Mrkaić primerja par cen izdelkov in storitev v Sloveniji in v ZDA.

“Visoke cene so predvsem znamenje zaprte družbe, kjer so si številni lobiji izborili ekonomske rente.”

V Sloveniji nimamo takega ekonomskega liberalizma, ki bi vsakemu človeku omogočil svoboden vstop na trg dela. Kdorkoli v Sloveniji resnično ustvarja in dela - ta ve, da ima skoraj vsaka poklicna skupina v Sloveniji z raznimi pravili, pravicami, birokracijo itd zaščiteno delovanje pred drugimi konkurenti. Imamo nešteto vrtičkov, fevdov in fevdalcev - katerih glavna skrb ni ustvarjanje, delanje in služenje - temveč iskanje in zabetoniranje stalnih rent. Krog priviligirancev, krog elite - ki ni postala elita s pomočjo pozitivne selekcije.

Ne samo notarji, lekarnarji, odvetniki, prevozniki, tudi projektanti, zdravniki itd.

Tam, kjer manjka primerjave, oz. tekmovalnosti pa so storitve slabe in predrage.

Tipičen primer je zdravstveno zavarovanje, ki je dražje v Sloveniji kot v ZDA - hkrati pa v ZDA takoj prideš do zdravnika in do operacije, medtem, ko v Sloveniji ljudje v večmesečnih čakalnih vrstah prej umrejo kot pridejo na vrsto - razen elite, ki s podkupovanjem ali zlorabo položaja in vez preskoči vrste. Sicer pa so vrste ( in bohotenje birokracije)  tipična pojavna oblika neučinkovitosti socializma ( slabe plače, neučinkovitost dela, gospodarsko propadanje, slaba organizacija dela, slabo vodenje podjetij, slabi izdelki in slabe storitve, predvsem pa “NIHČE NI ZA NIČ ODGOVOREN”).

 Kaj še razkrinka Mićo Mrkaić v svojem članku v Financah:

“V Sloveniji sem za zdravstvo (prispevki za obvezno zavarovanje in premija za prostovoljno zavarovanje) plačeval okoli 380 evrov na mesec (vsi prispevki), v ZDA pa plačujem mesečno 180 dolarjev oziroma 108 evrov.

Glede na povprečni BDP na prebivalca torej v Sloveniji plačujem sedemkrat več (!) kot v ZDA. Kaj je torej narobe s tako imenovano socialno Slovenijo, da so me celo pri bojda humanem sistemu zdravstvenega zavarovanja odirali kot vola? Gre za ropanje, ki mu luzerji, lenuhi in profesionalni levičarji pravijo solidarnost, jaz pa pravim, da je to navadna svinjarija. O cenah v Sloveniji in ZDA bi lahko govorili zelo dolgo, že bežna in nesistematična primerjava nekaterih cen v tabeli pa pokaže, da je življenje v Sloveniji presenetljivo drago.

.

Kdo nas odira?

Na koncu se moramo vprašati, kdo nas v Sloveniji odira, da so cene tako visoke. Visoke cene so predvsem znamenje zaprte družbe, kjer so si številni lobiji izborili ekonomske rente, kjer nas z visokimi davki molze država in kjer nas s tako imenovano solidarnostjo ropajo luzerji in lenuhi.

Gre za sistem, kjer je destruktivno podjetništvo (beri: drenjanje pri koritu z javnim denarjem) zelo atraktivna karierna opcija, sistem, kjer foteljaši brez sramu po časopisih zmerjajo kapitalizem in živijo na račun davkoplačevalcev, sistem, kjer lokalni karteli (pa ne samo notarski, da ne bo pomote) zlorabljajo svojo moč nad ljudmi, in sistem, kjer se ljudem vse to molzenje zdi skoraj kot naravni zakon. Jaz pa vas na koncu sprašujem: je tak sistem lahko dejavnik kakovosti življenja? Odgovorite si sami, spoštovani bralci.”

0712NAROB je napisal(a): … govoril je shaman, polna rit coca-cole in bigmacov, howgh!

Eh tovariš Narobni, Ti o Grandiozni Ti, ki povsem očitno narobe percipiraš in se zato tu na forumu sam poimenuješ Sedmak Grudnov Narobetof.

Naj ti prosim z nekaj podrobnostmi pomagam vizualizirati, tebi tako nepredorno netransparentni in misteriozni nick shamana na forumu: V življenju sem spil morda 10 dvodecilitrskih flašk coca cole in pojedel manj kot toliko hamburgerjev. In vse je šlo v kategorijo “v sili hudič tudi muhe žre”. Sem pa ob obiskih v Sarajevu, natančno gori na vrhu Baščaršije snedel neznane količine mesnega bureka, te bosanske vrste hitrega, a zato nič manj đank fuda.

Celo v JU Es & Ej mi ni bilo treba menjati odnosa do hamburgerja, te meni izrazito nepriljubljene hrane in do coca cole, meni še manj priljubljene pijače.

Ma ne zato, ker sta ameriški, tovariš antiameriško nakurčeni S.G. Narobni, pač pa zato, ker je to pa zares trash od trash hrane, ki me niti malo ne gane.

Oboje in zlasti v kombinaciji! In mi za povrh sploh ne naredi nobene satisfakcije!

Nazadnje sem hamburger pojedel pred več kot petnajstimi leti v Rusiji, ko je na ulicah Moskve naglo nastajal kaos uličnih obračunov mafijskih združb v maniri Chicaga iz dvajsetih let prejšnjega stoletja. Glavna značilnost tiste Moskve so namreč bili pogosti ulični obračuni v katerih je glavna šega bila izstrelitev nekaj rafalov iz kalašnjikovke ali uzija, pri čemer se za kolateralno škodo med pešci ni menil nobeden izmed potagonistov. Zato je tisti večer v Moskvi najbolj oportuno bilo stopiti v bližnji McDonalds, ki je pomenil le kakih 50 metrov sprehoda po, očitno smrtno nevarni ulici.

P.S.

Ti se pa gotovo nacejaš z zdravo domačo Cocto, ki je toliko bolj zdrava od coca cole. Ker se od nje dobi popolnoma avtohtona oblika sladkorne bolezni. Zlasti, če jo kombiniraš s popivanjem usrezno velikih količin pristne domače šmarnice, ki proces pospeši z blagodejnim delovanjem na jetra, zraven pa namesto nezdravega amerikanjskova đank fuda žreš domačo zasko, ki zopet na povsem originalen domač, anti-ameriški đamahirijski način, s holesterolom polni kardiovaskularni sistem že mladih, a zavednih komsomolcev komunistične đamahirije Slovenistan, ki takrat,

1. kadar ne jejo domovinsko zavedno in
2. kakopak predvsem in na prvem mestu antiameriško, konzistentno in rezolutno sovražijo Amere in vse, kar je ameriškega.

Potem pa svoja plemenita čustva izrazijo na kakšnem forumu, ali v pismu bralcev, pri čemer je edina podrobnost, ki moti dosledno antiameriško nirvano, dejstvo, da to morajo početi s pomočjo, o groza pregrozna - ameriških izumov, osebnega računalnika in interneta.LP shaman na forumu Financ