Je zdrav. To je najbolj važno.

Ima pa kar dosti krčev, kar pa pri prvem nisva bila navajena. Najprej jih je imel od 18h do 24h, sedaj pa jih ima tudi dopoldan. Morda mamica ni dovolj previdna kaj je - zadnjič je jedla pesto, pa kompot iz suhih sliv itd. Res pa se izogiba agrumov, svinjine, kivija in svežega sadja - čeprav si občasno privošči košček jabolka ali hruške.

Mali ima tudi veliko drobnih pikic na obrazu. Zadnjih 14 dni je veliko zunaj, na blagem sončku, tako da se mu koža zelo spreminja. V deževnih dneh ima polno drobnih pikic, v sončnih pa je tako svilnato lepa in rjava polt.

Danes je imel prvi pregled pri pediatru. Pri 6 tednih.

Velikost 62cm, presega najvišjo krivulju.

Teža 6400g kar pomeni najvišja krivulja. To se otroku pozna redno dojenje, včasih tudi na vsaki dve uri, čeprav velikokrat spi tudi po 3 ali celo 4 ure. Tudi ponoči, ko je običajno dojenje tam med 3 in 4 uro zjutraj.

Obseg glave naj bi bil 38cm.

Prejšnji teden sem ga dal fotografirati.11€ cena 4 fotk za dokumente, kar mi je zelo drago. Potem pa sem še skoraj 20€ plačal ( pozabil sem) za OI. Kmalu gremo namreč na morje.

Danes grem še podaljašti vse zdravstvene izkaznice in naročiti izkaznice za tujo državo.

Tako pa sva sedaj z ženo zamenjala delovne dolžnosti. Med fuzbalom in otrokovimi krči ga 2 uri nosim in umirjam - vmes pa gledam tekmo. Medtem pa žena daje spati tavelkega, ki je sedaj pri skoraj 2eh letih res velik v primerjavi z dojenčkom.

Tavelkemu zadnji čas izkazujeva mnogo več pozornosti, da se ne bi počutil zapostavljen. Pozna se mu, da ga zadnje tri mesece obvladujeta dve močni čustvi: sram in trma. Tako, da je sploh glede trme zelo težko z njim.

Ta teden je tavelk zgleda imel težave z imunskim sistemom, kajti bil je zelo nerazpoložen in jokav ter slabo ješč. Včeraj se je stanje obrnilo, sploh ker je pojedel veliko kivija in tudi zelo dobro in dolgo spal.

Včeraj smo bili na obisku pri bivših sosedih, ki so si kupili nekaj 10 km stran novo hišo. Šli smo gledati njihovega lepotca, ki se je rodil točno 10 dni za našim. Oči in obraz nima prav nič dojenčkast ( spačen, težko odpira oči, megleno in v prazno gleda), temveč gleda zelo živahno in trezno kot bi bil 6 mesecev star. Otroci so se tam igrali z neštetimi igračami, ki jih imajo tam.

Potem sva se ž ženo pogovarjala kakšna starša sva. Meni se zdi, da sva OK starša. Vsak večer ubita od napora padeva v posteljo. Žena pa je pojamrala, da se ji oba zdiva preveč popustljiva do tavelkega Da ne izražava jasnih in kratkih zahtev, temveč otroka preveč prosiva, ga prepričujeva kot bi bil odrasel, mu ponujava različne vrste hrane - namesto, da bi mu rekla HOČEM, NAREDI TO, NEHAJ, NE itd.

Na igralih je tako vživet, da bi lahko zraven časopis bral pa ne bi imel problemov nekaj ur.

Najraje pleza na tobogan. Po 6ih stopnicah pride na vrh stolpa, potem se prebija po premikajoči brvi iz tramov na verigah do vrha drsalnice in se nato spusti iz 2 metrov visokega tobogana.

Potem pleza po vrveh spletenih v mrežo. Pride do višine dveh metrov. Za njim pa sem jaz lovilec, ki se boji, če bo zatajil trenutek, ko se bo mali nehote spustil.

Rad tudi teče skozi cev v hribčku.

Večino časa pa uživa na peskovniku. Tam se igra z lopatami, potičkami, grabljicami, lončki, tovornjaki, bagerji. Rad ogovarja druge otroke ali jim ponudi svoje igrače oz. igrače, ki so del igrišča. Problem pa so otroci, ki so nekaj mesecev starejši in zelo skopuško olastninijo tuje stvari, ne želijo deliti, niti posojati. Včasih posežem, kadar mu kak otrok iztrga edino igračo iz rok med igranjem in naš mali začne besno in globoko razočarano jokati. Taki otroci imajo pravi užitek drugim otrokom vzeti igračo, čez čas pa se je naveličajo, ko opazijo pri drugem otroku nov plen.

O lastninnjenju igrač in o posojanju ( solidarnosti) se spomnim besed prof. Praperja: da je otroku pomembno dovoljevati, da se na igračo naveže, da si jo poosebi oz. olastnini in da ga ni primerno predčasno navajati na deljenje igrač oz. na solidarnost. Kajti s tem olastninjenjem igrač otrok razvija odgovornost do svojih stvari. V tem obdobju se uči svoje stvari negovati. Ljudje, ki nimajo svoje lastnine - so ljudje, ki imajo neodgovoren odnos do vsake lastnine. To pa še kako dobro poznamo iz socialistične Jugoslavije.

Sedaj že zelo razločno reče VODA. Kdar gremo čez most, ko je žejen, ko se tuširava. VODA.

Pri tuširanju tako uživa, da dovoli že nekaj sekundno tuširanje po glavi brez protestiranja.

Včasih je že po sekundi ali dveh zagnal paniko in začel z jokom protestirati.

No, tudi to je postala vsakdanja rutina. Točno to, kar me je bilo malce strah. Ali bo moj želodec zdržal umivanje tuje riti? Vsaj kot otrok sem se temu čudil. Nekoč sem slišal teto pripovedovati, da ona ni mogla svoje hčerke previjati, ker so se ji njeni izločki tako zelo gnusili.

Zadnje čase včasih poslušam ženino sestro, ki dela v domu ostarelih in jim menja plenice. Kako le lahko to dela?

Danes sem poslušal prijatelja in njegovo punco, ki sta šla solidarnostno pomagati p. Vitalu Vidru, SJ, na duhovne vaje za zakonce. Tam sta pazila na majhne otroke, kjer je bilo nujno tudi vsako uro kakšnega malčka previti. Da so se starši lahko v miru posvetili medsebojnimi pogovorom, napotkom patra Vidra in molitvi ob odlomkih SP, ki zakonce spodbuja k pogovoru o določenem vidiku njunega odnosa.

Nazaj: sploh ni tako hudo previjati novorojenčka. Njegov drekec na začetku zaradi dojenja sploh ne smrdi tako kot kasneje, ko začenja jesti mesne stvari in prihaja do procesa gnitja v črevesju.

Skratka danes skoraj vsak dan, ko otroka zavohava, da je kakal - malega odvlečem v kopalnico. Med pogovarjanjem z njim razgrnem tepih na mrzlih ploščicah, ga postavim nanj. Mu sezujem copatke, slečem majčko, hlačke, žabe, body in previdno odprem pleničko, da iz ritke ne pade na tla kakšen kosmič drekca. Potem malega postavim v tuš kabino. V trenutku skrbno zavijem plenico, da ne bo kasneje kaj ven padlo. Nato nag smuknem v tuš kabino.

Otroka postavim v kot kabine, da gleda ploščice in mi kaže hrbet. Da stoji v razkoraku. Najprej z vročo vodo segrejem ploščice, da je v kabini toplo. Potem nastavim primerno temperaturo tuša in tušno slušalko postavim v pozicijo curka. S tem najprej očistim strjene dele blata iz njegove kože, na ritki in spredaj pri modih in lulčku. Redko se zgodi, da je blato na pasnem delu hrbta že tako sprijeto, da gre težko dol. Po parih sekundah očistim njegovo kožo še z roko.

Nato sledi namiljenenje od vratu navzdol (2x tedensko pa tudi glave) in nato še splakovanje. Mali se je že naučil na široko stati in med tuširanjem blazno uživa. Včasih že pove Vooaaa ali MmaaA ( vroča ali mrzla). Malce ga je včasih strah, kadar mu voda steče iz glave čez obraz.

Potem ga zavijem v brisačo kot štruco kruha v prtiček in pokličem ženo: ” M., kje si?” Mali to parkrat ponovi za mano. Žena pride in ga odnese v dnevno sobo na kavč, kjer mu da gor plenico in ga obleče. Medtem se še jaz stuširam.

Ob vsem izgovarjanju polglasnikov se je zadnjih 14 dni vedno več besed dalo izluščiti iz njegovih samoglasnikov. Ene besede so bile prav lepe:

• Lovro - njegov najboljši prijatelj iz vrtca
• Buldožer - njegova najljubša igrača s katero hodi spat
• Bager - isto
• Traktor
• Tovornjak
• Slinčka dol
• Žaluzije dol
• Mama
• ženino ime
• M. , kje si
• moje ime
• Očka ( oooaaa)
• Kaj to je ( ajjj  ooo jeee)

Zdaj je bil star leto in 5 mesecev. Zadnji teden veliko prepeva. Imel je obdobje, ko je že malo pel, potem pa dolgo nič.

Varuška pravi, da so melodije, čeprav ne tiste, ki jih oni tam prepevajo. Midva pa sva mislila, da prepeva melodije pesmic, ki jih v varstvu pojejo.

Prejšnji teden smo po 12ih končali z dajanjem Hiconcila. Je zelo kašljal. Tudi sirup Sleza.

Zadnje dva dni je spet nahoden. Zato težko spi. V nos mu dajem sprej, ki ga doma pripravaljam iz prevrete slane vode.

Glede na to, da sem jaz zadnje 4 dni na antibiotikih - je možno, da je spet od mene kaj pobasal. Kajti sluz iz nosa je zelen in gost, kar kaže na bakterijsko vnetje in ne na virozo.

Ravno takrat, ko je prehlajen mu je najtežje piti - pa čeprav bi moral veliko piti. Ravno takrat tudi pozabi in ne zna več pihniti zraka v nos, da se usekne.

Danes sta šla z ženo na maškardo. V Sparu sem mu zadnjič kupil masko LEVČKA za 9,9 €. Škoda, ker dežuje. Upam, da bo dežnik dovolj, da ne bo moker.

Ko sva mu masko dala gor, se je ustrašil repa. Začel pa je jokati zaradi rdeče levje grive. Vseeno sem ga nekako prepričal, da je dal kapo z grivo in ušesi le gor na glavo.

Skoraj vsak dan se greva stuširati, ko je pokakan. Uživa pod tušem in mi pomaga, ko ga namilim. Po trebuhu se že sam mili. Hkrati pa stoji zelo stabilno pod tušem.

Zadnjič sem po tuširanju večkrat na glas zaklical ženino ime in mali je po svoje ponovil.

Potem sva par dni kasneje gledala slikanico in je bil na vrsti ŽERJAV. In je ponovil ERJAV.

Komaj čakam, da začne govoriti. Pred kratkim je dopolnil 16 mesecev.

Zaenkrat že nekaj časa zna oponašati glasove živali.

KOKODAK

IA

OV OV

MJAV

in rešilca LILU

Ogromno razume.  To nama je vedno bolj jasno iz izkušenj. Enostavno sem se začel z njim čisto normalno pogovarjati. Prinesi žogo. Pospravi čevlje. Nesi v smeti. Prižgi TV. To vse razume in z veseljem stori.

Opažam pa, da naučeno po začetnem navdušenju hitro tudi opušča. Tipičen primer je hoja. Če je zadnjih 8 mesecev vse naredil, da bi sam hodil, se danes dogaja, da je vedno bolj rad nošen, se rad nosi.

S spanjem je takole. Skoraj vedno je jok, ko je treba iti v posteljico. Včasih potrebuje 5 minut, da zaspi, kot zdajle. Včasih pa se vleče dobro uro, od tega je večino joka, da zaspi. Primer je predvčerajšnjim.

Zadnje čase ima suh kašelj. Morda cel mesec, isto nahod, v intervalih. Prejšnji teden sva mu s Paracetamolom zbijala 2 dni visoko temperaturo, 39,3 in 38,9 stopinj.

Za kašelj ni bilo efekta s sirupom Prospan, je pa bolj vlažen postajal s sirupom sleza. Tako, da bova slednjega še kdaj kupila.

Tele praznike smo porabili pribl. 4 kg pomaranč, 1kg limon in kg mandarin tedensko. Iz pomaranč sem izstiskal sok, limone pa uporabljal za čaj, ki smo ga dnevno popili 4 litre.

Mali je najraje jedel goščavo pomaranč, ki ostane po izstiskanju pomaranč, raje kot pil sok.

Silvesterski večer smo imeli dokaj skromen, a okusen:

• v pečici sem spekel 1kg jagenjčka iz Cresa, ki smo ga imeli v zmrzovalniku in sem ga svežega kupil na Lošinju. Napacan z oljem, česnom in rožmarinom vsaj 20 ur.
• v pekač sem dal še narezan krompir
• za solato peso Eta
• za sladico pa Sacher torto, ki jo zmrznjeno kupim v Sparu za samo 8 €/kg
• nazdravila sva s Simčičevim Refoškom

Imeli smo se lepo. Bil je  večer poln notranjega miru, zadovoljstva in radosti. Malo smo se igrali, malo prepevali, malo valjali po kavču. Malega sem dal spati ene dve uri kasneje kot ponavadi, ob 22h.

Potem sva dvignila rolete in opazovala megleni večer poln raznobarvnih raket.

Midva sva potem gledala ene par filmov objeta na kavču in šla nato spat.

Malo grozno je bilo poslušati resnične detonacije priotehnike. Morda bi bilo bolje silvestra preživeti v bunkerju. Koliko denarja folk zmeče za to sranje, ki je še nevarno po vrhu. In kako neekonomsko je vse skupaj, da ne rečem neekološko, saj je smrdelo po smodniku, pa še šipe so se tresle. Nimam občutka, da je folk tako reven, kot paše govoriti levičarjem, da desetino Slovencev pobira kruh iz smetnjaka. Meni je škoda 1 evra za rakete in petarde. Očitno so ti ljudje stradali cel mesec, da so si kupili rakete

Takoj po rojstvu otroka, ga sploh nisva ogovarjala po izbranem imenu, temveč v čudenju in šoku nad rojstvom in novim bitjem, sva mu dajala razna ljubkovalna imena, ki so nama tisti moment prihajala na misel, ponavadi v povezavi z njegovim izgledom ali dejanji.

Zadnje čase so se uveljavili trije nadimki s katerimi žena ponavadi ogovarja sinka, predvsem kadar ga previja.

Že dolgo časa je znan in simpatičen nadimek: RITA RITA MALA. Predvsem zaradi živahnosti ob slačenju plenice. Ko je mali nekaj trenutkov brez plenice je tako z veseljem šiba po stanovanju in večinoma se vidi zgolj mična naga ritka ob njegovem veselem prepevanju in vzklikanju.

Drug nadimek je PAŠKOTEK MOJ, sladki moj paškotek. Zakaj je A namesto I, verjetno je to kaj povezano z dialektom žene. Ime mu je dala predvsem po sladkosti, ker je tako srčkan v obraz, tako simpatičen.

Tretji nadimek pa mi je včeraj razložila.  A sem prav napisal “JORJE” ali špansko izrečeno HORHE. PA sem jo vprašal čemu, ker je ime res čudno, in mi je odgovorila, da sem ji nekoč pri izbiri imena omenjal, da bi mu pasalo kakšno špansko ime.

Zadnje tedne se greva brainstorming glede imen. Žensko je že usklajeno, a je ginekologinja na UZ zadnjič ugotovila, da bo zelo verjetno spet fant. Torej iščeva še moško ime. Po svoje je kar težko. Ime je vsekakor kar odgovornost, in ne moreva mu dati kakšnega modernega, glupega imena, ki so danes množični.

Pred enim mesecem je ob slikanici začel oponašati oglašanje živali: kuža, mucka, petelina, kokoško, kravico in konjička.

Lilu lilu lilu lilu … pa se oglaša rešilec ali gasilec.

Velikokrat poje. Sploh na sprehodih, ko mi sedi za vratom. Ali pa preden zaspi.

Včasih pripoveduje in razlaga tako, da s prstom nekaj kaže in govori: eeeee …. eeeeeeeee. eeeeeeeeeeeeee.eeeeeeeeeee….eeeeeeeeeeeeeee.eeee.eeeeeeeeee.

Na sprehodih se popolnoma zamoti z iskanjem kamenčkov, ki jih meče v najbližje luže.

Danes smo bili cel dan doma. Že šest dni je zelo nahoden. Začelo se je s prozornim sluzom, nadaljevalo se je očitno z vnetjem, kajti sluz je postajal zelen in gost. Potem pa mu je še na pljuča udarilo, tako, da je že dva dni hripav in zoprno suho kašlja. Vreme pa je mrzlo in mokro, tako da se nima smisla igrati s sprehodi, kjer bi zaradi zamašenega nosa dihal leden zrak na usta.

Zadnjič mi je varuška povedala, da še ni videla tega, kar je zadnjič naredil naš tamali. Šel je v kuhinjo in vzel kozarec s čajem iz pulta, ga nesel v dnevno sobo, ter začel iz njega piti, ne da bi se polil. S starostjo 15ih mesecev.

Kako je s spanjem?

Sedaj ga po parih minutah že pustim. Ponavadi se dere. Čez 10 minut se vrnem in njegovo konstantno dretje se neha, položim ga nazaj v posteljico, ga pobožam, pritisnem dlan na uho ali glavo in v nekaj sekundah je slišati mirno in konstantno dihanje.

Še vedno ga jaz dajem spat. Zapojem mu Angelček varuh moj. Vmes, ko se nemirno obrača v postelji imam ponavadi čas, da se umirim, kar mi tekom dneva malokrat uspeva. Takrat v tišini ali pa naglas zmolim Oče naš ali Psalm 23. Ponavljanje in miselno spremljanje povedanega me uspe umiriti, morda tudi rutinirana predaja, izročanje vsega Bogu.

Ko mali zaspi ga obvezno še pokrižam in ga pustim samega v sladkih sanjah pod toplim pregrinjalom v mrzli spalnici.