PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 'Starejši sin' Kategorija

Fotografije otrok: mlajši star 7m

Objavil pavel dne 2.01.2009

Raziskovanje po dnevni sobi

Raziskovanje po dnevni sobi

Vojaško puzanje brez puške

Vojaško puzanje brez puške

Zmagoslavni nasmeh ob plenu

Zmagoslavni nasmeh ob plenu

6 zob in Gagica Micka

6 zob in Gagica Micka

Najvarnejše postavljanje na noge

Najvarnejše postavljanje na noge

Rizično postavljanje na noge po nekaj padcih na glavo

Rizično postavljanje na noge po nekaj padcih na glavo

Plezanje na jedilni ležalnik

Plezanje na jedilni ležalnik

Očka me kopa, starejši brat pa šprica. Vsi pa zelo uživamo!

Očka me kopa, starejši brat pa šprica. Vsi pa zelo uživamo!

Fotografiranje 20.12. 2008

z resolucijo 640 ×480 ( na žalost fotoaparat sam premakne v najnižjo, verjetno zaradi video snemanja)

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Mlajši sin, Najini otroci, Starejši sin | Brez komentarjev »

Fotografije otrok: mlajši star 6m in starejši star 2 leti in 2 meseca

Objavil pavel dne 2.01.2009

fotografiral sem 20. novembra 2008

resolucija zgolj 640 × 480

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Mlajši sin, Najini otroci, Starejši sin | 1 komentar »

Govorjenje celih stavkov

Objavil pavel dne 29.12.2008

Sedaj je spet pomoemben prvi sine, saj je naredil enega večjih razvojnih premikov. Ne samo, da se da z njim že dolgo normalno sporazumevati, da govori glagole in samostalnike, včasih eno, včasih oboje.  Zadnji teden namreč že govori cele stavke. Sicer so v kakšnih besedah ali pa v njihovi povezavi še kakšne slovnične napake – ampak cseeno. Pa sem doslej slišal, da v glavnem punčke začnejo govoriti kasneje. No, naš bo vsak čas star 2 leti in pol. Veliko se z njim ukvarjamo. Največ pa pripomore po mojem to, da prebiramo pravljice, knjigice oz. zgodbice. Potem te zgodbice kasneje na sprehodih obnavljamo, modificiramo, se o njih pogovarjamo. Najstarejši sine potem z veseljem zgodbice ponavlja, obnavlja, pripoveduje. Spomin ima fantastičen. Sedaj mi postaja tudi jasno, zakaj je ZZD tako očitno proti gledanju risank oz. TV za malčke mlajše od 6 let. Ker hkrati vidim tako to plat, kaj lahko z otrokom delamo na polju odnosov in kominikacije, zgodbice, burjenja domišljije – kot hkrati negativni pol – ko mu dam na PC več kot 2 risanke in po koncu namesto hvaležnosti doživimo čustveno izčrpanega in izsušenega otroka, ki agresivno protestira in tečnari, ker je “zmanjkalo droge”.

Hkrati smo na zadnjih obiskih bili presenečeni, da si je najsterejši končno upal iti na trampolin. Z ostalimi otroci je bil večina dneava skoraj neopazen in neproblematičen, tako otroci drug drugega motivirajo. Če bi bili doma, bi “ga imela stalno na grbi”, “stalno bi se želel crkljati”.

Druga stvar, ki sva jo razvila so bili ti puzzli, ki jih otrok tako rad sestavlja in se s tem zamoti po dobre pol ure na vsakega. Sedaj je dobil za različna darila kar 6 puzzlov velikosti okrog 4×5 ploščic.

Mali pa se je začel dvigati na noge in se ob parih padcih naučil tudi spuščati že. Drugače včasih stoji še na prstih, celo kot baletka, še huje, včasih na hrbtni strani prstov. Pri njegovih 8 mesecih in kilaži 11 kg naju to kar malo skrbi. A to je pač njegov refleks, saj sam to ves čas dela ko pride do omare, stola, kavča ali mene, ki berem kaj. Enostavno začne plezati in se dvigovati. Danes sva mu prvič dala gor ortopedske čevlja, da bi stal na celem stopalu in ne samo na prstih.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Mlajši sin, Najini otroci, Starejši sin, miks | Brez komentarjev »

Sveti Pavel

Objavil pavel dne 17.12.2008

Že nekaj časa z navdušenjem spremljam prispevke o svetem Pavlu, ki jih v Družini piše profesor dr. Maksimiljan Matjaž, kajti leto 2008 je cerkveno leto posvečeno apostolu Pavlu.

Sveti Pavel, mojster El Greco

Sveti Pavel, mojster El Greco

Pavel se je rodil v grškem trgovskem mestu Tarz ( danes je to azijski del Turčije) leta 8 po Kristusu z imenom Savel. To mesto je bilo zelo na prepihu raznih trgovskih karavan proti Perziji in s tem na prepihu raznih misli, idej, kultur, znanj. V Tarzu je živela tudi majhna judovska skupnost, kjer se je Savel rodil. Tam, kjer je človek na prepihu, stalno ogrožen v svoji identiteti – se človek bolj ukorenini in prečisti v svoji identiteti. Tako je tudi Savel zelo močno prodiral v judovsko religijo, že kot 10 letni deček je znal večino svetih knjig na pamet ( okrog 500 strani).  Še celo preveč: bil je fanatično obseden z vsemi farizejskimi pravili. Kdor se preveč oklepa pravil, je v osnovi zelo prestrašeno bitje, negotovo bitje in nazadnje nesvobodno in krčevito bitje. Vseeno je bil Savel izjemno izobražen tako v judovski religiji, kot v grških znanjih, predvsem v grški filozofiji. Savel se je kot bodoči rabin najprej moral izučiti ene od obrti, da se je lahko samostojno preživljal: naučil se je izdelovanja šotorov.

Savel je sodeloval pri preganjanjih učencev Kristusa. Bil je celo voditelj preganjalcev. Sodeloval je pri uboju prvega večjega karizmatika med Jezusovimi učenci: sv. Štefana. Sicer noben vir ne potrjuje, da je tudi Savel kamenjal Štefana do smrti.

Savla iz konja ( “znanja”, ” oblasti”, “svojega prav”, “samozavesti”) vrže Božji duh, ko se je vračal domov. Oslepi ga. Globinsko ga strese tako močno, da se Savel začne spreobračati. Savel v puščavi sliši glas:”Savel, zakaj me preganjaš?” Božji duh Savla tudi preimenuje, krsti v Pavla.

Kaj je bilo tako močno ob Savlovi spreobrnitvi v Pavla? Kljub močni veri v Jahveja, je Savel kljub vsemu čutil neko močno negotovost, strah, ukalupljenost v pravila. Predvsem to, da si mora LJUBEZEN V ŽIVLJENJU ZASLUŽITI. Celo v odnosu do Boga je doživljal točno to kar povsod v življenju: POGOJNO LJUBEZEN. Pri srečanju s kristjani in mučenci, ter nazadnje s samim vstalim Kristusom pa je začenjal doživljati glavno moč odnosa s Kristusom: to je zastonjsko in brezpogojno ljubezen. To je tisti MAGIS, “nekaj več”, ki ga je gnal v svobodo, v oznanjanje brezmejne svobode v brezpogojni ljubezni odnosa.

Nekateri podatki govorijo, da je bil Pavel kronično bolan, imel naj bi namreč epileptične napade, kar je v tistih časih pomenilo, da te je lahko skupnost usmrtila, kajti imel si znake hudičovega delovanja. Pavel je bil obdarovan s številnimi talenti: dober govornik, dober pisec, izvrsten razumnik in karizmatik. Po drugi strani pa je bil baje fizično videti prav klavrno: majhen, droben, plešast, grd, neprivlačen, menda celo šepav. Kljub vsemu je kasneje Pavel sam prehodil preko 60.000 km v svojih oznanjevanjih evangelija po Sredozemlju.

Pavel je znan predvsem po svojih pismih krščanskim skupnostim. Kot izjemen intelektualec je imel velikokrat konflikt s Petrom in ostalimi judovkimi kristjani. Pavel je želel evangelij prenesti poganom: Grkom, Rimljanom. Zato je bil velikokrat v strastnem dialogu z njihovimi veljaki, filozofi. Prav tako pa tudi z lastnimi judovskimi filozofi in modreci. Bil je izjemno spreten v dialogu, izjemen retorik, izjemen mislec in izjemen karizmatik.

Umrl je leta 64 po Kristusu v Rimu, ko so ga Rimljani obglavili, čeprav je večkrat čudežno ušel iz ječe, dostikrat pa se je kot dober pravnik skliceval na rimsko pravo, kajti od rojstva je bil rimski državljan.

Pavel je moj svetnik in svetnik mojega najstarejšega sina. Moderno govoreč bi lahko rekel, da je njegovo delovanje za mene še vedno velika avtoriteta, ki jo spoznavam iz Pavlovih pisem v Novi zavezi.

še par drugih podatkov, fresk, slik in ikon o sv. Pavlu iz Tarza.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Bližnji vzhod, Cerkev, skupnost, občestvo, Dialog, Knjiga, Starejši sin, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Zgodovina, inženirji družbe, modne družbene smernice, izreki puščavnikov, cerkvenih očetov, judje | Brez komentarjev »

Razvajen (ne-na-vaje-nost na RED) dojenček

Objavil pavel dne 4.12.2008

Najine izkušnje:

midva sva izbrala srednjo pot, kajti Milivojević je rekel, da do 1,5 leta otroka še ne moreš razvaditi ( tu je večina kvalitetnih strokovjakov razdeljena, toda bistvene razlike po Zoranu Milivojeviću do približno 1,5 leta še ni). Večje škode še ne moreš napraviti). Takrat pa se že začne, če opuščaš kritiko, zahteve (naloge otroku) in kazni, ter še naprej otroka samo hvališ in neguješ ( kar je seveda potrebno nadaljevati).

Včasih so otroci veliko jokali. Starši niso imeli mnogo časa za njih. Seveda so parkrat na dan poskrbeli za otroka. Če je pa jokal, pa je bilo naravno. Danes pa so mame panične, preSTRAŠENE in pretirano skočijo v pomoč že na vsako otrokovo cmirjenje, stokanje – kar je na robe. Velikokrat se to v družbi dogaja, da skačemo iz enega EKSTREMA v drug EKSTREM. ( starši niso imeli nič časa oz.  starši so ves čas prestrašeni in na preži)

Navezal bi se še na misel dr. ZZD in dr. Žorža, da je otrok lahko že razvajen od prvega dne. Razvajenost pomeni NE-NA-VAJE-nost na RED. Otroka moramo postopoma učiti red, naučiti na našo kulturo in civilizacijo. “če ga ne bomo mi tepli, ga bo življenje še 1000x bolj teplo!”. Gostečnika in njegovih učencev ne jemljem za kvalitetne, ker spadajo med permisivne “strokovnjake”, ki imajo celo včasih s stroko skregane ideje in teorije ( npr. o zlorabljenosti otroka). Danes je v Sloveniji permisivnost v stroki in med starši še vedno prevladujoča IDEOLOGIJA.

Skratka v osnovi sta dve močni odstopanji: 1. spanje 2. hranjenje

Otrok naj bi ponoči spal v svoji posteljici. Tudi hranjenje in izločanje naj bi prej ali slej razvojno postalo nek ritem.

Tukaj lahko nepoznavalci naredijo veliko ŠKODO. DOJENČEK ŽIVLJENJSKO RABI BLIŽINO, TOPLINO. Večinoma DOJENČEK joka zaradi neke POTREBE ( življenjsko odvisen), dosti kasneje zaradi želje ( ni življenjsko odvisen). 1. lačen, žejen 2. ZASPAN, utrujen 3. prestrašen ( običajno zgolj zaradi sanj. Lahko pa je pretirano: če ima dojenček slab odnos z mamo, če ima mama slab odnos z očetom se to pri otroku čez dan transformira v podzavest in sanje to ven butajo z brutalno iskreno grozo). 4. polulan, pokakan 5. bolan 6. želi bližino, toplino, ljubezen, ljubkovanje, obraz mame, pogovor, božanje ==> od tukaj ven prihajajo najhujše motnje ljudi, ker niso zmogli toplega odnosa z mamo ( oče tega ne more nadomestiti, če je mama infantilna ali motena). Predvsem pa od tu prihajajo motnje, da se ljudje bojijo pristne bližine z drugim človekom, da so sami, osamljeni, samotarji, ne znajo navezovati kontaktov, ne zmorejo biti z nekom, biti zvesti itd. Celo en znameniti stavek obstaja: PSIHOPATA NAREDI MOTENA MAMA.

Kdor tega ne daje dojenčku, ko ta joka – je po mojem terorist in psihopat ( v literaturi pa samo motena ali infantilna ali razvajena mama). Dostikrat, ko je pri 1 letu že začel delati ekscese, pa sva vse šla skozi – sva drugi dan videla, da se je v njem kuhala bolezen ali pa da so bili zobki vzrok tečnosti.

Midva sva tavelkega kar velikokrat v roke vzela in nosila. Ponoči je sam ( veliko sem ga prenosil, da je zaspal – potem kasneje, pri 1 letu, sem bil zraven, kasneje pa sem ga tudi že včasih zapustil) zaspal v posteljici. Včasih sem ga sredi noči nosil, včasih ga je žena podojila in je ob njej prespal del noči. Še danes imava ta nočni obisk – in to je znak, kot nama je včeraj na predavanju rekla ZZD – da se še nisva OD-LOČILA. Malega veliko več nosimo. Je bolj nesiguren in nesamostojen kot ta velik. Bolj je prestrašen, zato več te nege rabi.Zvečer ga nosim in položim v posteljico, okrog 1h se zbudi in ga lahko hitro uspavam, toda ko ga dam v posteljico -se zbudi. Hoče biti v dnevni sobi na kavču. Tako, da žena drugi del noči tam prespi ( je mnogo topleje). Doji ga vsakič, ko želi. Zdaj dodajamo že 2 meseca, kar zmanjša dojenje. Največkrat je VZROK TEČNOSTI otroka po mojih izkušnjah ŽEJA ( voda, razredčen sok) ali UTRUJENOST. Kajti pri lakoti je otrok histeričen.

Vseeno se mora starš pri otroku naučiti NIANSE joka: kdaj je res bolečina, kdaj je res iskrena želja po hrani, spanju. Kdaj pa je jok tečkanje za brez veze, tečkanje za ekstra pozornostjo, kdaj izsiljuje nekaj ekstra. Ponoči res ni čas za pogovor in igranje z otrokom, ponoči se vse naredi, da se otroka uspava, če je starš normalen. Če pa se sredi noči z otrokom igra, pogovarja, bere pravljice – pa sporoča otroku blodno sporočilo o ritmu dneva.

Najin otrok je začel dalje spati, ko se mu je začela dodajati hrana, ko je močneje jedel. Je pa naravno, da se otrok ponoči zbuja zaradi sanj še tja do OŠ ( ker otrok živi v svojem magičnem, domišljijskem svetu!!!). Ne SMEMO pa ga siliti, da ponoči pove, da ga lulat ali kakat ( ZZD je včeraj nekajkrat poudarila, da to ni dobro zanj) in da bo razvojno sam prišel do tega. Otrok ima pravico spati s plenico do 5. leta. Vsi 2. leti stari otroci pa morajo sami čez dan na stranišče, biti suhi in ne smejo piti iz flaške oz. cuzati dude – ker je to regresivno, nazadovalno ( skratka razvajenost).

ZZD je rekla, da v vrtcu v enem tednu nauči (15 otrok naenkrat), da zaspijo. Ne dela panike. 2x ali 3x gre do otroka, ki dvigne glavo iz posteljice in mu jo rahlo potisne dol. Seveda je štala pri starših, ki s(M)o otrokom že pokazali PREMEHKO plat in smo sami infantilni ( “otrok se nam smili”, “ne zdržimo joka otroka”, “boli nas, ko joka”) To je znak šibkih (delno infantilnih) staršev, ki so PRETIRANO SKRBNI in otroka PRETIRANO ZAŠČITIJO, tako da otroci niso kos nalogam, ki jih njegovi vrstniki že z lahkoto zmorejo ( otroci iz vatke, kar je danes najpogostejši pojav). O PREZAŠČITENOSTI največ kvalitetno piše p. Dr. Karl Gržan ( glej blog Aleša, kjer je celovit miselni vzorec Gržanovega predavanja iz NV2008).

Problem s(M)o mame oz. očetje – ki jih otrok začuti, da so šibki, neznačajni, mehki in jih z lahkoto s pomočjo joka in izsiljevanja vozi okrog prsta. Pri nas sem jaz tisti. Ko gre otrok spat, vedno kliče mene. Otrok kliče “mehkejšega starša”, “šibkega starša”, “slabiča”. Včasih so bile pogosto mame, danes pa očetje. Isto je rekla za prvi odhod v vrtec ali potovanje na 5 dnevni tabor ( 5 letniki). Če se mama ne zmore OD-LOČITI, potem je tam nekaj polurna štala.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Bogdan Žorž, Družina, Jaz sem... ali biti ali imeti?, Mlajši sin, Najini otroci, Partnerski odnos, mož & žena, Praktični del življenja, Slovenija, Starejši sin, Vzgoja, dobro vzgojen otrok, dr. Karl Gržan, dr. Zdenka Zalokar Divjak, dr. Zoran Milivojević, inženirji družbe, modne družbene smernice, motnje in bolezni, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, pretirano prilagojen otrok, prezaščiten otrok, psihologija; duševnost, psihološko svetovanje, razvajen otrok, slabo vzgojen otrok, sposoben odgovorno in stanovitno DELATI in LJUBITI, učenje, vzgoja samega sebe, zanemarjen otrok, zdravje, zlorabljen otrok, šolstvo | Brez komentarjev »

Risanka Krtek

Objavil pavel dne 3.12.2008

Že 30 let je odkar ne gledam več risank po svoji želji. Prva risanka, ki jo lahko prikličem iz spomina je bila baje slovenska risanka o volku in Jančku. To sem imel kot res mali malček najrajši. Risanka, ki sem jo v času celega otroštva najrajši gledal, pa je Tom and Jerry. Kljub odlični Čebelici Maji. Nasploh sem vse risanke rad gledal. Kasneje sploh bolj inteligentne, kot je madžarska Gustav. Na živce mi je po svoje šla tista italijanska, možic in črte. Pa tudi nesmiselni Kojot in absurdna A je to.

Danes moj sin, star 2 leti in 3 mesece, dobi povprečno risanko ali dve na dan. Običajno zvečer. Za malčke današnjega časa je precej kultna risanka Mojster Miha ( orginalno: Bob the Builder). Sem pa tja pa tudi brezkrvna risanka o Nody-u.

Za najinega sina sva zečala z ženo risanke iskati pred 3 meseci. Prvo sva kupila Čebelico Majo, nekaj od teh pa sva si v knjižnici sposodila. Čebelica Maja se mi zdi ena najboljših risank za otroke okoli 3 ali 4 leta. Je pedagoška, didaktična, ravno prav realistična in ravno prav fantazijska. Pa seveda zelo psihološka: podjetna in radovedna Maja, butalski in prezaščiteni Vili, modri učitelj Filip – ki je prav posebej nadarjen s humorjem in pa ostali pomožni liki z bolj izraženimi motenimi značaji.

Trenutno pa najin otrok najrajše gleda Krtka. “Ahooooooj!”. Že kot oče moram razmišljati o koristnosti risank. Tako da Tom and Jerry za 2 leti starega malčka definitivno odpade. Čebelica Maja je po svoje tudi še prezahtevna za njega.

Krtek pa je optimalen.

Evo eno risanko za pokušino.

Radoživ, optimističen, čustven in podjeten. Vedno se sooči z nekim problemom. Sreča razne figure, ki so za otroke poučne. In Krtek išče rešitve. Vse različne načine poskuša na simpatičen način. Značilno je, da mu v prvo nikoli ne uspe, ampak vedno kaj simpatično zamoči. Vedno potem sprejme odgovornost za svoja dejanja in vedno potem optimistično in simpatično začne z neko novo domislico. Poprasaka se po glavi in tuhta. Potem se pojavi ideja in navdušeno krikne.

Od kolegov sva dobila CD s kakimi 10 risankami Krtka iz slovenske TV. Prvič sem jo dal gor na CD player, ko sem imel poln avto živil, ki sem jih moral znositi v zgornje nadstropje, a z otrokom sva bila sama doma. Tako sem mu dal gor CD s Krtki, zaprl tiho vrata, vmes pa znosil po 50ih stopnicah ene tri škatle živil. Ko sem vsa živila zložil v hladilnik in omare, je mali gledal morda 5 risanko. Tako je prišel čas, da sem ga še previl in kasneje dal spat ( vmes pa sva se seveda pogovarjala o Krtku). Neverjetno, kako se da z liki iz risank otroke zamotiti, jih potegniti v fantazijski svet in jih s temi liki tudi vzgajati.

Sedaj Krtka dostikrat z otrokom gledam. Vem, da risanke niso ravno priporočljive ( dr. ZZD do 7. leta odsvetuje TV: » Najboljša risanka je ugasnjena risanka!«) za majhne otroke, ker je le te dobro čimbolj obvarovati PC in TV ( alienacije) in dajati poudarka odnosom, igranju oz. druženju. Ne pa temu da otrok nedeljsko jutro zdolgočaseno in apatično bolšči v monitor z v TV.

Definitivno nisem za ameriške risanke tipa Levji kralj ali Ledena doba, ker so prehude za malčke in preveč agresivne, tudi težko dojema vse to. Krtek je trenutno optimalna risanka za 2 do 4 letnega malčka in tudi sam jo z otrokom rad pogledam. Zaenkrat vidim vedno bolj v globino kako čudovita in pedagoška je ta risanka, za razliko od neke risanke na TV ( Ruby in Max), kjer mali zajček ves čas izsiljuje svojo mamo, le ta išče rešitve na to, a je celo risanko neuspešna. Mali razvajenec in aagresivnež zmaga nasproti staršu. To je bolj risnaka za sodobne starše, češ poglejte kaj se z vami dogaja, skupaj se vzemte in nehajte že s to permisivno, neučinkovito vzgojo. Joj, mene kar tesnoba davi, ko to risanko gledam, in z ženo sva se že odločila, da bomo to risanko ignorirali, ker je bila že 2x zaporedoma protivzgojna.

Katere risanke od Krtka smo nazadnje gledali: od telefona, pa kako je rešil miško pred poplavo, pa kako je imel robotka za kopat rove, pa kako je pomagal rožam pred ličinkami itd.

Tukaj pa sem našel še par risank od Krtka, ki so seveda s tujimi naslovi, a je vseeno, saj Krtek tako ne govori. Vse kar reče je ” Eeeeeeeeeeeeeej!” ali ” Haaaaalooooooo!” pa seveda “Ahhooooooj”.

Na desetine risank o Krtku se dobi v različnih jezikih na spletu Youtube.com. V iskalnik youtube je potrebno vpisati zgolj sledeča gesla:

  1. Maulwurf
  2. krtek
  3. mole

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Dialog, Film, Humor, Najini otroci, Praktični del življenja, Starejši sin, Vzgoja, Zabava, dobro vzgojen otrok, dr. Zdenka Zalokar Divjak, spomin, učenje, vzgoja samega sebe | 2 komentarjev »

Otroške igre, POBARVANKE

Objavil pavel dne 29.11.2008

Včeraj smo na obisku pri moji sestrični videli vse stene polepljene z barvankami. Dala nam je par naslovov na internetu, ki pa sem jih med tem že nekaj pozabil:

menda

www.otroci.org

http://www.ringaraja.net/nalogezaotroke_0-2.html

http://www.ringaraja.net/nalogezaotroke_3-4.html

v iskalniku coloures ( ali kako se že francosko reče barvam?)

http://www.coloriez.com/images/coloriages/

http://www.spletnenovice.net/pobarvanke-za-najmlajse-in-mlade-po-srcu.html, ki navaja sledeče spletne naslove:

“Ena izmed možnosti je spletni portal Piki, kjer so pobarvanke razdeljene v 5 sklopov:

  • lažje pobarvanke,
  • težje barvanke,
  • barvanke s simboli,
  • pobarvanke s štetjem in računanjem,
  • pobarvanke na spletu.
Tukaj je še nekaj namigov:

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Praktični del življenja, Starejši sin, Zabava, učenje | Brez komentarjev »

Ne grem na kolena

Objavil pavel dne 28.11.2008

Za razliko od cmeranja in patetičnosti Saške Lendero, pa moj mali sinček, pri sedmih mesecih, ne vleče samo nog za sabo, temveč včasih prav ponosno svoj spodnji del že dvigne na kolena in stoji že na vseh štirih. Gre na kolena. Ob lastnem čudenju in veselju, ter z našim čudenjem in veseljem.

Glede na to, da se preplazi že nekaj metrov, to pomeni, da prepotuje dnevno sobo in kuhinjo. Pozitivnost gibanja je vsaj minimalno ustavljanje nabiranja teže, ki je že blizu 10 kg. Še bolj pa sva vesela, da je z gibanjem in “spoznavanjem narave in družbe” izgubil tisto vsakominutno tečnost, ter se je zmožen vsaj nekajkrat na dan po 10 min samostojno zamotiti med igračami in na raziskovalnih pohodih.  Občudujem njegov prvovrstni pogled, njegovo zretje v svet, ki je tako polno iskrenega čudenja in izjemne učljivosti, hkrati pa neizmernega zaupanja v dobro.

Parkarat sem ga že zalotil, kako je odpiral spodnji drseči predal računalniške omarice.

Zelo moramo paziti, da ga po nesreči ne pohodimo.

Sedaj prihaja do izraza, da mali spoznava igrače – taveliki pa jih odnaša pred njimi v ljubosumni pozi: ” To je moje! Pusti!”, kar je normalno za starost dobri dve leti. Saj tako otrok lahko navezuje svoj svet k igračam, predvsem pa poglablja odgovornost do svojih stvari.

Skratka, sedaj starši še ne smemo otroka siliti naj solidarnostno deli svoje stvari. Ker najprej mora dobiti odnos, navezanost, spoštovanje do igrače.

Danes sem prebedel noč. Zaenkrat me utrujenost še ni zadela in porazila. Pol noči sem delal projekt za službo, eno uro spal, nato starejšega vzel v posteljo in bdel zaradi njegove nemirnosti in težav, da ponovno zaspi. Vmes pa poslušal jokanje tamalega, dokler mi ga ni žena prinesla ob štirih zjutraj, da ga pač jaz nosim. Tako sem ga nosil do jutra na rokah. Noče in noče se pustiti odložiti. Noče spati na hrbtu, kar je bilo za tavelkega najbolj običajno. Očitno je zelo ogrožen: kajti ljudje, ki se bojijo, spijo na trebuhu, celo spijo v položajo zarodka. Ljudje, ki pa so samozavestni, varni, ljubljeni, pa spijo večino noči na hrbtu.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Mlajši sin, Najini otroci, Starejši sin, Vzgoja | Brez komentarjev »

Obiskovanje bolnikov

Objavil pavel dne 9.11.2008

Prejšnji mesec so končno le operirali očeta. Operaciji sta bili zelo dobri. Operirala sta ga izkušena kirurga: dr. E. in dr. M. sta očeta le operirala. Dr. -ju M. se je očitno po operaciji pojavila sproščenost in dobrovoljnost, vsaj oče mi je pravil, da ga sedaj vidi čisto drugačnega kot prej pred operacijo.

Že naslednji dan sva šla z mamo na CIT in tam je oče ležal ob aparatih. Operacija je trajala 6 ur. Izrezali so mu 4 različna tkiva. Že sam vstop v te sobe je bil zame mučen in strašljiv. Nezavestni ljudje, cevke, piskajoče aparature, nešteto elektronike in žic. Ter par prijaznih in izmučenih medicinskih sester, ki so opravljale svoje delo. Kasneje sem govoril tudi z oddelčnim zdravnikom, ki je pazljivo izbiral besede, zapomnil pa sem si njegovo izmučeno in depresivno pojavo človeka komaj nekaj let starejšega od mene.

Oče je bil nekaj dni na umetnih pljučih. Sredstva proti bolečinam mu niso smeli dajati, ker mu je po njih odpovedovalo dihanje. Bolelo ga je strašno. Z nama je komuniciral z eno roko ( druge roke ni smel premikati, ker je imel tisto stran skoraj v celoti prerezano.

Zraven je ležal nek starejši možak, pepelnato siv.

Po enem tednu so očeta premestili na CIT v oddelek, kjer je že prvo noč eden od njegovih kolegov umrl. Prvih 5 dni mu je šlo zelo dobro, potem pa mu je hemoglobin nenadoma začel padati. Padal je na 70. Tam pa so čakali zaradi neke organizacijske zmede na kri, na transfuzijo do poznega večera.

Moram priznati, da sem za očeta prvič molil. Operacija je bila tako težka, da je bilo že veliko, da jo je sploh preživel. Pričakoval sem, da bo imel glavne probleme par dni po operaciji. Pa je tudi to šlo dobro. Sedaj je oče že nekaj dni doma in čaka še na kemoterapijo. Vidno napreduje ob srečavanju in igranju z vnučki.

K očetu na obisk je -kakšen teden po operaciji -v njegovo sobo prišla tudi prof. dr. Markovičeva, kateri se je oče pritožil po 7 mesečnem čakanju na operacijo rakavega tumorja in še ene rakave metastaze.

Pol oktobra smo imeli izredno stanje in smo hodili na obiske v KC.

Sedaj pa že en teden spet hodim v LJ, ker ima najmanjši sin že 5 dni visoko temperaturo ( okrog 40 stopinj). Z ženo sta tam v svoji sobi. Drugi dan je bil tako odstoen, da ni hotel čisto nič piti oz. odpirati ust. Tako sem bil priča vstavljanju igle v njegovo drobno zapestje in celonočni infuziji.

Vzeli so mu kri (3x), urin ( 2x) in blato, kajti zadnja 2 dni ima tudi drisko. Danes sem slišal ime testa: hemokultura, ki mi ga je povedala sestrična – češ da bi mu morali poiskati tip bakterije, če že govorijo o bakterijski infekciji.

Ta teden sem vsak dan v LJ na obisku. Upam, da bodo odkrili vzrok in predvsem upam, da je to zgolj neka infekcija, viroza. Čeprav se je že pojavila bakterija ( desno uho), ki mu jo zdravijo s Hiconcilom.

Očitno mu je cepljenje tako oslabilo imunski sistem, da je zbolel za neko virozo. Paracetamol svečke in sirup Calpol niso nič pomagale pri zbijanju temeperature. Osnovnim 38 stopinjam drugi dan, se je ena pridružila 3. dan. Po zdravilih pa še ena. Pri 40ih stopinjah pa nisva mogla več sredi noči čakati na jutro in sva šla na dežurno od tam naprej pa na kliniko sredi noči.

Sedaj imam preveč dela s tavelkim, ki pa se obiskov ne sme udeležiti. Vmes med oblačenjem, slačenjem, dajanjem spat, igranjem in prenašanjem njegove trme – sem uspel v soboto skuhati dober golaž, ki ga sva ga potem z užitkom pomazala nekaj rund. Ostalo bom dal zamrzniti.

Za ženo je blazno težko, ker ponoči večino časa otroka nosi, doji in uspava tamalega, čez dan pa ne sme počivati na postelji, ki je v bistvu zgolj ozek sedež ležalnik. Po pravilniku mora biti sedež čez dan pospavljen. Komaj čakam, da ju pripeljem domov, da se naspita.

Obiski v bolnicah, kjer se srečam z ogromnim trpljenjem in z ljudmi, ki so na nitki – predvsem pa s svojimi najbližjimi – je zame izredno presunljivo in tesnobno. Hvala Bogu obstaja molitev in vera v vstajenje in večno življenje.

Občudujem nekatere medicinske sestre in zdravnike, ki izžarevajo s svojim odnosom in delom izjemno energijo in karakter. Hkrati pa po drugi strani vsake toliko časa naletim na arogantne in čudne ljudi ( lep primer je dr. Macedoni pred letom).

Kakorkoli, predvsem pa sem vesel odzivnega otroka v mojem naročju, ki se mi je večkrat živahno nasmejal – ko sem ga danes dobro uro nosil v sobi. Vmes je žena lahko skočila pod tuš in na večerjo. Glede na prejšnje bolj žalostne dni, ko mi je otrok dobesedno odsotno vegetiral v naročju.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družina, Mlajši sin, Najini otroci, Starejši sin, zdravje | 4 komentarjev »

Knjiga o moškosti in možatosti

Objavil pavel dne 1.11.2008

To knjigo sem si želel za darilo. Žena mi je to darilo kupila za rojstni dan.

Nekaj takega sem že dolgo iskal. Eno temeljito poglobitev in analizo v svet moških. Zakaj so moški zgubili svojo identiteto? Zakaj je večina moških pomehkuženih v zahodnem svetu, v Sloveniji pa sploh? Seveda nekateri moški glumijo mačote oz. predstavo kakšni bi morali biti moški: ukazovalni, vodje in mišičasti, ter seveda frajerji. Frajerji: slabokrvni kvazi intelektualci, metroseksualci -tipa Crnković.  Ali frajerji tipa -kot sem od nekega zafrustruraniga najstnika slišal – Samec alfa tipa: Erazem Pintar, ki piše najstnicam. Ma pejte nekam frajerji puhli. Takšni stereotipi na prvo žogo zažgejo zgolj pri slaboumnih ženskah. Potem je še nek manjši delež trdih moških, ki se oklepajo “neke” tradicije in “zgodovinskosti”. In nazadnje je velik del moških maminih sinkotov. Nimajo problema z spolno identiteto zgolj najstniki temveč tudi polnoletni in ostareli moški. Pa ne samo s spolno, tudi z osebnostno identiteto in celo z identiteto moža in očeta in nazadnje prijatelja.

Benediktinec Anselm Grün je napisal že par knjig. In ob branju njegovih knjig sem bil že navdušen, toda problem je ker se enostavno ne zapomnim. Verjetno se mi je kaj vtisnilo podzavestno, verjetno sem zavestno kaj potrdil. Nič pa mi ni bilo tako močno, da bi si zapomnil njegov naslov. Ob množici duhovno -psiholoških in sploh krščanskih knjig – zgolj lahko rečem, da mi je dober avtor, ker mi je bilo večino od ostalega manj kvalitetno.

Knjigo BOJ IN LJUBEZEN s podnaslovom: Kako moški najde pot do sebe sem najprej zaznal na blogu Mačka Murija, kasneje pa še pri prijateljici Maruši, kjer imam navado da med obiski in pogovori sočasno prelistam še kakšno knjgo. Včasih mi je dovolj že odstavek ali pa stran in vem, da to knjigo MORAM prebrati. Ker je avtor iskalec, je živ, je logičen, je poglobljen in vsekakor avtoriteta na svojem področju. Pri večini avtorjev tega ne najdem. Kot pri večini duhovnikov težko zaznam v pridigah neko bližino z Evangelijem ali sodobnim življenjem – in se zato v mislih z njimi kregam. Anselm Grün mi deluje kot frančiškanski pater Polikarp Brolih v Lj frančiškanski cerkvi. Njega sem najbolj harmonično poslušal pri pridigah. Izredno globok, ostro razumen, blag, duhoven in moder v povezovanju evangelija s sodobnim svetom.

Z MačkomMurijem sva na enem od forumov pred leti vročekrvno debatirala o o sodobinh ženskah možačah (ali pa revcah, žrtvah na drugem polu) in o sodobnih pomehkuženih moških ( ali pa mačotih, ki samo lupino igrajo, a v osnovi so isti), ki so največkrat mamini sinkoti ( mamica jih ima na špagi – ali psihično ali duhovno, včasih pa tudi fizično- saj pri njej živijo, se hranijo in spijo do smrti). Takrat sva imela zelo diametralna stališča. Meni se je on zdel pocukran tradicionalen kristjan, ki brani pač svojo privezanost na dom staršev. Tipičen mamin sinko, ki ga sedaj pač obvladuje močna žena. Meni pa je očital, da sem preveč agresiven v svojem dialogu in da s tem odbijam ljudi, ki bi jim lahko z drugačnim načinom komunikacije pomagal. Ter da projiciram svoje številne slabe izkušnje na večino žensk. Zelo me je veselilo, da ga je ta knjiga potegnila – saj je knjiga res dobra.

Grün je izkustveno preko skupin moških, ki so bile nekako psihološko-duhovne skupine za samopomoč spoznaval različne in prevladujoče tipe moških. Odkrival je zelo kritično, da se v Cerkev dostikrat zatečejo ljudje, ki se želijo skriti pod peruti – pred življenjem in realnostjo.To sem tudi sam opazil v svojih izkušnjah – pa sem rdko dobil koga od znotraj, ki bi imel podobno izkušnjo – zato sem tako vesel takega avtorja.

Seveda je Grün v svoji kritičnosti in tudi konstruktivnosti do moških in Cerkve zelo oster, a v osnovi je zelo pošten. Zelo provokativen. Toda vedno obdela več vidikov ene plati. Ni mu do idealov in iskanja popolnosti ( kar je meni ideološka zloraba religije: večina vernikov sledi idealom, namesto, da bi živeli vero. So politiki in pobeljeni grobovi, namesto vernikov).

Grün opiše tipične moške predstavnike iz Svetega Pisma: od Adama, Abrahama, Izaka, Jakoba, Jožefa, Mojzesa…do sv. Pavla, Jezusa. Pri vsakem najde nek temeljno življenjsko pot. Predvsem pa povsod pudarja, da je za moškega nujno, da se SOOČI s svojo temno platjo in jo predela. Da se z njo spopade. Tukaj seveda uporabi elemente psihoanalize in psihoterpije. Odnosi imajo iste lastnosti danes ali pred tisoče leti.

Zanimivo: jaz sem se najprej lotil Abrahama, Izaka in Jakoba – MM pa čisto druge moške vloge, ki jih je odlično na blogu opisal. Meni je res zanimivo, kako so v življenju vijugali ti moški. Nobeni svetniki, celo velikokrat slabiči in zločinci.

Abraham je bil romar, kar je imelo prednost, da je bil iskalec in nenavezan – hkrati pa je zanemarjal družino in obveznosti. Kako je njegova žena ljubila enega sina, Abraham pa drugega sina- kaj to v sina -moškega zareže – kakšne usodne rane. Kaj pomeni sin očeta in kaj pomeni mamin sin? Kaj pomeni mnogoženstvo, da je imel gospodar ženo -gospodarico in še dve dekli-sužnji in kaj je to pomenilo za otroke žene in za otroke dekel? Kakšne zlorabe doživlja mamin sinko in v čem se to kaže in kako se upre možačasti posesivni mami? Kako se kasneje kot osebnostna podrtija lahko sesatavi v celovitega moškega.

Ali je bilo potrebno, da je Abraham Izaka moral darovati Bogu ( ga zaklati)? Ali je bila to res njegova izkrivljena podoba Boga? Ali je važen namen (tega Grün ne omenja in marsikje se gotovo ne bom strinjal z njim -ali pa bom celo ob prebiranju dobil čisto novo spoznanje)- da otrok ni moja ali ženina last- kar je ena temeljnih zablod staršev vseh časov, da iz otroka naredijo objekt, svojo lastnino? Ob taki zgodbi pa se zgražajo hinavsko ob krutosti Abrahama in Boga.

Grün življenjske in odnosnostne modrosti SP odlično prepleta s poznavanjem duhovnosti in SP kot tudi s poznavanjem psihologije, psihoterapije in filozofije ( kar je študiral in dolga leta prakticiral).

Katere vloge mora moški znati živeti oz. igrati:

  1. Oboje spolnika: vlogo moškega in vlogo ženske ( Adam in Eva)
  2. Romarja ( Abraham),
  3. Zapuščenega otroka, zanemarjenega sina ( Izak),
  4. Očeta ( Jakob, po boju z Bogom pa Izrael),
  5. Bralca sanj ( egiptovski Jožef),
  6. Voditelja ( Mojzes),
  7. Bojevnika ( Samson),
  8. Kralj (David)
  9. Ljubimec (Salamon)
  10. Mučenec (Jeremija)
  11. Prerok ( Elija)
  12. Trpeči pravični podjetnik ( Job)
  13. Šaljivec, zabavljač, humorist ( Jona)
  14. Skala, Temelj ( Peter)
  15. Misijonar ( Pavel)
  16. Divji, robat moški ( Janez Krstnik)
  17. Prijatelj in modri starec ( Janez)
  18. Zdravilec ( Jezus)
  19. Integracija vlog oz. Kako postati moški
Zanimiva je beda prevajanja v slovenščino – kajti original je bolj dinamičen saj je iz glagolov ( to je značilno za latinske jezike). Bolj živ, bolj aktiven – ni zgolj objekt “boj” in objekt “ljubezen”. Vsaj pri ljubezni je napaka, ker jo pojmujemo kot objekt – ne pa kot dejanje, glagol.

Ne vem zakaj sploh obstaja beseda “ljubezen”. Dovolj bi bila beseda “ljubiti”.

KÄMPFEN UND LIEBEN. Bojevati se in ljubiti.

Fantastična knjiga. Danes zjutraj sem pogoltnil 50 strani – a ne znam vsega dobrega reflektirati. Edino, če bi šel odstavek za odstavkom. Toda blog ni moj posel ali služba – le zgolj hobi.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev, skupnost, občestvo, Družina, Humor, Jaz sem... ali biti ali imeti?, Knjiga, Mlajši sin, Najini otroci, Partnerski odnos, mož & žena, Praktični del življenja, Starejši sin, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Vzgoja, Zgodovina, dobro vzgojen otrok, inženirji družbe, modne družbene smernice, iskanje partnerja, psihologija; duševnost, slabo vzgojen otrok, služba, vzgoja samega sebe | 2 komentarjev »