PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 'hrana' Kategorija

Začetki vrtnarjenja

Objavil pavel dne 14.04.2014

Iščem setveni koledar po Luni. Pa ga na internetu ne najdem. Nič ne dam na astrologijo, ki jo uporabljajo antropozofi.

http://www.naredivrt.si/

http://www.naredivrt.si/

Sem pa našel spletno načrtovanje vrta z imenom http://www.naredivrt.si/. Lani sem po občutku sejal in sadil rastline ob opuštevanju osnovnih pravil, katere rastline se pri rasti podpirajo, katere pa se ovirajo. Recimo česen, paradižnik in bazilika gredo skupaj. Stročnice pa se med seboj ne marajo ( grah, fižol). Korenje ima rado čebulo vzajemno. In kapusnice imajo rade stročnice, ker jim priskrbijo obilje dušika, ki ga delajo dušikove bakterije v koreninicah stročnic. Po parih mesecih in po agresivni rasti plevela, pa sem pozabil točno kje je bilo kaj posejano ( vrečke pod kamnom so bile odpihnjene ali so zgnile. Tudi semena so imela dokaj katastrofalno kaljivost, zgolj tam okrog 50%. Ven je prišla solata, rukola. Ne pa peteršilj, korenje, čebula, česen, drobnjak., koruza, sončnice. Fižol 50%, bučke in kumare pa sem kasneje kupil kot sadike.

Zgornji načrtovalec vrta pa ima vgrajeno osnovno napako: ne daje rastlin skupaj po tem, da se podpirajo oz. narazen, v drugi del vrta glede na to, da se rastline med sabo ne marajo. Kako bi to lahko spremenil v tem programu, kako bi avtorjem te računalniške aplikacije to lahko sporočil?

Zelo dobro je najprej napisati načrt kaj bo kje rastlo. Tale spletna stran naredivrt.si pa pomaga tudi prešteti število sadik glede na število članov v gospodinjstvu. Te načrte lahko čez leto malce popravim.

Načrti letnega posevka v vrtu so pomembni za kolobarjenje.

Okrog posajenih sadik sadnega drevja sem potresel veliko pepela bukovih drv v upanju, da se mravlje ne bodo mogle prebiti čezenj na deblo drevesc. Mravlje raznašajo na popke dreves listne uši. Listne uši izločajo neko sladko mleko s katerim se mravlje hranijo. Mravlje udomačujejo druge živali kot človek.

Ko bodo sadna drevesa večja, bom v krošnje dal par ptičjih hišic za senice.

Upam, da voluharjev ne bo, ker imamo v bližnjih grmovjih in gozdu dovolj kač, ki so za vrtove zelo koristne, kot jež, pikapolonice ( jedo listne uši), deževniki, senice.

Delo na vrtu je podobno kot tek zelo zdravilno za sproščanje telesa in duše.

Bom poskusil poiskati še kakšne napotke, knjige, članke, TV oddaje od agronomke Miše Pušenjak.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družina, Jaz sem... ali biti ali imeti?, Knjiga, Praktični del življenja, Vzgoja, biokemija, ekologija, gospodarstvo oz. ekonomija, hrana, podjetništvo oz. mikroekonomija, psihološko svetovanje, sposoben odgovorno in stanovitno DELATI in LJUBITI, učenje, vzgoja samega sebe, zdravje | Brez komentarjev »

Sajenje sadnega drevja in grmovnic

Objavil pavel dne 30.03.2014

Začeti bom moral hoditi povsod, kjer prirejajo razne degustacije sadja in kjer stranke oskrbujejo z informaciji o odpornosti sort in načinu vzgoje drevja. Morda Goriška Brda za češnje. Naučiti se bom moral kako cepim novo sorto na drevo, ki mi ni všeč. Prav tako kako dobiti stare odporne sorte. Ne vem še kako bi naredil oporo za trto, marelice, hruške in maline.

Ne vem kako bi pokril severni del škarpe, tisti ki ima zjutraj 2 uri sonca in tisti, ki ima pozno popoldan 2 uri sonca. Opcija je trta ali pa kivi – če bo zaradi slabe lege sploh kaj od tega  rodilo.

Ne vem kaj se mi dogaja z limono. Že en mesec je zunaj. Bolj jo zalivam, gnojim. Ponoči je temperatura blizu 0 stopinj. Listi so postali pepelnato zeleni in sem in tja kateri izpade. Prej zdrave zelene barve, ko sem jo imel letos v dnevni sobi ( talno NT gretje), lani sem je imel na stopnišču v klet, kjer je bilo cca 5 do 10 stopinj, slaba svetloba in je postajala kar črna.

Nakupil sem 22 sadik sadnega drevja za ceno od 5€ na komad do 10€ na komad. V 10 dneh sem ga posadil na domači parceli, ki je v resnici še dolgo v bančni lasti.

Jeseni pred 2 letoma sem dal notri 7 dreves in 2 sadiki malin, ki se očitno nista prijeli. Brez mrežic za voluharja. Očitno imamo dovolj kač v bližini in zato malo glodalcev: voluharjev, mramorjev, krtov in miši. Sem pa videl veliko podgano na kompostu, ki sem ga uporabljal za gnojenje sadik. Letošnjo jesen sem prvič kupil RABBIT mrežo pred zajci in jo povezal s plastičnimi vezicami.

Večina sadik je iz drevesnice C. v 30 km oddaljenem kraju. Pred 2 leti so bile kar drage, cca 8€ po komadu. Tako, da sem nekaj sadik pobral v Lidlu ( hruška in jablana), nekaj pa letos v  Hoferju ( 6x).

Jablane so na osnovi MM106. V mladosti se spomnim pri babici 4 jablan: pomarančarjev, beličnikov, bobovcev in kosmačev. Od hrušk pa v tepk. Ne vem kam spadajo voščenke, to ime mi je ostalo v glavi. Bobovci so bili dokaj neokusni, so pa imeli veliko soka in smo jih cca 10 gajbic letno vozili v stiskanje, da smo dobili cca 150 litrov soka. Pomarančarji so bila okusna jabolka, sočna. Beličnike sem jedel že konec julija na 4m drevesih, kjer sem veliko plezal. Kasneje pa me je bilo vsako leto bolj strah tako visoko plezati v češnje in jablane. Kosmačev se še najmanj spomnim, vem samo to, da so bili kasneje kar okusni, a me je vedno skelelo zobovje kadar sem v njihovo striporasto kožo vgriznil. So pa bila ta jabolka kar odporna. Jablane so bile 1m palčke, šibke, po 5€ iz drevesnice C.

SADNA DREVESA

  1. Enterprise (j. iz C.)
  2. Gala
  3. Melrose
  4. Šampanjska reneta
  5. Carjevič
  6. Delorina
  7. Julired ( vse od prve do te so j. iz d. C.)
  8. Marelica Hofer Prunus Armeniaca HARCOT ( zdijo se mi vsa mrtva drevesa), 1 teden so posajena, pa nič ni življenja v njih, medtem ko ostalo že vse brsti. Želim si dobiti dobro vrsto marelice, ki bo odprna na nae podnebje, mraz, nenadni mrzli veter s hribov. Morda plezalno ob južni ali vzhodni, zahodni steni hiše
  9. Višnja ( ne vem od koga, morda od C. 2 leti
  10. Topaz ( Kiku)? 2 leti star – takrat mi je bila ta vrsta zelo všeč, baje je zelo odporna. Trenutno obožujem vrsto Breaburn.
  11. Češnja – ni samo-oplodna cca 5 m bo visoka, na etiketi piše Lapinat – a je prečrtano in piše BURLAT, drevesnica C., plačal sem 10€
  12. Hruška Conference Hofer, 7,99€, do 3m visoka
  13. jablana Cox Orange Pipin do 3m Hofer, ista cena
  14. še enkrat ista jablana iz Hoferja
  15. Topaz iz 2012? ali pa iz Lidla, etiketa se je izgubila
  16. Sliva , drevesnica C., ne vem katera, iz jeseni 2012
  17. Češnja samooplodna, ne vem katera, iz jeseni 2012, drevesnica C.
  18. Topaz ( Kiku) ? 2 leti star ali pa iz Lidla, etiketa se je izgubila
  19. Hruška iz Lidla ?? 2012
  20. Hruška od C. soseda K.  marec 2014 HAROW Sweet
  21. Hruška Hofer 2014 do 3m, vrsta Aleksander Lucas
  22. Hruška Hofer 2014 do 3m, vrsta Conference
Grmovnice:
  1. lani jeseni RIBEZ Bilje 4x, 2x R in 2xČ – ne vem vrste, jesen 2013
  2. drevesnica Z. RDEČI RIBEZ Jonkher 4x sadike po 5,5€ 2014 marec
  3. maline 2 sadiki neznanega izvora ( ne spomnim se več)
  4. maline POLKA 3x, dvakrat rodijo drevesnica Z. 2014
  5. malina KGZS Bilje ??
  6. trta v drevesnici iz M.: 2x – ameriški pinot, druga pa moram pogledati ( baje sta dobri pnot beli in cardinale)
  7. 3x vrtnice
  8. 1x bezeg, vijolični svetovi
Danes sem slišal, da so ciprese ( imam Thuja Smaragd cca 20 komadov iz Bauhausa po cca 3€ na komad velikosti 40cm, zelo slabe za pogledati) škodljive za sadni vrt, posebej za hruške.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družina, Jaz sem... ali biti ali imeti?, Praktični del življenja, Vzgoja, hrana, učenje, zdravje | Brez komentarjev »

Olje oljne ogrščice

Objavil pavel dne 26.03.2014

Pošiljam nekaj literature glede olja.

Zanimiva je predvsem nasledja spletan stran http://www.brianpeskin.com/ , na kateri so objavlejena najnovejša dognanja glede esencialnih maščobnih kislin. Našla sem tudi tale video: http://www.youtube.com/watch?v=3UqvzRm5kEE .
 Ogrščično olje; Miranda Koren * http://www.nutris.org/prehrana/abc-prehrane/vitamini/191-vitamin-e.html 14:18 13.12.2012
The Omega-3 Miracle: The Icelandic Longevity Secret That Offers Super Protection Against Heart Disease, Cancer, Diabetes, Arthritis, Premat; Garry Gordon, Herb Joiner-Bey; 2004
* Vitamin E Content of Vegetable Oils and Fats DAVID C. HERTING AND EMMA-JANE E. DRURY Research Laboratories, Distillation Products Industries, Division of Eastman Kodak Company, Rochester, New York; 1963
* Colorado State University; Fat-Soluble Vitamins; J. Anderson, et al.; August 2008

  • “Journal of Nutrition”; Effect of Long-Term Fish Oil Supplementation on Vitamin E Status and Lipid Peroxidation in Women; M. Meydani, et al.; April 1991

    * Healthier Talk; Important Cod Liver Oil Update; Dr. Joseph Mercola; December 2008

  • “Journal of the American Board of Family Practice”; Fish Oil versus Cod Liver Oil: Is Vitamin D a Reason to Go Back to the Future; Celia M. Ross, MS; 2005

    Drugače bi vam pa rada zaupala tudi našo zelo zanimivo izkušnjo. Doma smo poskusno stisnili tudi bučno olje ( semena smo dobili od prijateljev iz štajerske). Mami je imela na nekem sejmu degustacijo hladno stisnjenega bučnega in ogrščičnega olja. Ljudje ki so poskusili oba, so rekli, da ima bučno olje pekoč in grenak okus. Mami je bila začudena, si je mislila, to pa že ni res, nemogoče. Nakar je tudi sama pokusila bučno olje in je okusila, da imajo ljudje prav. Ugotovili smo, da je bučno olje na krožničku oksidiralo in spremenilo okus. Medtem ko je ogrščično olje ostalo nespremenjeno. In takrat je meni tudi postalo jasno, zakaj laneno olje zagreni. Zato ker mu vsaka minuta na zraku škoduje in oksidira. In tako olje ni več primerno za uživanje. Če pomislimo z zdravo kmečko pametjo: če jemo lanena semena, nič ne zagrenijo – zakaj potem olje? O tem piše tudi Budwigova. S tem primerom sem vas hotela samo posvariti, da olja, ki imajo pekoč, pikanten, grenak okus (in to ne sovpada z okusom oljnice iz katerega je olje pridobljeno) so že oksidirana. Paziti je tudi treba, da takemu olju niso kemično odvzeli okusa.
    Pa še nekaj o zdravljenju raka. Psihični vzrok zanj je baje v večini primerov zamera. Pravijo da odpuščanje topi raka. Treba je odpustiti ljudem, do katerih gojimo zamere. Ljudem, ki so nas v preteklosti prizadeli (največkrat starši in ljudje, ki so nam (bili) blizu). Ker nas zamera razjeda od znotraj. No ampak to je že drugo področje.
    Olje se lahko kupi na kmetiji Nastran v Radomljah.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v hrana | Brez komentarjev »

Ko glivica KANDIDA okupira črevesje

Objavil pavel dne 7.03.2014

V črevesju prevladujejo mlečno-kislinske bakterije ( jogurt, kefir), ki pomagajo prebavljati. Črevesje je vir imunskega sistema. Če je v črevesju kaj narobe, se nam imunski sistem podere.

Antibiotiki pobijejo bakterije, med drugimi tudi koristne bakterije v črevesju. Zato ni več ravnovesja, ampak nas okupirajo glivice. Najhujša med njimi je kandida. To se vidi v

  1. slabi prebavi, napihnjenem trebuhu,
  2. utrujenosti
  3. alergijah ( pretirano zaganjanje imunskega sistema)
  4. in celo raku ( imunski sistem ne zazna in ne ubije rakave celice).
http://www.zdravoznaravo.si/index.php?route=extras%2Fblog%2Fgetblog&blog_id=321

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Jaz sem... ali biti ali imeti?, Zdravstvo, biokemija, hrana, učenje, vzgoja samega sebe, zdravje | Brez komentarjev »

Zdravljenje raka s kanabisom

Objavil pavel dne 7.03.2014

Glede na to, da sem bil zadnje leto veliko po bolnicah zaradi raka, iščem tudi alternativne poti pri preprečavanju ponovitve raka. Našel sem znanstveni članek in patent, kjer raziskave odkrivajo kako marihuana ( kanabaidi v njej) uničujejo tumorje. Očitno je te raziskave težje opravljati, ker farmacevtska podjetja ščitijo svoje monopole, farmacevtski kartel nima v interesu, da bi te raziskave napredovale.

Nek zdravnik mi je rekel, da povprečno človeško telo vsak dan proizvede kot škart tudi cca 200 rakavih celic. Toda zdrav imunski sistem te celice ubije in/ali izloči. Vse celice telesa se obnavljajo, vsak dan nek delež, v celoti na 7 let se zamenjajo vse celice.

Vsako leto menda zboli skoraj 20.000 državljanov Slovenije za rakom, kar je 1 %. V Sloveniji od teh preživi naslednjih 10 let samo polovica, 50% uspešnost zdravljenja klasične medicine, predvsem, ker je veliko rakov prepozno odkritih. Ta epidimeja se širi.

Berem knjigo Gersonova metoda zdravljenja, hkrati pa sem v bolnicah bral knjigo znanstvenice dr. Johanne Budwig, ki je prva odkrila maščobne kisline in pomen OMEGA3 nenasičenih kislin za dihanje človeških celic. V medijih sem pred meseci zaznal znanstveni članek, ki je zaznaval v ZDA leta 1965 porast ali epidemijo DEBELOSTI in epidemijo kroničnih bolezni in epidemijo rakavih bolezni. Očitno od takrat jemo preveč olja in preveč hrane revne z OMEGA3 maščibnimi kislinami. V nekem francoskem dokumentarcu so francoski znanstveniki govorili o revni hrani: nekoč so imela jajca enako razmerje nasičenih in omega3 kislin, sedaj pa zaradi industrijsko pridelane hrane imajo 10x manj omega3 kislin. Rešitev bi bila množična proizvodnja lanenega semena, ki bi se dodajala hrani človeka in hrani živalim.

Najbolj nevarna hrana so rafinirana olja, ki jih danes porabimo preveč: sončninčna, koruzno olje, …   Posebno so nevarna cvrtja, krofi, dunajski zrezki, pomfri. Že nekaj mesecev dodajam mleto laneno seme v skuto in to pojem, včasih zmešano z medom. Druga zelo nevarna hrana so sladkorji: že tako ne jem kaj dosti sladkarij, sedaj pa sem začel piti samo vodo in nesladkane čaje.

Glede konoplje imam informacije od številnih mladih ljudi ( študenti), da so skoraj že vsi kadili travo, več kot polovica pa jo redno kadi. Konoplja ima številne druge dobre lastnosti uporabe, kjer droge ne igrajo vloge. Predvsem me moti, da birokracija pretirano ovira kmete pri predelavi industrijske konoplje. Slišal pa sem, da THC blaži bolečine pri paliativni oskrbi bolnikov, gre za umirajoče bolnike.

Kot klasični liberalec ( tukaj podpiram Marka Pavlišiča iz DL) se zavzemam, da bi travo legalizirali in jo za visoke denarne kazni prepovedali prodajati mlajšim od 20 let. S tem bi močno zmanjšali KRIMINAL, mafijo, birokracijo in ceno te droge, hkrati bi lahko povečali nadzor nad prodajo in bi velik del denarja prišlo v proračun kot davek, spodbudili pa bi kmete. Če so žgane pijače legalizirane ( v letih 1920 so ZDA prepovedale alkohol in to je bil razcvet ameriške mafije, hkrati pa je država ogromno milijonov $ potrošila za NEUSPEŠNO preganjanje alkohola), bi lahko bila tudi trava.

Sam trave ne uživam, ne kadim, ker mi je prijateljica psihiatrinja povedala kako zelo kvarno vpliva na možgane, saj obstajajo CT posnetki odvisnikov, zasvojencev, ki jim trava odžge delček možganov. Obstajajo ( in jih takoj naložim, ko na netu najdem te študije) CT posnetki katere centre v možganih požge zloraba alkohola, katere zloraba trave, kokaina, heroina, LSD, antifetaminov in ostalih poživil in opijatov.  Zaradi novih odkritij slikanja možganov, je danes znanstveno raziskovanje možganov v ekspanziji, dobivamo vsak dan veliko novih niformacij o možganskih celicah, centrih itd. Večini ljudi, ki so nagnjeni k psihološkim motnjam in boleznim, trava proži to bolezen. Tako je v slovenskih psihiatričnih bolnicah kar veliko več mladih pacientov starih 14 do 18 let, ki jim je trava sprožila hudo obliko duševne bolezni in živijo kot rožice, vegetirajo. Če trave ne bi uživali, bi morda nikoli ne zboleli za duševno boleznijo, ali pa bi se jim ta prožila po 30tem ali 40-tem letu in bila zato v veliko milejši obliki. Človek, ki še neformiran zboli za duševno boleznijo ima hujše oblike, kot človek, ki v zreli dobi zboli za duševno boleznijo.

Tukaj pa sem našel znanstveni članek o vplivu kanabisa na raka: KANABINOIDI, njihovo delovanje in učinki, avtorici Mateje Štempelj ( dr. kemije) in Ilonka Ferjan ( dr. farmacije)

znanstvena ŠTUDIJA slo raziskovalk o kanabinoidih

še ta podatek

Po podatkih Registra raka na Onkološkem inštitutu v Sloveniji letno za rakom zboli okrog 12.000 ljudi, umre pa jih približno 6.000. V Sloveniji je pri moških najpogostejši rak prostate, ki je na tem mestu zamenjal pljučni rak. Pri ženskah je najpogostejši rak dojk. Pet najpogostejših vrst raka pri nas – kožni (razen melanoma), raki debelega črevesa in danke, prostate, pljuč in dojke − obsegajo skoraj 60 % vseh novih primerov rakavih bolezni. Raki teh organov so sicer povezani z nezdravim življenjskim slogom, čezmernim sončenjem, nepravilno prehrano, kajenjem in čezmernim pitjem alkoholnih pijač.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Dialog, Družba, Jaz sem... ali biti ali imeti?, Knjiga, MGMT - gospodarjenje - upravljanje, Praktični del življenja, Slovenija, Socialistična Federativna Republika EU, ZDA, Zdravstvo, biokemija, borza, trg, davki, denar oz. kapital, gospodarstvo oz. ekonomija, hrana, inženirji družbe, modne družbene smernice, kartel_monopol_oligopol_OLIGARHIJA_MAFIJA, liberalne reforme ( PRO FREE Market), motnje in bolezni, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, politika, psihologija; duševnost, učenje, vzgoja samega sebe, zdravje | 2 komentarjev »

Socialistična ideologija je nekemična zasvojenost

Objavil pavel dne 11.01.2010

Ecola, izpeljeval sem že to:

  1. da socialistična ideologija ni samo idejno neškodljiva ideologija, temveč ravno obratno: to je zločinski sistem navidez zelo privlačnih, humanističnih in lepih idej ( ” I am the greatest humanist in the world!”, je rekel Satan svojemu sinu v filmu Hudičev odvetnik).
  2. Socialistična ideologija ni samo materialistična filozofija, temveč je tudi vraževerje, magija, mitomanija oz. nova religija na temeljih vraževerja.
Tukaj pa zgodovinar in nekdanji partijec dr. Jože Dežman ( eden redkih svetovno poznanih socialistov, ki se je ozdravil socialistične zasvojenosti) govori o osebni izkušnji spopadanja z zasvojenostjo s socialističnimi utopijami, dnevnimi (narcisoidnimi) sanjarjenji ( o odreševanju človeštva in vseh krivic) in socialističnimi miti.

Socialistična zasvojenost je nekemična zasvojenost ( blog Jožeta Dežmana).

Če h kemičnim zasvojenostim, ki tudi fizično uničujejo telo, spadajo zasvojenosti z :

  1. alkoholom,
  2. nikotinom,
  3. kokainom,
  4. marihuano,
  5. heroinom,
  6. ecstasy,
  7. LSD,
  8. tabletami ( pomirjevala, uspavala),
  9. hrano ( prenažiranje),
pa k nekemičnim zasvojenostim spadajo:
  1. zasvojenost z ideologijo (socialisti, talibani, etatisti, vegani, ekologi, hipiji, nacionalisti, arijci,…ki verjamejo, da bo njihova ideologija odrešila svet, družbo in ga naredila srečnega)
  2. zasvojenost z delom ( workaholic)
  3. zasvojenost z lenobo, ležernostjo, pasivnostjo (“hvatanje krivin”)
  4. zasvojenost z magijo ( večurno vsakodnevno posedanje v cerkvah, zahtevanje tolažbe in čakanje, da bo bog vse naredil namesto mene)
  5. zasvojenost s seksom ( obsedenost s seksom)
  6. zasvojenost z zaljubljenostjo
  7. zasvojenost z igrami na srečo
  8. zasvojenost s kopičenjem denarja ( skopuštvo)
  9. zasvojenost z materiali ( potrošništvo, brezciljno nakupovanje)
  10. zasvojenost s TV
  11. zasvojenost s športom ( večurno vsakodnevno športanje, npr. maratonci)
  12. zasvojenost z gostilno, “druženjem” ( vsak dan večurno posedanje v gositlni)
  13. zasvojenost z internetom, PC ( večurna komunikacija), bloganje, spletni forumi
  14. zasvojenost z videoigricami
  15. zasvojenost z muziko ( večurno poslušanje glasbe)
Še na kratko kaj je to definicija zasvojenosti:

Ko človek namesto kvalitetnega reševanja vsakodnevnih problemov rajši zbeži v “aktivnost”, ki je bolj prijetna, domača ( zna jo hitro narediti – za razliko od tega, da moramo pri reševanju problemov iskati nove poti, nove oblike dejavnosti) in ki mu daje (za razliko od NAPORA reševanja vsakodnevnih malih problemov ) veliko UGODJA in potrditve. Tako se ujame v zanko odvisnosti PONAVLJANJA PRIJETNE AKTIVNOSTI, ki mu trenutno daje veliko samozavesti in samopotrditve.  Zasvojenost je zdrs odraslega človeka v INFANTILNOST. To zanko vedno bolj poglablja in tako začnejo trpeti ključne aktivnosti človeka tekom dneva, tekom življenja: trpijo primarni odnosi ( družina: partner in otroci), trpi delovna aktivnost ( posel, delo, služba), trpi higiena, trpijo prijateljski odnosi,…skratka PONAVLJA UGODJE dokler PREJ ali SLEJ ne zgrmi v prepad.

Da ne bo kdo narobe razumel. Nič ni narobe, če si odrasel človek vzame kakšno urico na dan za zabavo, užitek, seks, sanjarjenje, šport, igro, hobi. Prav je, da vsak odrasli zna na trenutek preklopiti v egostanje OTROKA. Problem je, ko se ravnovesje poruši in na račun sistema nujnih aktivnosti pridobiva samo ena aktivnost ( polno ugodja), ki postaja vedno bolj požrešna zaradi vedno večje obsedenosti te osebe.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Jože Dežman, Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, hrana, motnje in bolezni, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, psihologija; duševnost, psihološko svetovanje, slabo vzgojen otrok, vraževerje ali praznoverje | Brez komentarjev »

DELFIN, izvrstna ribja restavracija v Kranju

Objavil pavel dne 8.09.2009

V soboto smo šli s celo družino na izlet v mesto Kranj, ker je bila tam velika prireditev za otroke. Okoli 12h ure smo se ustavili v mini ribji restavraciji v središću Kranja z imenom Delfin in imeli zares izvrstne obroke.

Tole je bil njihov meni:

SUSHI 10 eur

TUNA S PEČENO ZELENJAVO NA ŽARU 9 eur

ŠKAMPI NA BUZARO 9 eur

BRANCIN NA ŽARU 8 eur

SOLATA IZ HOBOTNICE 8 eur

KLAPAVICE NA BUZARO 7 eur

FILE POSTRVI Z MANDLJI 7 eur

RIBJI BRODET 6 eur

OCVRTE SARDELE 4,50 eur

Zelo priporočam. Kvalitetno in dobro.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družina, Izleti, turistične destinacije, hrana | Brez komentarjev »

Češko pivo Staropramen

Objavil pavel dne 7.08.2009

Včeraj sem šel porabiti 70€ bonusa v Leclerc. Med drugim sem nakupil tudi 10 čeških piv Staropramen. Cena je ugodna, celo podobna nekemu Nikšičkemu pivu. Seveda je Laško in Union še vedno 30% cenejši.

Zanima me zakaj je v Sloveniji možno kupiti tako malo čeških piv po normalnih cenah. Moramo še vedno plačevati carine na češko pivo, da ščitimo domače tajkunsko-mafijske zvarke?

  • Share/Bookmark

Objavljeno v gospodarstvo oz. ekonomija, hrana, kartel_monopol_oligopol_OLIGARHIJA_MAFIJA | 1 komentar »

Farnziskaner Bier

Objavil pavel dne 20.01.2009

To je bila moja najbolj priljubljena pijača v Münchnu, ko sem pred 10 leti delal in živel tam. V bistvu sem zgolj testiral različna piva. To je gosto, pšenično pivo, medenega okusa. Hkrati mi je bil tudi smešen ta debeli fračiškan. Kasneje sem zvedel, da so tako menihi pretentali pravila postov, ki so zapovedovala, da takrat ne smeš jesti trdne hrane. Menihi pa so zvarili “tekoči kruh”.

Večkrat sem jo kupoval v trgovini in je bil cenejši kot Union ali Laško, ter mnogo boljši pir. V Sloveniji pa ga še nisem našel, niti ne vem koliko stane. A kdo kaj več ve o tem?

Franziskaner Hefe Weissbier

Franziskaner Hefe Weissbier

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Jaz sem... ali biti ali imeti?, Socialistična Federativna Republika EU, Zgodovina, hrana, zdravje | Brez komentarjev »

Slovenija, Amerika in kakovost življenja

Objavil pavel dne 29.06.2008

Mrkaić primerja par cen izdelkov in storitev v Sloveniji in v ZDA.

“Visoke cene so predvsem znamenje zaprte družbe, kjer so si številni lobiji izborili ekonomske rente.”

V Sloveniji nimamo takega ekonomskega liberalizma, ki bi vsakemu človeku omogočil svoboden vstop na trg dela. Kdorkoli v Sloveniji resnično ustvarja in dela – ta ve, da ima skoraj vsaka poklicna skupina v Sloveniji z raznimi pravili, pravicami, birokracijo itd zaščiteno delovanje pred drugimi konkurenti. Imamo nešteto vrtičkov, fevdov in fevdalcev – katerih glavna skrb ni ustvarjanje, delanje in služenje – temveč iskanje in zabetoniranje stalnih rent. Krog priviligirancev, krog elite – ki ni postala elita s pomočjo pozitivne selekcije.

Ne samo notarji, lekarnarji, odvetniki, prevozniki, tudi projektanti, zdravniki itd.

Tam, kjer manjka primerjave, oz. tekmovalnosti pa so storitve slabe in predrage.

Tipičen primer je zdravstveno zavarovanje, ki je dražje v Sloveniji kot v ZDA – hkrati pa v ZDA takoj prideš do zdravnika in do operacije, medtem, ko v Sloveniji ljudje v večmesečnih čakalnih vrstah prej umrejo kot pridejo na vrsto – razen elite, ki s podkupovanjem ali zlorabo položaja in vez preskoči vrste. Sicer pa so vrste ( in bohotenje birokracije)  tipična pojavna oblika neučinkovitosti socializma ( slabe plače, neučinkovitost dela, gospodarsko propadanje, slaba organizacija dela, slabo vodenje podjetij, slabi izdelki in slabe storitve, predvsem pa “NIHČE NI ZA NIČ ODGOVOREN”).

 Kaj še razkrinka Mićo Mrkaić v svojem članku v Financah:

“V Sloveniji sem za zdravstvo (prispevki za obvezno zavarovanje in premija za prostovoljno zavarovanje) plačeval okoli 380 evrov na mesec (vsi prispevki), v ZDA pa plačujem mesečno 180 dolarjev oziroma 108 evrov.

Glede na povprečni BDP na prebivalca torej v Sloveniji plačujem sedemkrat več (!) kot v ZDA. Kaj je torej narobe s tako imenovano socialno Slovenijo, da so me celo pri bojda humanem sistemu zdravstvenega zavarovanja odirali kot vola? Gre za ropanje, ki mu luzerji, lenuhi in profesionalni levičarji pravijo solidarnost, jaz pa pravim, da je to navadna svinjarija. O cenah v Sloveniji in ZDA bi lahko govorili zelo dolgo, že bežna in nesistematična primerjava nekaterih cen v tabeli pa pokaže, da je življenje v Sloveniji presenetljivo drago.

.

Kdo nas odira?

Na koncu se moramo vprašati, kdo nas v Sloveniji odira, da so cene tako visoke. Visoke cene so predvsem znamenje zaprte družbe, kjer so si številni lobiji izborili ekonomske rente, kjer nas z visokimi davki molze država in kjer nas s tako imenovano solidarnostjo ropajo luzerji in lenuhi.

Gre za sistem, kjer je destruktivno podjetništvo (beri: drenjanje pri koritu z javnim denarjem) zelo atraktivna karierna opcija, sistem, kjer foteljaši brez sramu po časopisih zmerjajo kapitalizem in živijo na račun davkoplačevalcev, sistem, kjer lokalni karteli (pa ne samo notarski, da ne bo pomote) zlorabljajo svojo moč nad ljudmi, in sistem, kjer se ljudem vse to molzenje zdi skoraj kot naravni zakon. Jaz pa vas na koncu sprašujem: je tak sistem lahko dejavnik kakovosti življenja? Odgovorite si sami, spoštovani bralci.”

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, ZDA, Zdravstvo, avto, dr. Mićo Mrkaić, elektronika - HW in SW in IT, gospodarstvo oz. ekonomija, hrana, komunikacije, liberalne reforme ( PRO FREE Market), podjetništvo oz. mikroekonomija, stranka LIBERALCI, šolstvo | Brez komentarjev »