Svet okoli nas se hitro spreminja. Še pred kratkim bi na napovedi, da bodo cene nafte presegle 90 ameriških dolarjev za sod v primerjavi s 40 dolarji za sod leta 2005 ali da bo legendarni severozahodni prehod v Severnem ledenem morju povsem ploven, gledali s precejšnim skepticizmom. Toda oboje se je letos uresničilo.
Varnost oskrbe z energijo in podnebne spremembe so med najbolj pomembnimi izzivi novega stoletja. Naložbe, ki so potrebne za spoprijemanje s tema izzivoma, so ocenjene na bilijone evrov, vpliv, ki ga te lahko imajo na gospodarstvo, pa je lahko pozitiven ali negativen, odvisno od naše odločitve.
Odločitev Evrope je dobro znana. Unija se je zavezala za uresničitev celovitega svežnja ciljev:
- v zvezi z obnovljivimi viri energije,
- energetske učinkovitosti in
- zmanjšanja izpustov do leta 2020, kar je pravzaprav temeljni mejnik na poti k trajnostni prihodnosti.
Vendar to ni dovolj. Prišel je čas, da Evropa izbere najboljšo pot pri izpolnjevanju teh zavez (op. Pavel: manjka podjetnikov in podjetij ter spodbud države le tem!). To zajema tako obsežno oceno tehnoloških možnosti kot tudi dolgotrajno vodilno vizijo za preoblikovanje sedanjega energetskega sistema. Potrebujemo načrt za nadaljevanje poti v smeri, ki jo je evropski parlament prepoznal kot pravo novo industrijsko revolucijo, ki jo bo tako kot prejšnje tovrstne revolucije vodila tehnologija.
V energetiki ni preprostih rešitev
Predlagana vizija bo dilemo Evrope glede varnosti in konkurenčnosti, ki izvirata iz višanja cen energije, spremenila v priložnost za gospodarsko dejavnost in ustvarjanje novih delovnih mest, hkrati pa se bo odločno spoprijela z okoljskim izzivom. Pri vprašanjih energetike ni preprostih čudežnih rešitev. Nobena posamezna tehnologija ni zmožna sama najti rešitve za okolju naklonjeno, varno in konkurenčno energetsko prihodnost. To dejstvo in nove rešitve, ki se lahko pojavijo čez 20 let, kažejo, da potrebujemo več naložb v že znane čiste tehnologije, hkrati pa moramo poskrbeti tudi za prožen časovni načrt prihodnjega tehnološkega razvoja.
Prva prednostna naloga je energetska učinkovitost.
Največji gospodarsko razpoložljiv neporabljen vir energije je po nepotrebnem izgubljena energija (URE). Podvojitev ciljev energetske učinkovitosti, določenih za leto 2020, v letu 2050 bo mogoče z uporabo tehnologij na področjih, ki zajemajo nove gradbene standarde, gospodinjske aparate, hkratno proizvodnjo električne energije in toplote, industrijske stroje in vozila na hibridni pogon.
Druga prednostna naloga je pospešena komercialna uporaba sedanjih tehnologij pridobivanja energije
- z vetrnimi elektrarnami,
- hidroelektrarnami,
- prvo generacijo biogoriv in biomaso.
Nujno je zagotoviti spodbude in tržne pogoje, ki bodo zvišali sedanjo raven naložb v energetski panogi, kar bo pospešilo polno uveljavitev teh tehnologij.
Poleg tega so odločilne tudi raziskave in razvoj, ki se osredotočajo na tehnologije z najviše ocenjenim potencialom:
- kot so vetrne elektrarne na morju,
- fotovoltaika,
- druga generacija biogoriv in biomase,
- energija valovanja,
- skladiščenje ogljika,
- jedrska fuzija in
- vodik.
Nujna sprememba ometne infrastrukture
Nazadnje je nujna tudi temeljita sprememba omrežne infrastrukture. To bo zahtevalo:
- boljšo povezanost med državami,
- veliko zmogljivosti za skladiščenje We in
- najsodobnejša inteligentna omrežja za vodenje in nadzor energetskih sistemov.
Revolucija informacijske tehnologije bo v energetskih omrežjih povzročila podobno spremembo vzorcev delovanja, kot jo je uvedba interneta v svetu komunikacij, to je vzpostavitev odprtega večsmernega omrežja s takojšnjo odzivnostjo tako pri proizvodnji kot tudi pri distribuciji.
Vodilna vloga Evrope
Evropa je že začela vlagati v vse te cilje in ima na voljo znatna sredstva za to, da prevzame vodilno vlogo pri spodbujanju sprememb. Za zdaj sta glavni pomanjkljivosti
- razpršenost različnih pobud in
- šibka povezava med raziskavami in razvojem ter gospodarstvom.
Da bi to razhajanje odpravili, želita portugalsko predsedstvo sveta Evropske unije in evropska komisija predlagati časovni načrt, s katerim bi zagotovili spodbujanje razvoja tehnologije v skladu z zadevnimi političnimi cilji ter ustrezna sredstva.
Kot kažejo podatki za leto 2005, Evropa porabi manj javnih sredstev za raziskave in razvoj kakor ZDA in Japonska, in sicer 2,1 milijarde evrov v primerjavi z 2,5 milijarde evrov v ZDA in 3 milijardami evrov na Japonskem. Da bi lahko na področju tehnologij ostali v vrhu, mora Evropa ta znesek v treh letih podvojiti in zagotoviti bolj enakopravno porazdelitev financiranja med bolj obetavne tehnologije.
Gledano v celoti, bo Evropa z vodilno vlogo v novi industrijski revoluciji, temelječi na učinkoviti uporabi energije, obnovljivih virih, naprednem pridobivanju toplotne energije ter odprtih in inteligentnih energetskih sistemih, lahko odgovorila na izzive varnosti oskrbe z energijo in na podnebne spremembe ter trajnostno izpolnila obljube iz lizbonske agende. Thomas Edison, človek, ki je dokazal, da tehnologija izboljša svet, je nekoč izjavil: “Če bi vsi delali stvari, ki smo jih sposobni narediti, bi dobesedno osupnili sami sebe.” Evropa ima zdaj veliko priložnost, da osupne svet z energetsko revolucijo, temelječo na tehnologiji. Te priložnosti ne smemo zamuditi.
Manuel António Gomes de Almeida de Pinho je portugalski minister za gospodarstvo in inovacije. Andris Piebalgs je evropski komisar za energetiko.
Finance