje (svoje nastavljeno plemstvo OPREČNINO).

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev, skupnost, občestvo, Dialog, Družba, Eric Voegelin dr., Frederich Hayek, Knjiga, RKC, Religija, Rusija, Socialistična Federativna Republika EU, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Vzgoja, Zgodovina, citati, gnosticizem_mainstream_religija, inženirji družbe, modne družbene smernice, muslimani, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, politika, pravoslavni kristjani, psihologija; duševnost, umetnost in kultura, učenje, vraževerje ali praznoverje, vzgoja samega sebe, čustva | Brez komentarjev »

Zasvojeni revolucionarji, sanjači, utopisti ( gnosticizem)

Objavil pavel dne 9.04.2014

Danes se že govori o kemični in ne-kemični odvisnosti. Ve se, da si lahko odvisen od iger na srečo, seksa, PCigric, gledanja filmov, več ur sedenja pred FB, PCjem.

Zgornja dva izraza sta čudna. Saj tudi ideologije in sekte človeka Zasvojijo. V možganih zato nastajajo ali se zmanjšujejo določeni nevrotransmiterji ( serotonin, dopamin, nor-adrenalin,..), ki so glavni kemični pokazatelji ( prevelika ali premala količina) duševnega zdravja ali duševnih bolezni.

Danes znanost s slikanjem možganov zelo napreduje, saj dokazuje kako delujejo in se uničujejo možgani z zasvojenostmi. Že pred leti so obstajale računalniške slike mm plasti možganov, ki so pokazale, katere centre možganov imajo požgane  heroinski zasvojenci, katere kokainski, katere amfitaminski, alkoholni, marihuanski, LSD, Ecstasy in nikotinski zasvojenci.

Socializmi (politična religija) so del gnosticizma, ki človeka in družbo skuša revolucionarno reševati in mu nasilno in utopično gradi nebesa na ZEMLJI takoj. Tudi tukaj imamo duhovno prazne ( komunizem je dialektični materializem + prav tako liberalizem), ekonomsko nesvobodne = nesamostojne ljudi, ki veliko sanjarijo in z nasiljem uveljavljajo svoj prav. So močno zasvojeni.

.

DEFINICIJA GNOZE

.

Tehnično gnoza pomeni IZKUSITI SKRIVNO, NAJPOMEMBNEJŠO ZNANJE, “resnico”. Kar je ponavadi omogočeno samo izbrancem, ki so zaradi te milosti PRVORAZREDNI, večji kot Bog – ki ga zato več ne rabijo.

.

Gnosticizem je bil že pred krščanstvom. V 2.stl. so se začeli cerkveni očetje boriti z gnostiki vseh vrst. Tako je tudi rastla institucija Cerkve kot odgovor na gnostične herezije.  Krščanstvo je dovoljevalo svobodna razmišljanja o Bogu in Cerkvi in družbi, kritične presoje teologij, a zavračalo je herezije. Gnosticizem pa ni dovoljeval kritične refleksije svojega jedrnega =”skrivnega” znanja. V 9. stl. so se pojavljale že pojavljale sodobnejše  gnostične herezije ( Arijanizem), ki so se pretvarjale, da so del krščanstva, a jih je Cerkev uspela zatirati. V 12. stl. je postal gnosticizem po mestih zaradi eksplozije trgovine in kapitalizma ( obrt, mali podjetniki, banke, rast samostanov po Evropi) že dokaj aktiven, odmaknjen od Cerkve, a podtalen. Predstavljal se je kot nadgradnja ali moderno krščanstvo. Potem pa je v reformaciji ( protestantske sekte) in razsvetljenstvu šel močno v znanost ( scientizem), tehnologijo, liberalizem, socializme ( komunizem, fašizem, nacional-socializem, keynesijanizem, socialna držav, hiperzadolževanje držav za dvig standarda obilni birokraciji, ObamaCare..), vegetarijanstvo, veganstvo, vzhodnjaške sekte, new age, gender ideologija o enakosti spolov, feminizem, permisivna vzgoja, homoseksulni zakoni in družine, enakost, državno šolstvo, državno zdravstvo, državne penzije. UTOPIČNI POPRAVLJALCI DRUŽBE IN ČLOVEKA ( PRAVICE, PRAVICE, PRAVICE). Na zunaj jih spoznate po sanjarjenju in razlaganju utopij. (npr. danes bodo mediji poročali, da morajo imeti ženske pravico, da se lahko na državne stroške umetno osemenijo). Gnostike zanima predvsem prihodnost – sadanjost jim je zaradi tesnobe težko živeti, namesto preteklosti pa imajo svoje režimske mite. Glavna skrb jim je kako bodo zabetonirali človeku 100% varnost in VEČNO ŽIVLJENJE, kako bodo uredili NEBESA na Zemlji.

To so sami poskusi, kako premagati bivanjsko tesnobo. Krščanstvo jo dopušča to tesnobo, krhkost človeka in krhkost družbe, razvoj zgodovine. Krščanstvo je naravi vzelo božanstvenost ( dedivinizacija narave). Gnosticizem v večini v vsem nasprotuje krščanstvu v novih preoblekah MODERNOSTI, NAPREDNOSTI. Gnosticizem je konec zgodovine, konec filozofije. Politične religije kot fašizem in komunizem sta UBILI in prepovedali zgodovino in filozofijo, ETIKO ( vrednote) in Boga. Vsaka nova gnostična pojava gibanja je bolj kruta, bolj ekskluzivna in generira nove neumne revolucije in vojne.  Zgodovina se vedno na novo začne, z novimi miti, namesto objektivnih dejstev. Tako kot v islamu. Prav tako je bilo vsako razmišljanje, kaj šele kritika o komunističnem Koranu ali o fašističnem Koranu prekršek za smrt ali koncentracijsko taborišče.

.

Gnosticizem je na Zahodu mainstream religija že zadnjih 600 let. Oponaša krščansko religijo, a je brez Boga. Njegovi voditelji so Božji, Božanstveni, Firerji. Naj bi bil gnosticizem zelo podoben koranu, islamu. Glede fanatičnost, brisanja in barbarskega uničevanja civilizacije ( gnostiki pravijo kako je novi vek popoln – pa je zelo enoumen, monopolen – in kako je bil srednji vek temačen – pa ravno takrat je bil dialog in razcvet najmogočnejši – razen v tehniki in znanosti, ki je v času gnosticizma eksplodirala), znanj, dosežkov prednikov v zgodovini. Gnosticizem uničuje filozofijo, zgodovino, teologijo, vrednote. Najbolj so nanj odporne anglo-ameriške države (angleški in ameriški konzervativizem), ker je tam gnostična revolucija ( PURITANCI v 16. stl.) nastala zelo zgodaj in jo je krščanstvo lahko še predelalo in večino izbljuvalo. Vsak naslednja gnostična sekta, ideologija, utopija, revolucija je pustila večje pustošenje: ameriška revolucija, francoska revolucija, socialistična revolucija, fašistična revolucija, nacistična revolucija, komunistična revolucija v Sloveniji.

. Veliko primerjav vidim z APARTHAIDOM v Južni Afriki z Ruando ( Tutsiji in Hutujci) ter komunistično revolucijo v Sloveniji, Ustaškim genocidom  v Jasenovcu, Srbskimi genocidi po Bosni, Kosovu  pred 20 leti. Nova, modernejša Utopija brutalno uniči predhodnico. Gnosticizem je samomorilen, samodestruktiven in nakazuje konec civilizacije. Izvotljenost in dekadentnost zahodne civilizacije. Najbolj tipični gnostiki v 20.stl. so bili nacifašisti s Hitlerjem in Mussolinijem ter komunisti z Leninom, Stalinom, Titom, Maom, …

V Evropi je danes GNOSTICIZEM večinsko  prisoten kot socialistični liberalizem ( verniki v SOCIALNO DRŽAVO, ki odrešuje človeka ZDAJ) in kot scientizem ( verniki v znanost, ki odrešuje človeka ZDAJ)., tehnicizem ( verniki v tehnologijo, ki odrešuje človeka ZDAJ), alternativne medicine, New age sekte, “Vzgoja brez kazni” in pedocentričnost ( ki odrešujejo otroka vseh frustracij in trpljenj), UŽIVAŠTVO, uživanje drog ( ki delujejo na otroka isto kot permisivni starši, ki otroka zalagajo z ugodjem in srečo).

Hkrati pa se gnosticizem z zahodnjaštvom izvaža po celem svetu. In Azija, Afrika se mu tudi ne znata upreti. Islam naj bi bil na nivoju gnosticizma in tu bo tudi počilo. Zaradi gnosticizma svet postaja edno bolj krut in krvav, revolucionaren, psihopatski, nečloveški, nenormalen, brez milosten, brez zdravega razuma, brez modrosti.

Je pa nekaj upanja na Zahodu, ker krščanstvo še tli in lahko zagori v majhen plamen, ki bo premagalo Nič gnoze, ki se venomer oblači v nova privlačna oblačila, slepila.

VIR

Refleksija ob branju knjige dr. Erica Voegelina, dr. političnih znanosti, ki je prvi dan Anschlussa pobegnil iz rodne Avstrije in predaval po univerzah v ZDA v prvi polovici 20.stl.

Njegova knjiga Nova politična znanost iz leta 1951 je tako aktualna, da se bere kot kriminalka, je prevedena v slovenščino in polihistorsko obvladuje zgodovino, filozofijo, antropologijo. V njej pa je veliko grških in latinskih izrazov.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Afrika, Amerika, Cerkev, skupnost, občestvo, Dialog, Družba, Jaz sem... ali biti ali imeti?, Kitajska, Knjiga, Religija, Slovenija, Socialistična Federativna Republika EU, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Vzgoja, ZDA, Zgodovina, gnosticizem_mainstream_religija, inženirji družbe, modne družbene smernice, mediji, novinarji, motnje osebnosti PSIHOPATI, muslimani, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, politika, protestanti, tehnologija in znanost, umetnost in kultura, ustanovni očetje ZDA, učenje, vraževerje ali praznoverje, vzgoja samega sebe | Brez komentarjev »

Obletnica smrti Margaret Thatcher

Objavil pavel dne 9.04.2014

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Zgodovina, borza, trg, citati, dobro vzgojen otrok, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, liberalne reforme ( PRO FREE Market), podjetništvo oz. mikroekonomija, politika, spomin, sposoben odgovorno in stanovitno DELATI in LJUBITI, učenje, vzgoja samega sebe | Brez komentarjev »