Slovenci smo PRIDNI. Italijani so uživaški in Američani so podjetni. Nemci se držijo pravil in reda. Ok, zdej pa zares:

Moji zapiski in moje refleksije pogovora: Zoran Milivojević o Slovencih

http://www.s12.si/component/option,com_seyret/Itemid,62/task,videodirectlink/id,154/

Milivojević že 30 let živi pol meseca v Novem Sadu in pol meseca v Ljubljani

Osnovna razlika je način vzgoje

Otrok v interakciji s starši gradi notranjo sliko o sebi v svoji notranjosti. Z njo bo potem celo življenje živel.

  1. V Sloveniji ni pohval

Zgolj ena: biti priden

Analiza te pohvale: to je pogojevanje ljubezni,

Otroci so deležni zgolj pogojne ljubezni – ne pa brezpogojne ljubezni

Ti otroci so neljubljeni – obsedeno ( notranja prisila) iščejo, da bi dobili ljubezen, da bi ne bili od staršev ( kasneje partnerja) zavrženi - ker niso pridni

Ljudje so v bistvu pretirano socializirani, ubogljivi otroci V Srbiji je obratno: večina otrok je razvajenih, razmaženih – ker dobivajo ogromno pohval in veliko nerealnih pohval ( zgolj pohvale, ni kritike, ni kazni, ni zahtev)

2. BITI RESEN – je za Slovence vrednota

Biti neresen ( igra, zabava, duhovitost) – danes je med mlajšimi že bolje, se veliko smejijo in so sporščeni

Vrednote družbe in ljudi so dinamične, se stalno spreminjamo, vsi se učimo in gradimo kot osebnosti non stop Na to kako smo Slovenci resni ga je opozoril eden od italijanskih gostov

3. STRAH PRED IZPOSTAVLJANJEM:

kvalitetni ljudje, ki imajo primanjkljaj brezpogojne ljubezni – nizko samopodobo – se pri svojem izpostavljanju počuti kot prevarant – SRAM

4.   NEAGRESIVNA DISTANCA Slovencev, Slovenci so PRIJETNI IN ZELO TOLERANTNI  ljudje

( še en dokaz, da je “NESTRPNOST SLOVENCEV” zgolj histerični,  medijski konstrukt levičarjev). 

Kultura vpliva posredno, najprej na starše – potem iz staršev na otroke

Ali se osebnostni problemi povečujejo v družbi ali zmanjšujejo? » Vedno isto!« ??? –se ne strinjam: razvajencev je vedno več - vedno več je ljudi, ki v družbi ne delajo, ne ustvarjajo - temveč jo zažirajo, parazitirajo, manipulirajo - novi spopadi, revolucije, vojne. Socialist = razvajenec.

5. Visok % alkoholizma, % nesreč na cestah, % ekstremnih športnikov, % samomorov – zadaj je slaba samopodoba.

Starši definirajo prihodnost in usodo cele generacije. ( zadaj je ekstremno pogojevanje ljubezni in po novem že razvajenost, ki je še hujša motnja)

Odrasli vsak skrbi za sebe, odgovarja za svoja dejanja, sprejema odgovornost

Dela kot supervizor v vzgojnih zavodih po Sloveniji ( npr. Jarše) – iz spoznanj in izkušenj ter s podlago v Bernovi TA teroiji je nastala drobna knjižica o vzgoji: MALA KNJIGA ZA VELIKE STARŠE

1. Pohvale + nagrade: osebne, na obnašanje, pogojne in brezpogojne ( brezpogojna ljubezen)

2. Kritika + kazen : samo na obnašanje, nikoli na osebo!

3. ZAHTEVE, cilji, naloge otroku

   Starši – Slovenci so v zadnjih desetletjih šli iz ene skrajnosti v drugo skrajnost

Razvajenci so slabi starši, ker niso sposobni sebe frustrirati ( potrpeti, se žrtvovati za nek krajši čas).

Naši starši so  pretirano socializirani, ubogljivi, pridni. Oni so imeli premalo pohval svojega obnašanja, in nič pohval svoje osebe, nič brezpogojnih pohval. Premalo izraženo ljubezen. Imeli pa so preveč kritike, preveč kazni in preveč zahtev

Naši starši so pri svojih otrocih postavili na glavo vzgojo svojih staršev ( kar je velika neumnost): zgolj pohvale, nagrade, popustljivost. Nič kritike, nič kazni, nič meja, nič zahtev. Produkt smo mi, ki smo razvajeni otroci.

Inflacija pohval, ljubezni – s tem ni nič narobe, pohvale človeka ne pokvarijo – pokvari ga pomanjkanje meja, zahtev, kritike in kazni!

Mi razvajenci si sploh ne želimo otrok, če otroci pridejo jih splavimo, če pa se že rodijo – so nam v breme

KVALITETE PT:

Glavna kvaliteta PT je razumevanje, da razume logiko po kateri deluje klient. Vsaka še tako iracionalna osebnost in obnašanja imajo v sebi neko logiko.

KATERI so najtežji klienti:

• Ambivalentni – nekaj časa hočejo, potem nočejo, čez čas speto hočejo.

O sramu, občutkih krivde, o nujnosti kazni v vzgoji

 

Moji zapiski in moja refleksija na videodr. Zoran Milivojević: O SRAMU

http://www.s12.si/component/option,com_seyret/Itemid,62/task,videodirectlink/id,196/

 

 

KDAJ NAS JE SRAM IN ZAKAJ NAS JE SRAM

-       mene ni sram

-       kaj je sram, DEFINICIJA: SRAM je…

-       sram se pojavi zelo zgodaj, otrok – strah pred NEZNANIM

-       čustvo, kadar ljudje mislijo » da drugi mislijo, da jaz nisem vreden kot človek«

-       sram je protiosebno čustvo

-       tisti, ki velikokrat čutijo SRAM, sramežljiv – čustvo samoprezira

-       ti ljudje zelo veliko izgubljajo: ne gredo v socialna okolja, kjer bi se lahko izgradili kot osebnosti

-       mene je bilo kot otroka sram stati v vrsti, to da me vsi gledajo, ko pridem na vrsto

-       ljudje se izogibajo temu, temu … izgubljajo – se ne učijo

-       pretiran sram ==>  pojavi se IZOGIBAJOČA motnja osebnosti – Avoiding personal disorder

 

 

 

  SRAM in PONOS sta glavni otrokovi čustvi, najbolj značilni infantilni čustvi

-       »Očka, poglej!« – od avtoritete iščejo, da so OK. Od publike.

-       Ljudje napredujejo, evoluirajo v času življenja

-       SRAM sčasoma izgine, nadomesti ga čustvo KRIVDE.

-       SRAM je usmerjen na odpis OSEBE, medtem ko pri občutku krivde ne napadam osebo, temveč napačno dejanje osebe – pri tem pa se počutim kot DOBRA OSEBA, OK človek.

 

-       KRIVDA mi pomaga, da se učim, da postajam boljši človek.

-       SRAM: ljudje, ki doživljajo sram se ne učijo, temveč bežijo in se izogibajo: »ZEMLJA OTVORI SE!« skriti se, pobegniti, izginiti.

-       Duhovno razviti ljudje se ne sramujejo

 

 

-       Kako poteka ta proces transformacije SRAMU v KRIVDO, transformacija otroka v odraslega, razvoj Odraslega?

-       Emocije težko reflektiramo. Pri večini ljudi je razvoj zastal, morda zaradi vzgoje, zaradi pomanjkanja znanja, nihče jih ni stimuliral, čeprav se starši trudijo, da dajo maksimum.

-       Večina ljudi ima obe sposobnosti za SRAM in KRIVDO. Pogosto je krivda INFANTILNA krivda.

 

-       Otroci krivdo začnejo doživljati, ko jih starši kaznujejo za neprimerna dejanja

-       Če so kazni brutalne – bo ta oseba, ko odraste – druge brutalno kaznovala

 

-       Kaj lahko naredi povprečen človek, da preraste občutek sramu

-       SRAM je disfunkcionalno čustvo- če nekdo sprejme samega sebe – sram izgine.

KAJ JE NAJSLABŠA STVAR, ki se ti lahko zgodi »dekatastrofiranje« - so what.

 

 

-       KRIVDA v odraslem - diferenciranem smislu je zelo konstruktivno družbeno ( socialno) čustvo. Krivda rešuje mnoge stvari, je konstruktivna, koristna, ga motovira, se samokorigira. Pokaže, da je organizirano in socialno ljudsko bitje z občutkom za pravičnost, »kaj je fer«

 

 

-       Razlika med akcijo, obnašanjem ( čustvo krivde) in OSEBO ( identiteto- čustvo sramu):

-       Ljudje lahko presodijo mene po mojih delih, toda kakorkoli že: moja dejanja nisem jaz ( kaj čutim, kaj mislim, kakšne vrednote imam)!

-       Gibanje roke – ko končam z gibanjem = ali sem še vedno jaz enak JAZ?

 

-       KONFLIKT: spopad dveh mojih nasprotnih želja – nezmožnost distance med željo in mojo osebnostjo. Kaj če nekdo zavrne mojo željo – ali je s tem zavrgl mene osebno??? Ne. Infantilnež pa reče JA. Konflikt želje postane konflikt osebe.

 

-       Iz izkušenj s psihoterapijo številnih klientov sem spoznal, da tisti, ki imajo najglobje psihične motnje – da vsi, ki imajo težje motnje imajo največji problem ločiti med OSEBO in DEJANJE.

 

-       VZGOJA NUJNO: Zato naj starši ločijo dve vrsti sporočili: sporočilo na osebo ( » vi ste super kuharica!« in sporočilo glede na njeno dejanje, akcijo, delo, obnašanje ( »dobro ste skuhali večerjo!«)

 

-       Za vzgojo je izredno dobro, da pohvalimo BITJE, OSEBO in hkrati zelo jasno kritiziramo delček obnašanja, ki je napačen – ali pa odbijemo določene želje otroka. Sprejemamo osebo vendar hkrati odbijamo določeno njegovo željo, ker ga ljubimo, vemo, da mu ta določena želja škoduje.

 

-       Razlika med JEZO in PREZIROM, razlika med KRIVDO in SRAMOM, med samojezo in samoprezirom.( čustvo leti na AKCIJO in čustvo na OSEBO)

 

-       »Mentalno zdravje otroka garantiram za 60 let, če boste tako vzgajali!« - če bodo starši to pri sebi in pri otrocih ločevali ( oseba, akcije)- Milivojević

 

 

-       Ali v slovenski družbi razlikujemo OSEBA in AKCIJA osebe? Ne. » Kaj si zdej naredila, koza nora!«

-       Negativne etike so zelo nekonstruktivne v vzgoji otrok. Idiot, koza nora. V otroku sprožajo razvoj duševnih motenj in celo duševnih bolezni.

 

 

-       Slovenska kultura in vzgoja: ni pohval. Ta tradicionalna mentaliteta. Grožnja otroku, da ga bomo zavrgli, zapustili, če ne bo tako delal, če ne bo priden!

-       Diskvalifikacija bitja, odpis, izbris osebe.

 

-       Trenutna slovenska vzgoja ni dosti boljša: napaka ( tradicionalna vzgoja nima brezpogojne ljubezni in pohval) in nasprotna napaka ( moderna vzgoja pa nima kazni)

 

-       PRIPOROČILO STARŠEM: predelajte knjigo Mala knjiga za velike starše: kako otrokom sporočati pohvale, kritike in zahteve.

-       Slovenski starši so motivirani za vzgojo. Iščejo literaturo, veliko berejo. Rad bi omenil dela Bogdana Žorža o razvajenosti.

 

 

Po 2. svetovni vojni obstaja pedocentrični model, ta antipedagoški model: da je otrokom potrebno vse dovoljevati, da se samorazvijejo, da jih ne smemo kaznovati. Zgolj pohvale. » starši , ki preveč ljubijo« se držijo teh slabih, modernih receptov.

-       Ti novi koncepti so pozabili, da je vzgoja tudi kaznovanje. Prisilia. Nasilje. Ne samo starša nad otrokom, temveč tudi družbe nad biologijo.

 

 

-       Kdo je zdrava osebnosti? Ali sploh obstaja? » Freud je to zelo lepo rekel, da zdrava osebnost je tista osebnost, ki je zmožna ljubiti ( imeti intimen odnos) in delati. Oseba ima intimen odnos in rada dela ( ustvarja).  To je čisto dovolj za definicijo, vse ostalo naštevanje bi bila neka totalitarna ideologija

 

 

 

Sploh ne opažam, da so moji znanci ali kolegi depesivni. Meni se zdijo vsi dobre volje.

Morda se v sami taki družbi gibljem, kjer imamo vsi veliko gibanja v naravi. Hkrati pa tudi veliko delamo in imamo veliko ciljev, tako da se ni časa smiliti samemu sebi ( kot sem to delal v srednji šoli in na faksu, kjer mi je ostajalo ogromno časa). Po drugi strani pa sem srečen v zakonu in v svoji družini - tako, da je to še ena opora. Največja opora pa mi je že nekaj časa vera v Boga. Tu se vse začne in vse konča. Po mojih izkušnjah.

Če mi bo Bog poslal tako preizkušnjo kot svetopisemskemu Jobu, upam, da mu bom ostal zvest.

 

XY Napisal/-a:morda je “krivo” le zimsko vreme, kot je že kokica omenila. ve se namreč, da je zima res bolj depresivna kot poletje in da so ljudje boljše volje, ko posije sonce. letos se mi zdi to še bolj izrazito kot ponavadi, saj sem lani že ob takšnem času sama kar skakala okoli evforična, letos pa ni tako. me veseli, če živiš med ljudmi, ki so dobre volje pavel. moji prijatelji in družina imajo dobra in tudi slabša obdobja, tako kot pač vsi ljudje, le da se mi zdi, da je ta “zimski” val letos še posebno močan oz. sinhroniziran.

Sploh nisem odgovarjal na kak post, zgolj sem povedal kako jaz doživljam in premagujem depresijo.

Sonce ( vitamin D in nekateri hormoni) + svež zrak in gibanje so najbolj učinkovit kratkotrajni obliž. Dolgoročni in koreniti zdravilci pa so antidpresivi in kvalitetna psihoterapija.

Seveda so dobri in slabši trenutki in bebasto je govoriti, da je “nekdo ves čas dobre volje”. Tudi depresija ni stvar enega dneva ali tedna. je stvar daljšega obdobja. Ponavadi rečejo psihologi, da so vzrok črne, nekonstuktivne, ali kot ti praviš: NEGATIVNE misli, ki so vzrok za neprijetna ( ti jim rečeš NEGATIVNA) čustva. Vse to pa potem vpliva na (NEGATIVNO) obnašanje osebe. (Negativno) Obnašanje pa spet doda impulz mislim in krog spirale v destrukcijo je zaključen in pospešeno vodi v točko absolutne NEGATIVNOSTI. To je dobro kdaj izkustiti - da je potem želja po presekanju teh vzorcev večja, prav tako volja da do tega nikoli več ne pride.

Preberi si knjigo MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA ( Norman Vincent Peale).Švicarji so rekli, da pomaga, da se preseliš v gorsko kočo in cel dan sekaš drva.

Pa še to: evforija je samo (na zunaj) antipol dolgotrajne žalosti in je tudi znak DEPRESIJE, ki se uradno imenuje: MANIČNO ( evforije) - DEPRESIVNA motnja (oz. BOLEZEN če je hujša in dolgotrajnejša in celovitejša).

Po drugi strani pa ni nujno, da imaš to. Danes je zelo moderno že samo čustvo neprijetnosti ( žalost) označiti kot DEPRA. Samo pač zelo preobčutljiva in prezaščitena družba.

1. vse OK
2. mesečna ekološka taksa DODANA v novih računih na ZEMLJSKI ( najčistejše gorivo!) plin 5€ - to je neustavno, še en način molzenja državljanov s strani socialistične birokracije v državi
3. 15 min dela
4. odprl loputo za vpogled v dimnik, pregled dimnika ( ose, mrtvi ptiči (monoksid), saje
5. meritve CO  z digitalnim  testerjem  “TESTO” ( 68 mg/m3 - strup, predpis je do 100mg), monoksid je strupen plin, ki ubije v eni minuti, ker zaduši celice, možganske celice so najbolj občutljive
6. NOx (110mg/m3, predpis je 150mg/m3), NOx povzročajo raka, nastajajo kadar “zrak gori” , to pa se zgodi pri temperaturi gorenja nad 1000 stopinj C. Predvsem diesel motorji ( pormet) so zelo velik vir dušikovih oksidov)
7. saj ni
8. izkoristek 93%
9. tlak vode v CK je premajhen, potrebno je dopumpati vodo pod tlakom!
10. pisanje računa 10 min
11. PLAČILO je 33 € ( vsako leto!) - koliko je še takih birokratskih stroškov, ki jih “država zahteva in velikodušno pobira” od državljanov
12. pa še glavno: na večjem področju je dobil koncesijo en dimnikar. To pomeni, da je dobil podarjena zlata jajca. Seveda jih mora del vrniti birokratom v obliki podkupnine, kajti ti mu niso zastonj dali posla! Kdo to plača: ja, mi, ovce v šapah socialističnih parazitov.

Ne vem več kako se označi ta virus ptičje gripe ali aviarne influence: H5N1?

Ta dokumentarna oddaja je govorila, da je to nov virus, zato izjemno hitro mutira. Sporočili so še, da je v Aziji do sedaj umrlo že preko 250 ljudi. Prikaže družino, kjer se je 11 letna deklica nalezla virusa od perutnine, mama in teta pa od nje, ko sta jo negovali. Smrt je za deklico nastopila v nekaj dneh, niti dihalni aparati in sodobna tajska bolnica ji niso mogli pomagati. Imel sem občutek, da imajo na Tajskem bolnice veliko bolj kvalitetno opremljene s sodobno opremo kot pri nas. Par dni kasneje sta zboleli še njena mama in teta. Samo teta je po hudih mukah preživela.

Dosedaj se virus prenaša iz živali na človeka, zaznali pa so že več prenosov iz človeka na človeka. Ker je nov virus, ima blazne sposobnosti vrtoglavo hitrega mutiranja. Čez čas se bo unesel, ker mu kot parazitu ni v interesu, da njegov gostitelj umre. Ko bo virus mutiral tako, da se bo znal prenašati po zraku, bo zaradi globalizacije prometa in turizma v trenutku nastala globalna epidemija smrtne gripe. Najbolj bodo nastradali ljudje v velemestih. Nasploh se prebivalstvo v 21. stl. množično seli v miljonska velemesta, kjer živi danes že več kot polovico populacije sveta. Le redki bodo preživeli. Baje so najbolj občutljiva populacija prav mladi moški, otroci in ostareli. Ti znanstveniki ocenjujejo, da bo v prvi rundi epidemije umrlo po svetu 150 miljonov ljudi. Če bo to npr. jeseni, potem bo spomladi nov val z dvojnim številom žrtev. In spet naslednjo jesen..

Zaenkrat so se vlade in WHO odzvale dokaj počasi in birokratsko. V šestih mesecih bodo s pomočjo kurjih jajc zmogli izdelati le toliko zdravila, da ga bo lahko dobilo samo 40% prebivalcev. Skratka gašenje požara, namesto preventivnih cepljenj. Film se je veliko ukvarjal s sociološkimi projekcijami neredov in vdorov v bolnice, z dilemami zdravnikov, ki se boda morali odločati komu dati zdravilo in komu ne, koga priklopiti na dihalni aparat in koga pustiti umreti itd. Ukvarjal se je z vplivom epidemije na gospodarstvo, na množične nerede, rope, pomanjkanjem delavcev, propadom borz, pomanjkanjem hrane itd.

Nasploh je bila dokumentarna oddaja dokaj histerična, širila je paniko in brezup. Širila je pesimizem, da vlade in zdravstvo nič ne naredijo. Da čakajo na trenutek epidemije, ko bo za večino ljudi že prepozno. Na splošno mi gredo take oddaje zelo na živce. Če ne od ekologov, pa poznamo te prijeme “ozaveščanja” od levičarjev. Tudi pri nas v Sloveniji zadnji mesec vlada izredno stanje, “vse je narobe”, “vedno novi problemi”, ali kot je dejal eden od mojih sodelavcev “nekaj pa že mora biti na tem, če toliko novinarjev podpiše peticijo”. Ljudi nasedajo tej množični levičarski histeriji. Današnji ljudje so zelo razvajeni v večini, zato imajo nizek prag tesnobe. Že par problemov na TV jih spravi v izrazito slabo voljo, jih vrže iz tira. Za tolažbo pa iščejo instant rešitev, kar pa so prehitri in vsiljeni zaključki, brez resne analize in globljega pogleda, pa še brez vključevanja podobnih lastnih in tujih izkušenj.

povzroča alergije in resne bolezni.

To sem danes slučajno prebral. Pa ravno sedaj inštaliram nov printer.

Kakšne izkušnje imate vi?

Verjetno ugasnjen printer nima takega vpliva. Vseeno imamo mi PC in vse nanj vezane naprave v spalnici.

Tole sporočilo sem dobil na email. Vredno ga je natančno prebrati:

Še posebej za tiste, ki imate otroke . . .

Koliko antibiotikov je zaužil vaš otrok? »Zelo sem se potrudila, da moj otrok ni zaužil antibiotikov vse do sedemnajstega leta starosti.« Če vam to pove zdravnica in priznana specialistka internistka, alergologinja in pulmologinja, kot je dr. Alenka Kafol, se nehote zalotite pri preštevanju, koliko antibiotikov je že zaužil vaš otrok.

Ko je dr. Kafol to izjavila pred avditorijem v Celju, na enem od predavanj o alergijah, ki smo jih pripravili v okviru projekta Skupaj za zdravje človeka in narave, je publika obnemela.

Nato je vse završalo in vprašanja so kar deževala. »Zakaj pa ne?«, »Kaj je narobe z antibiotiki?«, »Kako zmanjšati njuno uporabo?« … Če bi bili navzoči, bi najbrž tudi sami zastavili kako podobno vprašanje.

Kaj je narobe z antibiotiki? Z antibiotiki ni nič narobe. Lahko smo veseli, da obstajajo. Rešili so na milijone življenj. Težava je v nas. Ne zavedamo se, da je to naša zadnja linija obrambe, in pogosto nespametno posegamo po antibiotikih tudi v situacijah, ki tega ne zahtevajo. Antibiotiki so postali stalnica vsake bakterijske okužbe, tudi takšnih, ki niso resne in bi jih bilo možno obvladati brez tako močnih zdravil. Še bolj problematično je uživanje antibiotikov »za vsak primer«, denimo pri virusnih okužbah, diagnostičnih posegih, sprejemu v bolnišnico (da se otrok ne bo okužil od drugih) …

Vsako zdravljenje z antibiotiki poveča verjetnost, da bo otrok na ta antibiotik postal odporen in da naslednjič, ko ga bo zaužil, ta ne bo več učinkoval. Odpornost na antibiotike se v svetu, v katerem živimo, strmo povečuje. Zato kljub vsem dosežkom medicine zaskrbljujoče narašča število smrtnih primerov zaradi bakterijskih okužb. Pogosto zamolčana in še kako pekoča tema so tudi bolnišnične okužbe, odporne na antibiotike; te samo v Sloveniji vsako leto vzamejo dvakrat več življenj, kot jih izgubimo na slovenskih cestah.

Zavedati se moramo, da so antibiotiki naši jokerji: hraniti jih moramo za situacije, ko ni druge rešitve. Če ste nespametno porabili vse jokerje, bo v primeru, da vas doleti kaka nova bakterijska okužba, medicina brez rešitve. Ker vaš otrok ne more odločati o uporabi svojih jokerjev, je nadvse pomembno, da se odločate odgovorno in mu ohranite čim več odprtih možnosti.

Začarani krog Številni starši so povedali, da njihovi otroci v eni sezoni zaužijejo tudi po štiri do pet kur antibiotikov. Prehladi, bronhitisi, angine, ušesna vnetja se kar vrstijo in zdravniki vsakič predpišejo antibiotike. »Ravno ga dobro pozdravimo, že naslednji teden ’stakne’ v vrtcu nov virus ali novo bakterijsko okužbo«. »Najprej je imel angino, po dveh tednih vnetje ušesa. Ni bilo izbire －morali smo mu dati antibiotike …« Se prepoznate v teh stavkih?

Nihče ni vesel bolezni in vsakdo bi svojemu otroku rad pomagal, da čim prej premaga bolezen. Težava je v tem, da imamo napačno predstavo o tem, kaj pomeni premagati bolezen. Menimo, da bo otrok zdrav, če mu zbijemo povišano telesno temperaturo in pobijemo trenutno prisotne bakterije. Toda ne zavedamo se, da včasih prav s takšnim ravnanjem sami ustvarimo začarani krog bolezni. Zato pojdimo po vrsti.

Zakaj sploh nastajajo bolezni Nekatere otroške bolezni so naravna oblika krepitve odpornosti pri otroku. Kot pravi Alfred Vogel v knjigi Ljudski zdravnik, je večina bolezni naraven izziv, ki bo okrepil otrokovo zdravje, če bomo znali pravilno ravnati. Ko nastopi bolezen in jo na hitro odpravimo z antibiotiki, se začarani krog šele začne.

Antibiotiki, kot pove že beseda, pobijejo tudi vse probiotike. S tem povsem spremenijo ravnovesje v črevesni flori. Tako uničimo koristne mlečnokislinske bakterije, ki so same zmožne onesposobiti večino patogenih bakterij. Njihovo mesto zavzamejo kvasovke, med katerimi je najbolj problematična Candida Albicans, ki lahko v telesu ustvari pravo razdejanje. Tako je vaš otrok po vsaki kuri antibiotikov še bolj ranljiv in dovzetnejši za vsak virus ali bakterijo, kajti njegova odpornost je na slabšem, kot je bila pred zaužitjem zdravil.

Po normalni poti －to bi pomenilo zares dobro polnovredno domačo hrano, bogato z mlečnokislinskimi bakterijami －bi si otrokova črevesna flora lahko opomogla v dveh do treh mesecih. Težava je v tem, da večina otrok noče niti slišati za zares zdravo hrano brez sladkarij. Še večja težava je v tem, da v teh dveh do treh mesecih vaš otrok »stakne« še pet novih bolezni. Zato ne preseneča, da so težave z razbohoteno kandido prisotne tudi pri otrocih, le da starši tega ne opazimo takoj; tako mine preveč časa, preden se lotimo sanacije otrokovega zdravja.

Probiotiki kot rešitev V razvitih državah －mednje Slovenija, vsaj po tem merilu, še ne sodi －je priznanje pomena zdrave črevesne flore za zdravje spremenilo pristop k zdravljenju marsikatere bolezni. Pediatri se vse pogosteje bakterijskih okužb lotijo tako, da najprej predpišejo močne probiotike in tako okrepijo lastno obrambo telesa. V večini primerov to zadostuje. Raziskave so celo pokazale, da probiotiki pri številnih bakterijskih okužbah delujejo celo učinkoviteje kot antibiotiki. (Več o tem lahko preberite v knjigi 100 % zdravi, ki jo je v zbirki Žepnice izdala Mladinska Knjiga).

Če to ne uspe, zelo zdravniki natančno ugotovijo, za katero bakterijo gre, in šele takrat predpišejo antibiotik, ki bo deloval na identificirano bakterijo in povzročil čim manj postranske škode. Hkrati s kuro antibiotikov predpišejo še 4- do 6-tedensko kuro probiotikov, s čimer naj bi olajšali obnovo črevesne flore in preprečili, da bi kvasovke dobile preveč prostora.

Naravne rešitve  

Pri večini prehladnih obolenj imajo naravna zdravila številne prednosti. Imunsko odpornost otrok lahko krepimo s superživili, kot so kakovostni sokovi, alge, aloja vera, sok ječmenove trave, pivski kvas … Ta jih bodo oskrbela z dragocenimi vitamini in rudninami, ki jih pogosto primanjkuje v njihovi prehrani. Naravni viri so neprimerljivo boljši od sintetiziranih vitaminov in anorganskih rudnin v obliki tabletk. 

Ehinaceja ali ameriški slamnik je nadvse dragocena pomoč za obdobje, ko je vaš otrok pod udarom viroz v vrtcu ali šoli. Najmočnejši so pripravki na osnovi alkoholnega izvlečka cele rastline. Seveda za otroke poiščite pripravke z odparjenim alkoholom. 

Vnetja mandljev ali angine lahko oskrbujete z grgranjem Molkosana (koncentrirana fermentirana sirotka) ali s prevretki ingverja in žajblja.

Pri težavah z bronhiji se odlično obnesejo naravna zdravila z izvlečki bršljana, smrekovi vršički, ajbiš, propolis in vrsta drugih zdravilnih rastlin.

Pri bolečinah v grlu zmešajte žlico medu in pol žlice cimeta; otrok naj počasi liže zmes. Cimet ima močan antiseptičen učinek. Druga možnost so pastile iz islandskega lišaja.   

Pri vnetju mehurja je sok brusnice (brez sladkorja) celo učinkovitejši od antibiotikov. 

Pri bolečinah v ušesih namesto antibiotičnih kapljic najprej poskusite z eteričnim oljem čajevca. Ta je močen anestetik in antiseptik, zato hitro omili bolečino in pomaga premagati vnetje. V pokrovček kanite 2 kapljici olja, vanj namočite palčko za ušesa in se rahlo dotaknite boleče notranjosti ušesa. To ponavljajte 3 do 5-krat na dan in nadaljujte še nekaj dni po tem, ko otrok ne bo več čutil bolečine. Za ta namen uporabljajte le dvakrat destilirano eterično olje.

Nekatera stanja, ki jih imenujemo bolezni, pa so le posledica kronične dehidracije ali toksikacije otroškega telesa. Dandanes je večina otrok zelo dehidriranih. Pijejo veliko obarvanih, sladkanih in celo poživilnih pijač z močnim diuretičnim delovanjem. Pri tem uživajo rafinirano hrano, »padajo« ravno na izdelke, v katerih je največ škodljivih E-jev in sladkorjev ter jim že od majhnega primanjkuje pomembnih hranil, ki delujejo tudi na krepitev imunskega sistema. Vse skupaj pa je odlična podlaga za začarani krog bolezni.

A. Vogel: Pustite, naj izgori!

Otroške bolezni so v določeni meri koristne, saj v vročini, ki jih spremlja, izgori marsikaj, kar bi sicer prej ali slej škodilo. To pa ne pomeni, da bi morali otroške bolezni namerno izzvati. Že same po sebi pridejo dovolj kmalu; čim večji in krepkejši je otrok, tem lažje jih preboli. Če otroške bolezni pravilno obravnavamo in podpiramo naravno odzivnost organizma, resnično pomenijo pravo čiščenje organizma. Z vročino izgorijo skoraj vsi strupi, celo tisti, ki jih je otrok morda prinesel s seboj iz embrionalnega življenja. Zdravniki, ki znajo dobro opazovati, ugotavljajo, da ljudi, ki niso preboleli otroških bolezni, v poznejših letih veliko pogosteje doletijo različne bolezni, celo rak. To govori v prid čudežni zdravilni moči vročine. Večina otrok, ki umrejo zaradi otroške bolezni, pravzaprav umre zaradi napačnega zdravljenja. Najslabše pri tem je medikamentozno zaviranje normalnih bolezenskih procesov, zlasti vročine in prišča (izpuščajev). Vročina je notranja obramba organizma, pri kateri izgorijo vdirajoči in že prisotni strupi. Prišč pomeni naravno odvajanje strupov skozi kožo oziroma pore, zato ga ne smemo preprečevati – to bi lahko škodilo srcu, živčevju in dihalom ter povzročilo veliko hujše zaplete. Zelo škodljivi so tudi kemoterapevtiki.

Prav gotovo je preprosto v vodi raztopiti nekaj tabletk; vročina mine in bolezen je videti prav nedolžna (prešla je naglo in sploh ni dosegla pravega vrhunca). Da so infekcijski strupi ostali v telesu in lahko vsak trenutek povzročijo novo, hujšo bolezen (vnetje srčne mišice, sklepni revmatizem), o tem večina niti ne razmišlja. Pred vlomilci se ne ubranimo, če zapremo vrata in okna ter izklopimo alarmno napravo.

»Če ima otrok visoko vročino, vendar ne moremo samo čakati, ne da bi kaj ukrenili, saj nam lahko umre,« mi pogosto reče kaka bolniška ali otroška sestra. Seveda ne bomo stali križem rok, toda vročino lahko zaviramo ali pa ta koristen notranji ogenj podpiramo. Če podpiramo delovanje vročine tako, da vsi odvodi pravilno delujejo, v tej telesni peči vse gorljivo zgori in se zelo hitro izloči. Telo ima spet svoj mir in je očiščeno.

Pomembna je skrb za to, da je črevo izpraznjeno. Prav tako moramo pri vsaki nalezljivi bolezni skrbno opazovati delovanje ledvic. Podpremo ga lahko s presličnim čajem ali s preparatom Nephrosolid. Vzdrževati je treba tudi pravilno izločanje skozi kožo. Tu nam pomagajo Kneipp, Priessnitz in drugi »vodni zdravniki«, kajti za spodbujanje kože so dovoljeni le povoji: topli ali mrzli, odvisno od primera. Topli povoji ne morejo nikoli škodovati, pri uporabi mrzlih pa moramo biti zelo previdni －vročično telo se ne ohladi tako hitro; mrzli povoj praviloma zmanjša notranjo vročino, poveča pa zunanjo.

Mnogi starši se pri majhnem otroku ustrašijo povišane telesne temperature, ki še vedno hitro narašča. Vendar je to dobro in koristno, saj omogoči, da vse škodljivo hitro izgori. Srce otroka je veliko krepkejše, kot mislimo. O tem se lahko prepričamo že, če pomislimo na razmerje med težo srca in telesa, ki je pri otroku veliko ugodnejše – v prid srca －kot pri odraslem človeku.

Nikoli ne smemo pozabiti, da je nasprotovanje naravi škodljivo in da mora vsak naš poseg podpirati naravne obrambne procese. Otroci in odrasli so toliko bolj izpostavljeni nalezljivim boleznim, kolikor slabše so hranjeni. Zlasti pomanjkanje vitaminov poveča dovzetnost za nalezljive bolezni. Imunizacija otrok z zaščitnimi snovmi ni priporočljiva, ker je takšna zaščita kratkotrajna in zavira naravno obrambo organizma.

Zavedati se moramo, da so antibiotiki naši jokerji: hraniti jih moramo za situacije, ko ni druge rešitve.

Otrok je po vsaki kuri antibiotikov še bolj ranljiv in dovzetnejši za vsak virus ali bakterijo, kajti njegova odpornost je na slabšem, kot je bila pred zaužitjem zdravil. Raziskave so celo pokazale, da probiotiki pri številnih bakterijskih okužbah delujejo celo učinkoviteje kot antibiotiki.

Vir: Viva <http://www.viva.si/>

Dolgo časa je veljalo, da se živčne celice ne znajo obnavljati. Zadnjič pa so znanstveniki sporočili, da pa se vendarle znajo, le postopki so bolj počasni in zapleteni. Koliko je za verjeti raznim trač sporočilom v medijih, ki 60 let govorijo, da je špinača zdrave, ker vsebuje ogromno železa, potem pa nekega dne sporočijo, da to ni res in da so se nekoč zmotili za eno decimalko!

Dejstvo je, da danes znajo globinsko slikati možgane, da znajo detektirati razna področja možganov in določati centre govora, vida, logičnega mišljenja itd. S slikanjem so ugotovili trajne poškodbe določenih delov možganov ( izžganost) pri duševnih bolnikih, pri alkoholikih, pri mamilaših.

Pa še te znane resnice:

LEFT BRAIN FUNCTIONS uses logic detail oriented facts rule words and language present and past math and science can comprehend knowing acknowledges order/pattern perception knows object name reality based forms strategies practical safe

RIGHT BRAIN FUNCTIONS uses feeling “big picture” oriented imagination rules symbols and images present and future philosophy & religion can “get it” (i.e. meaning) believes appreciates spatial perception knows object function fantasy based presents possibilities impetuous risk taking

ITM= telesna masa [kg]/ (višina [m] )²

.

Danes je moj ITM =26,7

Pomagal mi je post zaradi kolonoskopije.