PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 'Zabava' Kategorija

Libertango Piazzola

Objavil pavel dne 24.12.2013

avtor Piazzola

naslov skladbe Libertango

izvajalci, zbor, capella The Swingle Singers

ta komad mi je boljši kot katerikoli od komadov Perpetuum Jazilla. Morda tudi, ker je tako erotično posnet.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Objavljeno v Amerika, Glasba, Zabava, umetnost in kultura | Brez komentarjev »

Srečanje piscev Časnika in Socialne akademije

Objavil pavel dne 19.12.2013

Zadnjič mi je uspelo priti na praznovanje vseh, ki pišemo za Časnik v Ljubljano, na praznovanje in klepet. 3 ure sem porabil, da sem se pogovarjal s starimi prijatelji iz SKŽ, pa s provincialom, pa s klasičnim liberalcem v NSI in nenazadnje z zelo mlado klasično liberalko (pravnico), ki sem jo srečal na liberalnem RoadShowu, ki ga je organizirala s Svetilnikom poleti Tanja Štumberger. A takrat nisem vedel, da je katoličanka. Kajti večino liberalnih ekonomistov in klasičnih liberalcev v Sloveniji na žalost nima krščanskih ali judovskih vrednot, zato morda dosedaj ni bilo uspeha pri postavljanju tega bloka. Ljudje s komunističnim vrednostnim sistemom nikoli ne morejo postati pravi, klasični liberalci.

Na žalost sem premalo časa govoril s sošolcem, ki je močan v Civilni družbi in se zadnje leto ogromno pojavlja v medijih. Spoznal pa sem tudi nekaj zelo mladih ljudi, ki delajo v Socialni akademiji.

Med drugim mi je v glavi ostala misel, ki jo je nek liberalec rekel: “Vi katoliki imate že vrednosti sistem zgrajen, zato potrebujete čisto malo informacij, pa lahko že v polnosti dojamete model klasičnega liberalizma! V ostalih strankah, tudi v SDS, pa je toliko ljudi, ki imajo šibek vrednostni sistem in jim lahko informacije dokončno na pladnju prineseš, pa bodo še vedno ti ljudje zaradi deviacij v osebnostni vrednostni strukturi zaključili napačno!”

Od pikantnih zgodbic iz sveta politike raznih strank, sem si zapomnil zgodbice o MM, RP in BB. Posebej pikantna je bila zgodba kako so pošteni kadri iz Demosove koalicje opozarjali Vizjaka, Janšo in vrh SDS na rabote ASK, ki je delala štalo po državni upravi. A so jih dobili po glavi. Par mesecev kasneje je JJ od ASK dobil nož v hrbet.

Druga zgodbice so bile o iznajdljivosti nekaterih politikov,duševno motenih v politik, o pokvarjenih, o maščevalnih,  o nesposobnosti nekaterih in o manipulativnosti, ki je za nekoga tretjega bila v nekem trenutku celo pozitivna.

Dialog z ljudmi, ki imajo podobne vrednote je nujno potreben za rast novega. Tako so delali ustanovni očetje ZDA. Vsak prinaša neke svoje načine mišljenja, poudarke na vrednotah, ideje. V dialogu se drug od drugega učimo, se brusimo, si prožimo ideje, si dajemo vzgon. Tako, da na koncu ni rezultat navadno seštevanje, temveč je še neka dodana vrednost skupnosti.

Jaz ostro ločim kolektiv ( drhal istomislečih, ekonomsko in v vseh ozirih nesvobodnih klonov) in skupnost ( svobodno zbrane samostojne osebe, ki se družijo zaradi podobnih vrednot).

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev, skupnost, občestvo, Dialog, Družba, Frederich Hayek, Jaz sem... ali biti ali imeti?, Matej Kovač, Praktični del življenja, RKC, Rado Pezdir, Robert Sirico_klasični_liberalec&katoliški_duhovnik, SJ, Slovenija, Tanja Štumberger, Urban Vehovar sociolog, Uroš Urbas, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Vzgoja, Zabava, dr. Igor Masten, dr. Janez Šušteršič, dr. Ljubo Sirc, dr. Mićo Mrkaić, dr. Peter Lah, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, liberalne reforme ( PRO FREE Market), mag. Bernard Brščič, mediji, novinarji, podjetništvo oz. mikroekonomija, politika, psihologija; duševnost, učenje, vraževerje ali praznoverje | Brez komentarjev »

Klarinet: Pastirček, Avseniki, kletzmer

Objavil pavel dne 17.11.2013

Vedno bolj obožujem klarinet, pa naj si bo nekdanji Terrafolk ali Katalena v osebi maestra Boštjana Gombača ali pa tale mojstrovina.

YouTube slika preogleda

Odličen mi je tudi židovski ( srednjeevropski, jidiš) kletzmer ( violinist, maestro Izak Perlman).

YouTube slika preogleda

Ketzmer v hebrejščini pomeni INSTUMENTI PESMI. V NYC pa pomeni  poroko in SWING.

Kletzmer s petjem v jeziku JIDIŠ ( 3:32)

YouTube slika preogleda

JIDIŠ petje v kletzmerju [1:15]

YouTube slika preogleda

http://www.youtube.com/watch?v=quNuQDBzf9Q ( maestro Zevnik in maestro Avsenik)

http://www.youtube.com/watch?v=FjkUJ9d6dDQ ( maestro Perlman)

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Glasba, Jaz sem... ali biti ali imeti?, Slovenija, Zabava, umetnost in kultura | Brez komentarjev »

Kovčki kraljice Elene

Objavil pavel dne 9.10.2013

http://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/foto-bratuskova-lahko-spoka-kufre

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Humor, Slovenija, Tomaž Štih, Zabava | Brez komentarjev »

Zoofilija in Bestialisti

Objavil pavel dne 13.02.2010

No, pa se je Roman Vodeb spravil komentirati primer Bulmastifov na psiho-analitičen način. Od kar se je pred dvema dnevoma prebila 10 dnevna “severno-korejska medijska blokada in cenzura” si dejansko vsi vse upajo, ker je DOVOLJENO, ker so fevdalci raji PERMISIVNO dovolili. Prej pa jajčkoti niso imeli jajc. Danes kar dežujejo blogi in časopisni blogi pisunov po naročilu, pisunov na ukaz fevdalnega gospoda.

Roman v svojem blogu zelo dobro analizira, zakaj se nekati ljudje spravijo imeti hišnega ljubljenčka. Temu reče zoofilija. V osnovi zato, ker “rabijo prijatelja”, “prijatelja, ki ne zapusti”, “prijatelja, ki me posluša”, ” prijatelja, ki mi vrača čustva”, ” prijatelja, ki me ne izda”. Skratka, ker niso socialno dobro opremljeni, ker nimajo v človeški družbi prijateljev, partnerjev – se zatekajo v supermarket potrošniško po žival, ki jim bo partnerja nadomestila.

Roman ne ločuje zaljubljenosti v psa, ne ljubezni do psa, ne prijateljstva do psa, niti seksa s psom ( sodomijo). Ne strinjam se s tem, da kazensko odgovornost za sodomijo Roman obsodi kot moraliziranje in politično pristranost.

Ko pojasnjuje, da elite niso bolj izpostavljene k seksualnim deviacijam sem skeptičen. Res je, elitnik si lahko plača kakršnikoli seks, tudi deviantnega, takega, ki je sodno preganjan v civiliziranih državah. Po drugi strani pa Roman pozablja, da so v elite prišli dostikrat ljudje, ki so izgubili oz. zapravili svoje življenje za to, da so na vrh prišli. Zatorej so samega sebe in svojo normalnost dostikrat žrtvovali ali pritajili, zatajili. Sedaj, ko pa imajo moč in denar pa si dajo duška. Kako naj bi torej pojasnil večjo perverznost pri Japoncih ali Nemcih kot to, da so z pretiranim grebenjem, delom, zatajevanjem zadušili svojo normalnost, tudi normalnost uživanja.

Roman pojmuje pod Bestialiste ljudi, ki nimajo čustvene veze z živaljo, ki živali ne spoštujejo, ampak jo vzamejo samo za objekt spolne naslade oz. ki jo ubijajo ali mučijo za to, da dosežejo užitek.

Zanimivo je, da Roman, gospo Baričevič predstavi zgolj kot žrtev. V startu kot otrok je ga. Baričević definitivno bila žrtev. Ni bila sama kriva, da se je rodila moški v telesu ženske. Prav tako za proces vzgojiteljev, ki so jo vzgajali ni bila kriva.

Težko danes trdno trdimo kaj se je dogajalo za garažnimi vrati s 3 psmi in gospo Baričevič – a danes so dejstva javno objavljena v časopisih: psi so imeli hude poškodbe anusov, debelega in celo tenkega črevesa. Nove poškodbe in veliko brazgotin starih poškodb. Torej je v tem primeru kazniva Zoofilija preskočila v kaznivo mučenje živali ( Bestializem).

Kakor je Roman dobronameren, pošten in iskren sleditelj psihoanalize vseh družbenih pojavov s pomočjo Freuda, pa so njegovi stiki z politiko, oz mnenja o politiki -precej osnovnošolska oz. na ravni pionirčka, morda redkobradega ZSMSjevca.

Meni osebno te perverzije Beričevića sploh niso zanimive, za te perverzije prvič slišim in zato sem jih zaradi aktualnosti tudi prebral z razumom na Romanovemu blogu. Mene predvsem zanimajo vplivi Beričeviča na elito in obratno. Mene zanima kako deluje ta mafijska država v državi. To mora biti glavno vodilo. Kako lahko nekdo spremeni “sodbo, ki ne zadrži pritožbe” v “popolnoma obratno dejanje” ( kajti protisodbe sploh bilo ni) oz. je bila na začetku neka sodba, kjer je sodeloval brat ministra Zalarja (LDS), ki je omogčil, da je kinolog Rotner ( stric ministrice Kresal (LDS)) lahko spisal pozitivno mnenje za vrnitev psov?

Pa še moje izkustvo:

Imel sem psa, ko sem bil okrog 20 let star. S svojim denarjem sem šel v nakup čistokrvnega psa. Dobil sem samo še psičko, s popustom. Malo mi je bilo nerodno, da je psička, ker sem želel imeti psa. Takrat sem si želel imeti psa zaradi prijateljstva. Določen čas mladosti sem imel s prijateljstvi oz. z iskanjem prijateljstev in krepitvijo prijateljstev kar velike težave. V psu sem takrat videl odrešitev. Hkrati pa sem si želel dokazati, da sem sposoben še za koga drugega odgovornost skrbeti, ne samo zase. Kajti zavedal sem se že, da sem razvajen otrok iz razvajene generacije otrok, na kateri je permisivna vzgoja sistema že puščala prve trajne poškodbe. Psa sem dojemal tudi kot samodokazovanje, da bom nekoč sposoben skrbeti, odgovarjati za in vzgajati otroka. Naj bo pes prvo bitje na kateri se bom učil, ne otrok.

Psički sem naredil sam pesjak in kočo, kuhal sem ji obroke s polento in mesom, bral knjige o vzgoji psov, skrbel za zdravila in cepljenje. Vsako popoldne po službi (in če sem bil kdaj na randiju ali s prijatelji) pa tudi pozno zvečer, tudi opolnoči ali ob enih zjutraj) sem jo vodil na dolge sprehode v gozd. Hodil z njo celo na dopust. Domači niso želeli za psa skrbeti.

Ko sem šel službeno za daljši čas v tujino, sem svojo psičko oddal skrbnemu lastniku zastonj v dar. Lastnika sem poiskal z radijskim oglasom. Še parkrat sem se kasneje nenapovedano tam oglasil, da sem se prepričal, kako skrbijo zanjo. Najin odnos je bila dobra in terapevtsko kvalitetna odločitev, ki mi ji zagotovo pomagal prebroditi določeno težko življenjsko obdobje, tako kot operirancu na kolenu pomaga bergla.

Imeti psa je bila velika odgovornost in skrb. Velik napor. Danes imam raje prijatelje, ljudi, družino, otroke. Odgovornosti je več, skrbi prav tako, še več napora. Pa še povratni odzivi niso samo prijetni in osrečujoči kot pri psu, ampak so tudi neprijetni in nesrečo prinašujoči. A v človeškem odnosu je tisto gonilo, ki ga drugi odnosi nimajo in so zato zelo impotentni. Ravno iz človeškega odnosa se lahko naučimo največ, smo najbolj srečni in najbolj nesrečni. Iz človeškega odnosa se rojeva transcedenca in ljubezen. V človeškem odnosu se marsikatera iluzija (zaljubljenost) razblini. Kako zdravilno, čeprav boleče! Samo v človeškem odnosu lahko imamo celosten dialog ( ne samo pasje vdano kimanje ali mačje stiskanje). Samo v človeškem dialogu lahko kot osebnost rastemo: telesno, spihično, duhovno. Odnosi z ideologijami, živalmi, -hej bloger: z monitorjem in tipkivnico – , predmeti so v smislu bega ali nezmožnosti človeškega odnosa zgolj velika regresija. Znak strahu pred spoprijemanjem z življenjem je beg v bolnico ( v bolezen), beg v drug svet, beg k živalici, beg v infantilnost.

Psa si danes ne želim več, niti kakršnekoli druge živali, čeprav živali spoštujem oz. imam pozitiven odnos do njih.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Dialog, Družina, Najini otroci, Partnerski odnos, mož & žena, Slovenija, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Vzgoja, Zabava, denar oz. kapital, inženirji družbe, modne družbene smernice, iskanje partnerja, kartel_monopol_oligopol_OLIGARHIJA_MAFIJA, motnje in bolezni, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, psihologija; duševnost, učenje, vzgoja samega sebe, zdravje | 8 komentarjev »

Film: Ugrabitev AF1

Objavil pavel dne 18.01.2010

Pravkar sem v celoti že 2. gledal akcijski film o ugrabitvi letala predsednika ZDA, ki se imenuje AF1. V Moskvi na letališču vstopijo v letalo ruski novinarji kot gostje. Na letalu jim nekdo iz varovanja pomaga priti do orožja, da zavzamejo letalo in izsiljujejo izpustitev komunističnega ruskega generala.

Film je napet, akcijski, dokaj na realnih temeljih. Motila me je edino patetika patriotizma s salutiranji.

Drugače pa bistvo filma niti ne zgreši fanatičnega sovraštva, ki v državah bivšega komunističnega bloka še vedno močno gori. Verjetno so za idejo dobili dogodke v Rusiji za časa vzpona Jelcina na oblast, hkrati pa tudi ostra vpeljava liberalnih reform v skrahiranem in obobužanem ruskem gospodarstvu in družbi. Te reforme je vpeljeval pravkar preminuli Jegor GAJDAR.

Ko sem gledal fanatične teroriste me je bilo groza predvsem tega, kako je v Sloveniji ta mentaliteta še vedno prisotna. “Američani ste uničili veliko Rusijo. Postavili ste lutke, kapitaliste in prostitutke. Uničili ste vse kar se je dalo!”  Takele stavke je sikal glavni terorist, ki je prišel s terorjem reševati svojega nacional-komunističnega generala Radeka v zaporu. In takele stavke ob ponosnem in patetičnem petju internacionale poslušamo množično v Sloveniji že 20 let, kljub padcu berlinskega zidu. Takole mišljenje vidim pri Liberalni akademiji LDS, kjer niti akademija, niti stranka nista liberalni – ampak orto socialistični.

Skratka film je še kako realen ideološko gledano. Le da se za predsednika in njegovo osebje v večini konča pozitivno, medtem, ko se za Slovenijo končuje vedno bolj negativno. Ljudje v Sloveniji v večini niso zmožni več logično razmišljati in povezati slabe posledice s slabimi vzroki, temveč kot infantilneži še vedno vse gledajo skozi očala ugodja na prvo žogo in skozi te leče izkrivijo prav vso realnost, tako da jim ni težko več hvaliti gnoja in po drugi strani zlivati gnojnico na zlate vrednote.

Ljudje še vedno mislijo, da jim bo komunistično, FEVDALNO gospodarstvo prineslo več blaginje kot pa kapitalistično gospodarstvo. Kot, da ne bi zadnjih 70 let živeli v takem bednem birokratsko dirigiranem in neuspešnem gospodarstvu in okušali posledic te odločitve v vedno večji bedi, revščini, negativni selekciji, izgubi zadnjega zaupanja v sočloveka, večanju zavisti, razpadu družbe zaradi razpada vseh zdravih vrednot, ki so bile surovo odstranjevanje zaradi nadomeščanja z iluzijami in utopijami.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Film, MGMT - gospodarjenje - upravljanje, Rusija, Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, ZDA, Zabava, Zgodovina, inženirji družbe, modne družbene smernice, liberalne reforme ( PRO FREE Market), odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, politika | Brez komentarjev »

Film Ljubezen, ločitev in nekaj vmes

Objavil pavel dne 2.01.2010

Na Silvestrovo sva z ženo ponovila lansko izbiro in sva pozno popoldne otroka peljala v varstvo in odšla na randi v kino. Lani Avstralija, letos pa film Ljubezen, ločitev in nekaj vmes ( originalni naslov je It`s complicated).

Film sem spet jaz izbral in povabil ženo. Če je taka priložnost , potem vem ,da moram izbirati med filmi, ki so blizu drami in romantiki in komediji, oz. nekaj vmes. Ok, lahko je tudi akcija. Med vsemi filmi, ki trenutno obstajajo v kinih, sta mi nazadnje ostala samo Sherlock in pa romantična komedija v kateri igra Meryl Streep.

Dosedaj še nisem gledal slabega filma v katerem je igrala Meryl, kar pomeni, da ženska zna izbirati filme v katerih bo igrala, pa naj si bodo težke drame ali pa lahkotnejši romantični filmi. Res sta v filmu tudi podpovprečni Alec Baldwin in zelo zoprni in podpovrečni Steve Martin. Nekaj podobnega kot Robert De Niro, ki zna igrati samo retardirane siciljanske mafijske šefe s svojo bebasto obrazno mimiko.

Film nama je bil obema zelo všeč. Kajti dotika se napetosti med možem in ženo, ki obstaja najbrž v vsakem resnem partnerskem odnosu, le da je ta napetost pri temu paru eskalirala v ločitev pred dobrimi desetimi leti, pa čeprav imata kar tri (sedaj že odrasle otroke). Dejstvo je, da ločitev resne veze nikoli ni mogoče popolno preboleti, še vedno nekaj ostaja, kar privlači, kar veže, kar spominja na dobro ( če je bilo seveda v vezi kaj dobrega). In ravno to kar tema dvema ostaja, ravno iz tega pogorišča vzplamti nov plamen. Skratka,  iz vsake dokaj kvalitetne veze ostanejo tudi kvalitetni spomini in kvalitetno “lepilo”. Film preseneča v tem smislu, ker ne sledi filmskemu mainstreamu o napihovanju in čaščenju zaljubljenosti. Ta ideal zaljubljenosti me v tej današnji globalni kulturi spominja na žarnico cestne svetilke in roj muh, ki ga ta toplota privlači in ubije. Množica neumnih muh. Množica neumnih ljudi.

Komedija se mi zdi dokaj inteligentna, saj sem dosedaj res malo holivudskih filmov doživel, kjer sem se toliko nasmejal ( oba z ženo sva se istočasno znašla v bruhajočem smehu, sinhrono, kar je še posebej lepo, ker je spontano – sploh glede na to, da se mi je v večini komedij težko smejati zaradi bednega humroja), skratka kjer ni toliko bebastega in prisiljenega humorja, kakršen je tudi moderen v Sloveniji, pa ne samo v gledališčih, pred kratkim sem se dolgočasil tudi pri znanih slovenskih stand up komediantih, kjer sem se recimo zasmejal s srednjo intenziteto enim 10% vseh šal. Morda, ker raje humor sam ustvarjam v svojih odnosih, kot da bi se mu pasivno prepuščal. No, v tem filmu sem se prepustil in sem se večino časa na polna pljuča smejal.

Kaj več ne bi izdajal same zgodbe in številnih kvalitetnih šaljivih dialogov, ker ni ravno nek globok film, ki mi je dal veliko življenjskih spoznanj in vtisov, odgovorov. Blestela je spet Meryl. Njeni (filmski, kao odrasli) otroci so bili vsi po vrsti osladni, zategnjeni, pasivni in brezkrvni.

Zato se bom ustavil samo ob zaključku filma, ki se je meni zdel neizrazit in slabo zaključen. Pa mi ga je žena razložila. Film nima happy enda. Žena da svojega bivšega moža na čevelj, ker je še vedno egocentričen in narcisoiden mamin sinko. Ki ni zmožen resne zveze, zmožen pa je osvajati številne trdnjave, a na koncu ko mine zaljubljenost, ne zna graditi odnosa. On bi samo smetano pobiral. Ni mi težko priznati, da mi je moja žena razložila konec filma. In sem se z njo strinjal. Da pa bo hec še večji, pa sem danes vprašal moje starše o tem koncu filma, pa ga ravno tako nista razumela, kot jaz.

Zanimiv je tudi moment, da 50 -letni moški vara svojo 25-letno novo ženo s svojo staro ženo, ker je nekoč seksi ( tudi fizično) ženska postala zgolj gospodovalna možača, medtem ko ima njegova bivša žena še vedno veliko atributov ženskosti: sprejemanje, poslušanje, občudovanje, nežnost, zmožnost pogovora, zmožnost uživanja v seksu, zna negovati svojega moškega – skratka zna LJUBITI – kar sodobne ženske po koncu zaljubljenosti nikakor niso zmožne.

Zanimivo je tudi gledati, kako je ločitev STARŠEV pred več kot 10 leti vplivala na pozno pubertetne otroke, ki imajo še v času poštudentskega življenja glede ločitve velike travme v svojem življenju.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Film, Partnerski odnos, mož & žena, ZDA, Zabava, iskanje partnerja, slabo vzgojen otrok | 1 komentar »

Violinist maestro Izhak Perlman igra klezmer

Objavil pavel dne 29.11.2009

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev, skupnost, občestvo, Dialog, Družba, Glasba, Humor, Religija, ZDA, Zabava, Zgodovina, judje, umetnost in kultura, vzgoja samega sebe | Brez komentarjev »

Rusija:Slovenija 2:1, čudežni rezultat naših glede na bedno igro

Objavil pavel dne 15.11.2009

Ko govorim o prednostih kapitalizma, vedno izpostavim sodobni šport: košarsko, nogomet, tenis itd. Najboljši igralci imajo največ dela in znanja za sabo, zato tudi največ dobrih rezultatov. In prav je, da so mnogo, mnogo boljše plačani kot povprečni igralci. V socializmu se zasleduje povprečnost s težnjo k bedi, k najslabšim, k največjim luzerjem in revčkom. Ali bi gledalci gledali socialistični šport, kjer so vsi enako plačani (slabo plačani) in kjer igrajo od talenta do debeluharskega sprehajalca na igrišču. To bi bil za gledalce šele dolgčas gledati.

Naši so danes igrali zelo slabo. Sploh Kirn. Rusi so imeli vsaj v prvem polčasu žogo 2/3 časa v svojih nogah, naši so komaj kaj odbili, o kakšnih podajah v zvezni in obrambni vrsti pa smo samo sanjali. Kaj šele o hitri, povezani in duhoviti igri od enega konca do drugega konca igrišča. Kaj šele z lepimi priložnostmi in ubranjenimi streli, da ne sanjam o številnih zadetkih.

Težko je verjeti, da naš nogometaš žogo, ki jo dobi nabaše 10 m stran od slovenskega igralca, kar sem opazil nekaj desetkrat. Ali pa ne zna žoge štopati.

Proti Angliji so zares dobro igrali, ni mi bilo problem tukaj pohvaliti. Danes pa me je po ogledu prvega polčasa minilo gledanje drugega. To je počasen balkansko-vaški fuzbal. Dolgčas. Le kdo to gleda, razen fanatikov “nacionalnega interesa”: “Kdor ni povprečko, ni Slovenc! Hej , hej , hej!”?

Še dobro, da so bili Rusi ob vsesplošni premoči tako impotentni in nespretni pri zaključkih akcij. Kajti rezultat bi bil lahko upoštevajoč hitro rusko igro in število strelov na gol kar 10:1. Tudi Handanović bi lahko pri obeh golih bolje posredoval.

Poslušanje Igorja Berganta na RTVSLO pa je bilo kot poslušanje in branje slovenskih novinarjev F21 oz. N-571 ( ki so navijači in nimajo občutka za objektivnost in nimajo znanja). Bergant je realnost tako izkrivljal celo tekmo, da sem imel občutek kot da poslušam shizofrenika iz Polja pri LJ.

Rezultat 2:1 je čudež. Tako je. Rezultat je fenomenalen, pravi čudež glede na igro, ki so jo naši pokazali.

Gledal sem prvi polčas in Rusi so imeli 7 strelov na gol, naši enega. Bergant pa je govoril o izenačenosti. Ob 61% posesti žoge Rusov, ki so si jo igrivo podajali, medtem ko je komaj kakšno žogo uspelo našim odbiti – pa še to v noge Rusov. Grejt sakses, bi rekel shaman.

Vsi (razen enega) so igrali slabo, Kirm pa porazno. Tudi Kek mi je vprašljiv, ko drži analfabeta, ki ne zna štopati, ne podajati in izgubi vsako žogo – kar celo igro v igri.

Za nove igralce zadnjih 15 minut ne morem oceniti, ker jih nisem več gledal. Le enega igralca moram pohvaliti: Brečko je bil super.

Na HRT2 gledam zdajle Portugalsko in Bih. Obe sta za razred boljši od zgoraj omenjenih tekmic. Fuzbal pa hiter, kombinatoričen, igriv. Res so Portugalci tisti, ki so boljši in vodijo igro.

Pravkar se je končala tekma Bih – Portugalska. Tekma je bila boljša, hitrejša, polna akcij, lepih podaj, prodorov. Končala se je 1:0. Čeprav so igralci Bih dali kar 3 vratnice. Od tega 2 vratnice v času 2 sekund. Portugalci so prvi polčas igrali nogometno poezijo, le premalo učinkoviti so bili. Drugi polčas pa so bili dosti slabši Bosanci kar na nivoju, ker so Portugalci popustili.

Nič hudega, če so naredili dodatne kvalifikacije, kajti vsi so si sami krivi, da so se znašli v njih in vsi imajo možnost v igri in rezultatsko dokazati, da si zaslužijo nastop v Afriki, na SP v Južni Afriki.

Nek forumaš pa Berganta ceni v primerjavi z zaspanimi, pijanimi in depresivnimi ostalimi športnimi novinarji, a pravi da se tudi Bergant lahko skrije pred legendami YU športnega komentiranja:

še vedno pa se ne more primerjati z yu legendami

“Još 25 minuta mučenja na ovoj stolici, prvenstveno za mene, a što se vas ti će izuzetno lako možete preći na neki drugi kanal i odgledati neku špansku seriju ili nešto drugo što će sigurno biti zanimljivije za vas.”

“Sledećih nekoliko minuta ovog snimka protiću u znaku Georgi Hadžija i ove kretenske reklame za kečap!”

“Kakav udarac, pocepao je vazduh na vodonik i kiseonik.”

“Topovski udarac i gol!!! Kurac gol, prečka … Sjedi mali, pička ti materina, ništa ne vidim.”

“Vahidin Mušemić u izglednoj šansi – i ništaaa … Ali opet Mušemić dolazi do lopte, udarac – i golman brani, lopta se odbija do Mušemića koji upućuje snažan udarac lijevom nogom … Prečkaaa!!! Mušemić ovaj put glavom i opet je promašio, jeb’o mu ja mater smotanu!!!”

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Afrika, Humor, Rusija, Slovenija, Vzgoja, Zabava, inženirji družbe, modne družbene smernice, liberalne reforme ( PRO FREE Market), mediji, novinarji, Šport | Brez komentarjev »

Družinski izlet na planino Lipanco in na Debelo peč

Objavil pavel dne 17.10.2009

Bled – Pokljuka – Mrzli studenec – spomenik (parkiramo avto) – planina Lipanca ( 30 minut hoje) – Debela peč (2 uri hoje).

Pokljuško planoto na njenem severozahodnem robu ločuje od ledeniške doline Krme strm greben z vrsto lahko dostopnih razglednih vrhov. Prvi dvatisočak v tem grebenu je Debela peč, travnat vrh, s katerega boste lahko uživali v razgledu na Triglavsko pogorje, Pokljuko, Bohinjske gore, na vzhodu pa boste v lepem vremenu onkraj doline Save opazili Karavanke in za njimi Kamniške Alpe. Fantastično se je videl Triglav, mali Triglav in obe koči: Kredarica in Planika z melišči spodaj. Del poti poteka malo pod robom tega grebena, ki se odpira proti prepadom doline Krma na severuzahodu.

Pot je enostavna. Do Lipance je gozdnata pot, v glavnem smreka, ki s težavo spusti na pot sončne žarrke. Pot je primerna za otroke starosti 3 do 4 leta.  Zgornja polovica poti pa je široka potka, skoraj cesta mimo borovcev, ruševja in macesnov ter pašnikov. Z dobrim otroškim vozičkom se da enostavno priti do Lipance, kjer je planšarija.

Naprej do Debele peči pa teče vsaj 1m široka in utrjena pot ves čas o ruševju, zadnjih 100m višinske razlike pa po travniku (dvomim, da so to pašniki, kajti višina je preko 2.000m). Do Debele peči naj bi enostavno prišli 5- in 6- letniki s kondicijo. Mlajši otroci pa v očetovem nahrbtniku.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družina, Izleti, turistične destinacije, Slovenija, Vzgoja, Zabava, turizem, vzgoja samega sebe, zdravje, Šport | 1 komentar »