Danes, ko je pozornost večinskih, socialističnih medijev bolj deležno piskanje opozorila, da je kartica za malico prazna kot pa to, da socialistični birokrati trdokožno psihopatsko odvzamejo 7 malih otrok staršem brez relavantnih strokovnih odločitev in brez osebne odgovornosti, niti kaznovan ni bil nihče, bom povedal svoj primer, kako je bil moj 5 letni sin ZATOLČEN s strani vzgojiteljice brez sočutja do otroka.
Pred dobrega pol leta sem zbolel za rakom. V tej socialistični državi sem za 5 cm velik tumor moral iskati bolnico, kjer bi bil prej na vrsti, ker je UKC LJ imel za tak primer 3 do 4 mesece čakalnih vrst, kar je kriminal, sploh glede na to, da meni trgajo za zdravstvo 300€ mesečno, kar pomeni, da sem med 10% v vrhu plačnikov ( velikanski del prebivalstva pobere več iz zdravstva kot vanj vplača!, še več pa pokradeta mafija in birokracija). Kasneje pa so objavili, da se kar 70% ljudi skozi te vrste vrine. Kar je tipično socialistično. Skratka te mesece pred operacijo sem imel polno skrbi z organizacijo. Vmes sem obveščal o svoji bolezni najbližje in jih prosil za molitev. Vmes sem padal v depresije, se pobiral, veliko molil, z ženo sva molila, ko so prišli prijatelji, smo molili, družinsko z otroci smo molili. So pač tudi trpljenja in dogodki, ki si jih vernik ne zna razložiti in ko Bog nikoli ali zelo pozno odgovori na ta vprašanja ZAKAJ? in ALI BOM PREŽIVEL?
Tudi otroci so bili zelo v šoku, najstarejši se je v tem obdobju ponoči celo pokakal v hlače, ostale dva sta lulal v posteljico, bil je to čas izrednih razmer, kot je vojna. Tik pred operacijo mi je sin, star 5 let, ki je najbolj nežen, najbolj občutljiv, najbolj sočuten, najbolj pozoren do staršev in na splošno za sočloveka, rekel: ” Oči, a veš kaj mi je vzgojiteljica rekla: Da ne bo zate molila!” Bil je globoko prizadet. Ženski ni mar za otrokovega očeta. Skušal sem širše videti pa sem otroka vprašal za sosledje dogodkov. Rekel je, da je pravil otrokom, da doma molijo, da bi očka ozdravel. Potem jih je vprašal, če bodo tudi oni molili. Pa so večinoma rekli, da bodo ali so bili tiho. Ker moliti pomeni prositi Boga oz. se z Bogom pogovarjati. Ko pa je vprašal vzgojiteljico, če bo tudi ona molila za njegovega očija, ki ima raka in bo operiran, pa mu je ta zabrusila: ” Ne, jaz pa ne bom molila!” S čimer je otročje, ateistično brutalno spodsekala otroka. To bi lahko rekla odraslemu človeku, ne pa otroku. Tudi če je ateistka, bi lahko rekla drugače: “Veš, jaz ne molim, ker ne verujem v Boga. Bom pa držala pesti ( vraževerje) , da tvoj oči ozdravi.” Ali pa: ” Jaz želim tvojemu očiju, da se pozdravi, da preživi!” Ne pa tista ogroženost, zaradi katere mora odrasel človek kot otrok agresivno zabrusiti NE BOM MOLIL! Kot da to kdo zahteva od kogarkoli v Sloveniji. Kot da smo v srednjem veku. Brez sočutja do otroka, ki mu je molitev za očija pomenila nič več in nič manj kot “dobre želje za očijevo preživetje”. Otrok mi je upravičeno s šokiranostjo v očeh to pravil, kot bi rekel ” VZGOJITELJICA NE ŽELI, DA ŽIVIŠ, HOČE DA UMREŠ!” Zaradi nesubtilnosti in nezmožnosti sočutja, se sprašujem koliko je takih oseb v vrtcu in šolah, ki nimajo niti najmanjše opremeljenosti za delo z ljudmi. So kot macole v vrtcu. Prave “vzgojiteljice”. Koliko je v šolstvu debelokožnih birokratov ( kruti socialistični roboti) in agresivnih politkomisarjev, ki niti pod razno niso primerni za sočutno in vzgojno delo s človekom, otrokom. Jaz jih še za stroj ne bi dal delati, kjer bi cel dan pritiskali samo gumbe START in STOP.
Vzporedno ob tem pa berem, da bo neki Vlado Began, ki na svojih blogih in internetu ves čas preganja in pljuva Cerkev, tožil urednika Družine, ker je njegova pisanja, ki jih je res težko brati v 21.stl. označil, da nimajo stika z realnostjo. V bistvu bi morali verniki tožiti Begana, ali pa bi ga morala kaka psihiatrična komisija pregledati. Danes nihče nima sankcij, če ni prave vere. Noben zaradi tega ni preganjan, tudi službe ne zgubi. Vrtci in šolstvo so množično državni, ene državne religije: socialističnega vraževerja v odrešenje s strani Države.
Kriminalizirati lokalno Cerkev, kjer je 400 duhovnikov, večinoma blizu penzije, kjer 10% ljudi redno obiskuje nedeljske maše in kjer je večina ljudi do Cerkve nestrpno in sovražno nastrojena – je mirno rečeno nesmisel. Prej bi rekel, da mafijske in birokratske strukture plačujejo raznim mainstream medijem in sovražnim pisunom, da Cerkev še bolj močno zatolčejo v kot – kot edinega sovražnika socialističnega mafijsko-birokratskega aparata, ker je ekonomsko svobodnejša od večine ljudi, ki so v službi v državnih kolhozih in morajo paziti kaj govorijo čez oblast.
Nezavedujoč se, da večino duhovnikov (klera) in tudi večino vernikov še kako močno razmišlja socialistično in sovražno do kapitalizma ( v vprašanju gospodarstva) : “Cerkev mora biti revna!”, ” Kapitalizem je enako ali še večje zlo kot komunizem!”, “Cerkvi je treba vzeti zgradbe in zemljo!” ” Cerkev je treba močno obdavčiti!”, Cerkev je največji kapitalist in multinacionalka!”) in ne vidi alternative, kot jo tudi naša družba ne vidi, ker je socializem mainstream tudi v družbi.
Še to bi dodal: v privatnem zdravstvu v Avstriji in Nemčiji je zdravstveno osebje zelo profesionalno in sočutno, daleč bolj kot v Sloveniji. To sem na svoji koži doživel, prav tako šolstvo in vrtci. Veliko bolj se zavzamejo. Mimogrede: danes prav noben državljan več ne hodi k frizerju v državni kolhoz, ampak k privatniku. Tudi ne v državno-kolhozniško gostilno, ampak v privatno gostilno, kjer so bolj osebni, prijazni, pridni, profesionalni. Prav tako za beljenje ali popravilo stanovanj ne kličemo državnega kolhozniškega podjetja, ampak privatnega obrtnika. Tu v storitvah so slaba podjetja že zdavnaj izmurla, razen v šolstvu in zdravstvu, ki jim politika diktira socialistični monopol.