Slovenci smo PRIDNI. Italijani so uživaški in Američani so podjetni. Nemci se držijo pravil in reda. Ok, zdej pa zares:

Moji zapiski in moje refleksije pogovora: Zoran Milivojević o Slovencih

http://www.s12.si/component/option,com_seyret/Itemid,62/task,videodirectlink/id,154/

Milivojević že 30 let živi pol meseca v Novem Sadu in pol meseca v Ljubljani

Osnovna razlika je način vzgoje

Otrok v interakciji s starši gradi notranjo sliko o sebi v svoji notranjosti. Z njo bo potem celo življenje živel.

  1. V Sloveniji ni pohval

Zgolj ena: biti priden

Analiza te pohvale: to je pogojevanje ljubezni,

Otroci so deležni zgolj pogojne ljubezni – ne pa brezpogojne ljubezni

Ti otroci so neljubljeni – obsedeno ( notranja prisila) iščejo, da bi dobili ljubezen, da bi ne bili od staršev ( kasneje partnerja) zavrženi - ker niso pridni

Ljudje so v bistvu pretirano socializirani, ubogljivi otroci V Srbiji je obratno: večina otrok je razvajenih, razmaženih – ker dobivajo ogromno pohval in veliko nerealnih pohval ( zgolj pohvale, ni kritike, ni kazni, ni zahtev)

2. BITI RESEN – je za Slovence vrednota

Biti neresen ( igra, zabava, duhovitost) – danes je med mlajšimi že bolje, se veliko smejijo in so sporščeni

Vrednote družbe in ljudi so dinamične, se stalno spreminjamo, vsi se učimo in gradimo kot osebnosti non stop Na to kako smo Slovenci resni ga je opozoril eden od italijanskih gostov

3. STRAH PRED IZPOSTAVLJANJEM:

kvalitetni ljudje, ki imajo primanjkljaj brezpogojne ljubezni – nizko samopodobo – se pri svojem izpostavljanju počuti kot prevarant – SRAM

4.   NEAGRESIVNA DISTANCA Slovencev, Slovenci so PRIJETNI IN ZELO TOLERANTNI  ljudje

( še en dokaz, da je “NESTRPNOST SLOVENCEV” zgolj histerični,  medijski konstrukt levičarjev). 

Kultura vpliva posredno, najprej na starše – potem iz staršev na otroke

Ali se osebnostni problemi povečujejo v družbi ali zmanjšujejo? » Vedno isto!« ??? –se ne strinjam: razvajencev je vedno več - vedno več je ljudi, ki v družbi ne delajo, ne ustvarjajo - temveč jo zažirajo, parazitirajo, manipulirajo - novi spopadi, revolucije, vojne. Socialist = razvajenec.

5. Visok % alkoholizma, % nesreč na cestah, % ekstremnih športnikov, % samomorov – zadaj je slaba samopodoba.

Starši definirajo prihodnost in usodo cele generacije. ( zadaj je ekstremno pogojevanje ljubezni in po novem že razvajenost, ki je še hujša motnja)

Odrasli vsak skrbi za sebe, odgovarja za svoja dejanja, sprejema odgovornost

Dela kot supervizor v vzgojnih zavodih po Sloveniji ( npr. Jarše) – iz spoznanj in izkušenj ter s podlago v Bernovi TA teroiji je nastala drobna knjižica o vzgoji: MALA KNJIGA ZA VELIKE STARŠE

1. Pohvale + nagrade: osebne, na obnašanje, pogojne in brezpogojne ( brezpogojna ljubezen)

2. Kritika + kazen : samo na obnašanje, nikoli na osebo!

3. ZAHTEVE, cilji, naloge otroku

   Starši – Slovenci so v zadnjih desetletjih šli iz ene skrajnosti v drugo skrajnost

Razvajenci so slabi starši, ker niso sposobni sebe frustrirati ( potrpeti, se žrtvovati za nek krajši čas).

Naši starši so  pretirano socializirani, ubogljivi, pridni. Oni so imeli premalo pohval svojega obnašanja, in nič pohval svoje osebe, nič brezpogojnih pohval. Premalo izraženo ljubezen. Imeli pa so preveč kritike, preveč kazni in preveč zahtev

Naši starši so pri svojih otrocih postavili na glavo vzgojo svojih staršev ( kar je velika neumnost): zgolj pohvale, nagrade, popustljivost. Nič kritike, nič kazni, nič meja, nič zahtev. Produkt smo mi, ki smo razvajeni otroci.

Inflacija pohval, ljubezni – s tem ni nič narobe, pohvale človeka ne pokvarijo – pokvari ga pomanjkanje meja, zahtev, kritike in kazni!

Mi razvajenci si sploh ne želimo otrok, če otroci pridejo jih splavimo, če pa se že rodijo – so nam v breme

KVALITETE PT:

Glavna kvaliteta PT je razumevanje, da razume logiko po kateri deluje klient. Vsaka še tako iracionalna osebnost in obnašanja imajo v sebi neko logiko.

KATERI so najtežji klienti:

• Ambivalentni – nekaj časa hočejo, potem nočejo, čez čas speto hočejo.

O sramu, občutkih krivde, o nujnosti kazni v vzgoji

 

Moji zapiski in moja refleksija na videodr. Zoran Milivojević: O SRAMU

http://www.s12.si/component/option,com_seyret/Itemid,62/task,videodirectlink/id,196/

 

 

KDAJ NAS JE SRAM IN ZAKAJ NAS JE SRAM

-       mene ni sram

-       kaj je sram, DEFINICIJA: SRAM je…

-       sram se pojavi zelo zgodaj, otrok – strah pred NEZNANIM

-       čustvo, kadar ljudje mislijo » da drugi mislijo, da jaz nisem vreden kot človek«

-       sram je protiosebno čustvo

-       tisti, ki velikokrat čutijo SRAM, sramežljiv – čustvo samoprezira

-       ti ljudje zelo veliko izgubljajo: ne gredo v socialna okolja, kjer bi se lahko izgradili kot osebnosti

-       mene je bilo kot otroka sram stati v vrsti, to da me vsi gledajo, ko pridem na vrsto

-       ljudje se izogibajo temu, temu … izgubljajo – se ne učijo

-       pretiran sram ==>  pojavi se IZOGIBAJOČA motnja osebnosti – Avoiding personal disorder

 

 

 

  SRAM in PONOS sta glavni otrokovi čustvi, najbolj značilni infantilni čustvi

-       »Očka, poglej!« – od avtoritete iščejo, da so OK. Od publike.

-       Ljudje napredujejo, evoluirajo v času življenja

-       SRAM sčasoma izgine, nadomesti ga čustvo KRIVDE.

-       SRAM je usmerjen na odpis OSEBE, medtem ko pri občutku krivde ne napadam osebo, temveč napačno dejanje osebe – pri tem pa se počutim kot DOBRA OSEBA, OK človek.

 

-       KRIVDA mi pomaga, da se učim, da postajam boljši človek.

-       SRAM: ljudje, ki doživljajo sram se ne učijo, temveč bežijo in se izogibajo: »ZEMLJA OTVORI SE!« skriti se, pobegniti, izginiti.

-       Duhovno razviti ljudje se ne sramujejo

 

 

-       Kako poteka ta proces transformacije SRAMU v KRIVDO, transformacija otroka v odraslega, razvoj Odraslega?

-       Emocije težko reflektiramo. Pri večini ljudi je razvoj zastal, morda zaradi vzgoje, zaradi pomanjkanja znanja, nihče jih ni stimuliral, čeprav se starši trudijo, da dajo maksimum.

-       Večina ljudi ima obe sposobnosti za SRAM in KRIVDO. Pogosto je krivda INFANTILNA krivda.

 

-       Otroci krivdo začnejo doživljati, ko jih starši kaznujejo za neprimerna dejanja

-       Če so kazni brutalne – bo ta oseba, ko odraste – druge brutalno kaznovala

 

-       Kaj lahko naredi povprečen človek, da preraste občutek sramu

-       SRAM je disfunkcionalno čustvo- če nekdo sprejme samega sebe – sram izgine.

KAJ JE NAJSLABŠA STVAR, ki se ti lahko zgodi »dekatastrofiranje« - so what.

 

 

-       KRIVDA v odraslem - diferenciranem smislu je zelo konstruktivno družbeno ( socialno) čustvo. Krivda rešuje mnoge stvari, je konstruktivna, koristna, ga motovira, se samokorigira. Pokaže, da je organizirano in socialno ljudsko bitje z občutkom za pravičnost, »kaj je fer«

 

 

-       Razlika med akcijo, obnašanjem ( čustvo krivde) in OSEBO ( identiteto- čustvo sramu):

-       Ljudje lahko presodijo mene po mojih delih, toda kakorkoli že: moja dejanja nisem jaz ( kaj čutim, kaj mislim, kakšne vrednote imam)!

-       Gibanje roke – ko končam z gibanjem = ali sem še vedno jaz enak JAZ?

 

-       KONFLIKT: spopad dveh mojih nasprotnih želja – nezmožnost distance med željo in mojo osebnostjo. Kaj če nekdo zavrne mojo željo – ali je s tem zavrgl mene osebno??? Ne. Infantilnež pa reče JA. Konflikt želje postane konflikt osebe.

 

-       Iz izkušenj s psihoterapijo številnih klientov sem spoznal, da tisti, ki imajo najglobje psihične motnje – da vsi, ki imajo težje motnje imajo največji problem ločiti med OSEBO in DEJANJE.

 

-       VZGOJA NUJNO: Zato naj starši ločijo dve vrsti sporočili: sporočilo na osebo ( » vi ste super kuharica!« in sporočilo glede na njeno dejanje, akcijo, delo, obnašanje ( »dobro ste skuhali večerjo!«)

 

-       Za vzgojo je izredno dobro, da pohvalimo BITJE, OSEBO in hkrati zelo jasno kritiziramo delček obnašanja, ki je napačen – ali pa odbijemo določene želje otroka. Sprejemamo osebo vendar hkrati odbijamo določeno njegovo željo, ker ga ljubimo, vemo, da mu ta določena želja škoduje.

 

-       Razlika med JEZO in PREZIROM, razlika med KRIVDO in SRAMOM, med samojezo in samoprezirom.( čustvo leti na AKCIJO in čustvo na OSEBO)

 

-       »Mentalno zdravje otroka garantiram za 60 let, če boste tako vzgajali!« - če bodo starši to pri sebi in pri otrocih ločevali ( oseba, akcije)- Milivojević

 

 

-       Ali v slovenski družbi razlikujemo OSEBA in AKCIJA osebe? Ne. » Kaj si zdej naredila, koza nora!«

-       Negativne etike so zelo nekonstruktivne v vzgoji otrok. Idiot, koza nora. V otroku sprožajo razvoj duševnih motenj in celo duševnih bolezni.

 

 

-       Slovenska kultura in vzgoja: ni pohval. Ta tradicionalna mentaliteta. Grožnja otroku, da ga bomo zavrgli, zapustili, če ne bo tako delal, če ne bo priden!

-       Diskvalifikacija bitja, odpis, izbris osebe.

 

-       Trenutna slovenska vzgoja ni dosti boljša: napaka ( tradicionalna vzgoja nima brezpogojne ljubezni in pohval) in nasprotna napaka ( moderna vzgoja pa nima kazni)

 

-       PRIPOROČILO STARŠEM: predelajte knjigo Mala knjiga za velike starše: kako otrokom sporočati pohvale, kritike in zahteve.

-       Slovenski starši so motivirani za vzgojo. Iščejo literaturo, veliko berejo. Rad bi omenil dela Bogdana Žorža o razvajenosti.

 

 

Po 2. svetovni vojni obstaja pedocentrični model, ta antipedagoški model: da je otrokom potrebno vse dovoljevati, da se samorazvijejo, da jih ne smemo kaznovati. Zgolj pohvale. » starši , ki preveč ljubijo« se držijo teh slabih, modernih receptov.

-       Ti novi koncepti so pozabili, da je vzgoja tudi kaznovanje. Prisilia. Nasilje. Ne samo starša nad otrokom, temveč tudi družbe nad biologijo.

 

 

-       Kdo je zdrava osebnosti? Ali sploh obstaja? » Freud je to zelo lepo rekel, da zdrava osebnost je tista osebnost, ki je zmožna ljubiti ( imeti intimen odnos) in delati. Oseba ima intimen odnos in rada dela ( ustvarja).  To je čisto dovolj za definicijo, vse ostalo naštevanje bi bila neka totalitarna ideologija

 

 

 

Dejstvo je, da smo moški 20. stl. in 21. stl. izgubljeni. Kakšna je naša vloga? Vloga v družbi, vloga v partnerskem odnosu? Vloga pri vzgoji otroka?

Mačekmuri je spisal članek s katerim se popolnoma strinjam. Knjigo pa moram obvezno še prebrati.

Mislim, da imam na blogu že neko kopijo o Nefunkcionalnem moškemu, ki ga je napisala Lea Jelen, nekaj podobnega kot “.razvajen mamin sinko”.  ” Moški”, ki ponavlja samo vlogo svoje mamice.

Menda imam tudi članek ali link do članka Branka Cestnika, ki govori o tem zakaj so slovenski filmi neuspešni: ker jim je glavni lik razvajeni in prezaščiteni luzer, ker v filmih manjka lik očeta.

Agresivnost je stvar NE-vzgoje oz. ne-dela na sebi. Nikakor ni agresivnost značilna samo za en spol. Npr. danes je moderno, da smo moški krvavi nasilneži - medtem pa so ženske nedolžne žrtve barbike.

Tudi v slovenskih družinah - kot po svetu - so tudi ženske tiste, ki so zelo agresivne do mož in otrok. In jih pretepajo. Tako, da so tudi varne hiše za moške. Ne samo za ženske.

To je zadnjič v intervjuju povedala ustanoviteljica Varnih hiš Erin Pizzey iz Londona ( beri www.zurnal24.si, sobota 29.marec 2008), ki je tudi opozorila - da so jo feministična gibanja zaradi te izjave ( in ustanavljanja hiše za pretepene moške, žrtve nasilnih žensk) hudo napadala, da je morala za deset let emigrirati iz svoje domovine ( kako ironičen prikaz ženske agresije!). To kar se sedaj v svetu dogaja - da se moške na vseh korakih satanizira - to je feministično- socialistično kampanja, ki želi uničiti zakonski odnos in družine - to da je izenačila moškega in žensko v uniseks bitje - pa jim je že uspelo v večini. Njena izjava” Feministična gibanja so naredila veliko krivic..”

Ali drži, da predvsem moški pretepajo ženske? To ni res ( to prodaja danes na zelo agresiven način ideologija). Nasilni so tisti odrasli - ki so kot otroci imeli nasilne starše ( IN NE DELAJO NA SEBI). Pa je čisto vseeno ali so bili ti otroci fantki ali punčke. Preberi si intervju s to žensko ( Pizzey) v zadnji Oni ( priloga Dela). Kjer trdi, da se mora vsak človek zavedati svoje odgovornosti v ravnanju do partnerja in do otrok. Najlažje pa se odgovornosti otreseš, da postaviš po defaultu kar grešnega kozla: MOŠKI, Pedofili in Cerkev.

Ali se kaj vprašaš do koga si ti nasilna?

 8.marec in cvet slovenskih žena(? ups žensk) po izboru feminilnega in cvilečega narcisa Uroša Slaka.

Ker ima pri nas doma, tako kot v večini slovenskih domov, žena v rokah daljinec, sem prepozno smel uveljavljati pravico, da pogledam par minut trenj. ( hecam se- bilo je zgolj tisti dan tako - drugače ni pravila). Imela sva srečo, da so bile pri nekem filmu reklame in takrat sem vklopil lepo igralko Nino Ivanič, ki do sedaj pri meni ni zbujala interesa, razen da je izredno lepa - morda zaradi glupih špas teatrov ( priznam, da jih nisem videl veliko - a tiste, ki sem jih - mi niso bili smešni).

Nina Ivanič mi je delovala izredno pametno, sproščeno, humorno, seksi, šarmantno in ŽENSKO. Vauuuu, noro žensko!! Če si dovolim parafrazirati motorista: “Hej, kje ste take ženske???”

Marto Kos poznam osebno kot izredno pametno žensko ( to mi je všeč), ki pa mi gre zaradi levičarstva že počasi na živce. Da ne rečem, da je prototip tipične slovenske socialistične možače ( z izjemo da so ostale veliko manj inteligentne kot Marta). Nina Ivanič jo je fantastično zdriblala in meni prvič v življenju dokazala, da je lepa ženska lahko tudi pametnejša in zabavnejša od ženske, ki je “samo intelektualka”. In dokazala paradoksalno, da ženska premaga na ženski način ( ne z bojem) moškega, možačo. Bravo Nina!

Skratka več nisem uspel videti ( sem moral popustiti zaradi konca reklam), kot še par izjav puhoglave Saše Lendero in pametne ( zgolj v smislu samomarketiranja) goske Nine Osenar.

Bistvo pa je, da je na koncu 60% gledalcev povedalo, da imajo doma zadnjo besedo ženske. Pa še med tistimi 40% je bilo nekaj takih, ki so se lagali - ker jih je preveč sram, da bi priznali dejstvo. Tako, da je stanje alarmantno ( ne zgolj za šoviniste med katere se ne štejem - ampak za vsakega objektivnega človeka). Bom pa pogledal še na netu celo oddajo, da še kaj o drugih opažanjih napišem.

http://24ur.com/bin/etconf.php?confid=491&page=3&startpage=1&show_media=60104993

 Vsak je vprašan, da pove o svojem dojemanju svojega spola. Potrebno se je obrniti v sebe in odgovorili na to težko vprašanje, na katerega si odgovarjamo iz dneva v dan in iz leta v leto celo življenje.

Veliko vas je govorilo o ljubljenosti in spoštovanosti. Toda to velja za vsakega človeka ne glede na spol.

Spol določi drugi človek: Mama, oče, punca, fant, mož, žena. Iz sprejemanja spola je odvisna tudi spolna usmeritev. Zato je danes destkrat več homoseksualcev kot nekoč. Tisti, ki ima dovolj velik vpliv name. Mene sta na srečo tako oče in mama gledala kot fanta, kot moškega.

Večina psiholoških teorij pravi, da človek v seksualnem partnerju ( zakonskem partnerju) išče predvsem lastnosti svojih staršev ( PODZAVESTNO). Ali tiste, ki jih je bil deležen - ali trmasto tisto kar ni dobil.

Ne znam povedati, kaj je tako ženskega pri moji izbiri žensk. Šarmantnost ( duhovna dimenzija ženskosti). Ostale lastnosti , ki sem jih pri ženskah izbiral so čisto splošne. Seveda sem gledal tudi na lepoto in obliko telesa. Na premikanje, način plesa, mimiko govora. Morda sem iskal sproščenost za razliko od zategnjenosti, rigidnosti, stalne jeze, drobnjakarstva, sovraštva, stalne žalosti, uporništva, trme, sramu, stalnega strahu. Iskal sem v njej duhovno življenje, odnosno spretnost, učljivost, logično pamet, delavno ročico ( doto, ki je nima miljonarka - kar pravi modri Prešeren), poštenost, čustveno pestrost in čustveno pismenost.

Kdaj se počutim kot moški? Ponavadi ves čas.

Najbolj močno pa kadar me ženske dojemajo kot moškega.

Kadar privlačim ženske, ki jih sam vidim kot ženstvene.

Kadar me moja žena opazi in nagradi s pohvalo.

Težko reči.

Se mi zdi, da tudi v zakonu lahko partnerja z našim pogledom in pohvalami, spodbudami oblikujemo bolj v žensko oz. bolj v moškega.

To lahko rečem iz izkušenj, ker sem bil nekoč z eno tako žensko v daljšem odnosu, ki mi je pustila tudi ogromno lepega in koristnega v izkušnjah.

Včeraj sem gledal fantastičen film Gejša, kjer so deklice učili biti ženska. Oz. kako moškemu v celosti ugoditi in osrečiti. Lahko bi to učili tudi moške gejše. To naj bi bil cilj zakonske zveze: da se oba partnerja učita drug drugega osrečiti. Pa čeprav gejša ni bila namenjena za poroko, temveč zgolj za podporo najbolj bogatemu moškemu ( najbolj uspešnemu samcu), ki jo je želel imeti ob sebi in jo plačevati ( preživljati). En od izpitov je bil, da ji učiteljica pokaže moškega v daljavi na ulici. Naloga gejše je, da gre tako mimo njega, da tisti fant osupne in se ustavi, jo gleda in pozabi zapreti usta.

Zadnjič smo na zakonski skupini DiŽ debatirali o popolnem sprejemanju partnerja in o brezpogojni ljubezni do zakonca. Temu sem se zoperstavil, kajti s spominu sem imel, da je to ena od pogostejših zablod o partnerski ljubezni. Še enkrat sem vzel v roke odlično knjigo Formule ljubavi.

Knjiga dr. Zorana Milivojevića govori o tem, kako naj si človek poišče primeren ljubezenski partnerski odnos, ne da bi si s tem uničil svoje življenje. Večina ljudi na zahodu sledi kulturnim vzorcem, predstavam, ki so namreč zelo škodljive.

Avtor najprej obdela kaj je zaljubljenost, kaj je ljubezen ( čustvo, obnašanje, odnos). Zelo sistematično in zdravo razumsko.

Kaj je ljubezen do sebe, kaj ljubezen do drugih ( patološka ekstrema sta narcisoidnost in altruizem).

Potem predstavi tudi, da brezpogojna ljubezen do partnerja ni možna, razen če je odnos patološki ( zlitje).

Opiše tudi princip vzgajanja s pomočjo pogojevanja ljubezni.

Formule ljubezni se ne ukvarja toliko s tem kaj je resnična partnerska ljubezen, temveč bolj z zgrešenimi predstavami o pravi ( željeni, idealni, …v kar zelo močno verujem) ljubezni, ki sprožajo hude psihične motnje in propade zakonov, partnerskih vez, družin in vsega mogočega nasilja “spreminjanja drugega.”..

Na koncu knjige je test v katerem vidiš na katerih iluzijah oz. idealih si padel. Potem si lahko prebereš znanstveno razlago in kar nekaj primerov pacientov. Glede tega ali imam kakšno izkrivljeno predstavo naj se ne bi počutil krivega …saj je pomembno da sebe spoznam …kajti večino teh predstav smo pili z materinim mlekom.. zelo podzavestno nam jih vsiljujeje agresivna kultura zahoda….večino od teh simbolov, arhetipov oz. predstav se zelo težko zavedam, razen, če sem imel že sam točno na teh primerih v življenju polomije..

S. Freud je raziskoval kako nas v življenju “avtomatsko poganja NEZAVEDNO”. O arhetipih ( notranjih simbolih) in mitih je veliko pisal C.G. Jung.

Te zgrešene predstave pa imajo logiko oz. formulo po kateri tečejo in se razvijajo. Zaradi tega kar 2/3 mladostnikov v psihiatričnih bolnicah trpi…zaradi tega ljudje sebi in drugim hudo uničujejo življenja.

1. 1. Ljubezen je smisel življenja!
2. 2. Pravo ljubezen se ves čas čuti ( prijetne feelinge, ugodje)!
3. 3. V pravi ljubezni ni (ne sme biti) prepirov, konfliktov, jeze!
4. 4. V pravi ljubezni ni ( ne sme biti) trenutkov ravnodušnosti!
5. 5. Prava ljubezen je stalna sreča!
6. 6. Prava ljubezen je večna zaljubljenost!
7. 7.Ljubezen se vedno začne z zaljubljenostjo!
8. 8.V pravi ljubezni je seks fantastičen!
9. 9. Prava ljubezen je ljubezen brez seksa ( čista, platonska ljubezen)!
10. 10. Ljubezen je strast!
11. 11. Samo enkrat se ljubi!
12. 12. Prava ljubezen traja do konca življenja
13. 13. Prava ljubezen je brepogojna
14. 14. Prava ljubezen bo ljubljeno osebo popolno spremenila
15. 15. V pravi ljubezni se žrtvuje najvažnejše
16. 16. Prava ljubezen je neprestana pozornost
17. 17. Prava ljubezen je popolna preda (janje) drugemu
18. 18. Prava ljubezen je popolno razumevanje
19. 19. Telepatija je pogosta v pravi ljubezni (branje misli in čutenj pri drugemu)
20. 20. Prava ljubezen je popolna iskrenost
21. 21. Prava ljubezen je bolečina
22. 22. Prava ljubezen je popolna enakopravnost
23. 23. Lahko imaš rad samo eno osebo ( nedeljiva ljubezen)
24. 24. Ljubav sploh ne obstoja
25. 25 Večja kot je ljubezen, večja je ljubosumnost
26. 26. Vreden je samo tisti, ki je ljubljen
27. 27. Nihče ne more ljubiti
28. 28. Vsi me morajo ljubiti

V Svetem pismu je rečeno, “da bosta oba postala eno”. Kako si to razlagam?

Spet me je na to kvaliteto odnosa spomnil odličen prispevek MM. Napisal sem mu komentar, nato pa še mojo refleskijo.

Ko sem še hodil z različnimi puncami, sem iskal predvsem strast. Ta strast je pri zaljubljencih ( pri meni se je to dogajalo v času do 27-tega leta) izvirala predvsem v različnosti. Ko sta oba “kompatibilno” različna in nudita drug drugemu tiste značilnosti, ki jih sama nimata. Tako, da sem dostikrat dojel, da hočem imeti eno žensko zgolj zato, ker ima neke lastnosti, ki jih sam nimam, da ne omenjam nekih fizičnih zahtev. Zadnje desetletje pa sem vedno bolj prepričan, da pametni človek izbira za življenjskega partnerja predvsem človeka, ki ima tistih nekaj glavnih vrednot enakih kot on. Na tem temelju je mogoče graditi prijateljski odnos, ki je po mojem pomembnejši od same seksualne privlačnosti. Le ta pa dosti niha in hitro upade, če med partnerjema ni česa več kot le to.

Potrditev za to, da je zaljubljenost zgolj fikcija, obsedenost in projekcija mojih želja na partnerico, sem dobil v odlični knjigi FORMULE LJUBAVI ( dr. Zoran Milivojević). Kasneje pa tudi v pogovorih z bolj izkušenimi ljudmi in tudi iz lastnih izkušenj, ki sem jih iskreno analiziral.

Enost dojemam predvsem kot odnos.

1. Ali je obema odnos najpomembnejši, ali eden išče predvsem svoje cilje?
2. Ali se spoštujeta v svoji enkratnosti?
3. Ali si lahko povesta želje?
4. Ali si lahko povesta kritike obnašanja?
5. Ali si lahko povesta večkrat na mesec ( morda vama uspe vsak dan) kaj vama je všeč na drugemu?
6. Ali gradita odnos?
7. Delata zanj?

izobraževalni večeri KO SI MLAD IN ZALJUBLJEN

13.11.2007: MIC, Ulica stare pravde 11, Ljubljana

6. izobraževalnih večerov o LJUBEZNI, zaljubljenosti, mladostnih iskanjih,… za mlade in stare, zaljubljene in samske, radovedne in ukaželjne.

Kraj in čas: večeri potekajo v MIC-u vsak torek ob 19.30 uri od 13. 11. do 18. 12. 2007.

Prispevek: za en večer je: nezap. 3,00 EUR, zap. 4,50 EUR. Za celoten sklop priznamo popust.

Prijave in info: MLADINSKO-INFORMACIJSKI CENTER (MIC), Ulica stare pravde 11, 1000 LJUBLJANA tel. 01/439 97 90, tel. 01/439 97 92, gsm 031 416 871

1. 1. 2007 - mag. p. Silvo Šinkovec: BOLJE LJUBITI IN IZGUBITI KOT NIKOLI LJUBITI Kaj narediti, ko pride odnos na razpotje? Kako premagati bolečino, razočaranja, negativne izkušnje? Bi bilo bolje, da teh odnosov ne bi živel? Je mogoče ne ljubiti? Kako se posloviti in biti odprt za nov odnos?
2. 1. 2007 - mladi pari: KO SI MLAD IN ZALJUBLJEN - zorenje v dvoje Pričevanje parov iz Šole za zakon: kako se spoznavava, iščeva in približujeva, o čem se pogovarjava, kako je z nežnostmi, kaj nama je pomembno pri skupni hoji v dvoje.
3. 1. 2007 – univ.dipl. psih. Dušica Grgič: OD ZALJUBLJENOSTI DO VZTRAJANJA V LJUBEZNI Kako spoznam ali sem zaljubljen ali res ljubim? Kako preiti iz zaljubljenosti k pravi ljubezni? Med zaslepljenostjo zaljubljenosti ter srečo in svobodo ljubezni…
4. 1. 2007 - poročeni pari: DIPLOMA IZ LJUBEZNI – sanje ali resničnost Nam primanjkuje pozitivnih zgledov dobrih zakonov? Je »diploma iz ljubezni« res nedosegljiva? Kaj pomeni biti srečno poročen: so to res le sanje, kaj sva pričakovala, kaj sva uresničila? Kako do »doktorata« iz ljubezni?
5. 1. 2007 - Natalija Tič, STM: JANEZ PAVEL 2. O ŽIVLJENJU NA KORUZI Dostojanstvo zakona. Zvestoba v zakonu. Koruzništvo – moda in njegove korenine. Kaj bi o tem rekel bivši papež?
6. 1. 2007 - dr. Sanja Rozman: ZASVOJENI Z LJUBEZNIJO ALI ČIM DRUGIM? Večina ljudi ni zasvojena ne z alkoholom ne z mamili ne s hrano ne s televizijo… Kako pa je z zasvojenostjo z odnosi, ljubeznijo, seksom…? Se zavedamo te problematike? Jo zaznavamo blizu nas – kako pomagati? Več na…

Boštjan Grošelj

Tole je moj odmev na MMjevo pisanje, ki pa je bilo očitno odmev ( OK, bom bolj ponižen: morda je bil odmev) na nekoč mojo izpoved, da si nikoli nisem iskal punce med katoličankami.

Sam opažam, da je tega vedno manj. V mojih mladostniško-iskajočih se časih sem imel veliko prijateljic iz Cerkve, toda med njimi nekako avtomatsko nisem iskal punce, ker mi niso bile privlačne. Takrat se še nisem tega zavedal, da na en način ne izžarevajo erotičnosti. Nisem jih dojel kot ženske, ki se veselijo svoje ženskosti. Še celo na živce mi je šla njihova pretirana sramežljivost.

Toda bile so mi ene najbolj kvalitetnih prijateljic, z njimi se je dalo globoko in široko pogovarjati, kajti zunaj Cekrve so bile punce v glavnem dostibolj puhoglave, avšaste, vraževerne in socialistično-vulgarne, kar pa je drugi pol.

V osnovi je gledanje na spolnost, ki tako pri Izraelcih kot pri kristjanih ni bila izkrivljena, ampak pomembna in zdrava, če se vračamo k koreninam, cerkvenim očetom v celoti. Najbolj pa jo je izkrivil janzenizem in še prej zgolj določeni pogledi v srednjem veku ( Avguštin). Od tod te rane v Cerkvi, da nekateri mislijo, da je spolnost slaba, grda, umazana in se je je treba od spredaj in od zadaj sramovati. Tako kot morda še svojega telesa. Dualizem, da je duša dobra, telo pa umazano pa je tako ali tako od Cerkve obsojena herezija, vsaj 1500 let.

Sicer pa današnja mladina ni več pod takimi pritiski teh fosilov, heretikov.

V osnovi človek dobi pogled na telo in spolnost od svojih staršev. Kako so oni to dojemali?

Današnji pogled na spolnost je najbolj odvisen od psihološke zrelosti, sploh pa od duhovne zrelosti.Npr. fantje pubertetniki spolnost predimenzionirajo. Dekleta pa predvsem zaradi zelo slabe samopodobe lastno spolnost poddimenzionirajo, nekatera pa tudi iz upora predimenzionirajo.

Na eni strani zelo kruti potrošniški ideali, na drugi strani mladi, zelo osebnostno razsuti ljudje, ki mislijo, da jih zaljubljenost ali spolnost lahko odreši, osreči. Osreči že za nekaj minut, celo ur in dnevov. Kaj več pa definitivno ne!

Kaj vžge v človeku erotičnost? To, da se veseli svoje moškosti (ali ženskosti). Sploh pa to, da mu oči in srce zapojejo, ko opazi v množici privlačno žensko ( moškega) in to upa tudi pokazati, sploh pa na kreativen način!