Slovenci smo PRIDNI. Italijani so uživaški in Američani so podjetni. Nemci se držijo pravil in reda. Ok, zdej pa zares:

Moji zapiski in moje refleksije pogovora: Zoran Milivojević o Slovencih

http://www.s12.si/component/option,com_seyret/Itemid,62/task,videodirectlink/id,154/

Milivojević že 30 let živi pol meseca v Novem Sadu in pol meseca v Ljubljani

Osnovna razlika je način vzgoje

Otrok v interakciji s starši gradi notranjo sliko o sebi v svoji notranjosti. Z njo bo potem celo življenje živel.

  1. V Sloveniji ni pohval

Zgolj ena: biti priden

Analiza te pohvale: to je pogojevanje ljubezni,

Otroci so deležni zgolj pogojne ljubezni – ne pa brezpogojne ljubezni

Ti otroci so neljubljeni – obsedeno ( notranja prisila) iščejo, da bi dobili ljubezen, da bi ne bili od staršev ( kasneje partnerja) zavrženi - ker niso pridni

Ljudje so v bistvu pretirano socializirani, ubogljivi otroci V Srbiji je obratno: večina otrok je razvajenih, razmaženih – ker dobivajo ogromno pohval in veliko nerealnih pohval ( zgolj pohvale, ni kritike, ni kazni, ni zahtev)

2. BITI RESEN – je za Slovence vrednota

Biti neresen ( igra, zabava, duhovitost) – danes je med mlajšimi že bolje, se veliko smejijo in so sporščeni

Vrednote družbe in ljudi so dinamične, se stalno spreminjamo, vsi se učimo in gradimo kot osebnosti non stop Na to kako smo Slovenci resni ga je opozoril eden od italijanskih gostov

3. STRAH PRED IZPOSTAVLJANJEM:

kvalitetni ljudje, ki imajo primanjkljaj brezpogojne ljubezni – nizko samopodobo – se pri svojem izpostavljanju počuti kot prevarant – SRAM

4.   NEAGRESIVNA DISTANCA Slovencev, Slovenci so PRIJETNI IN ZELO TOLERANTNI  ljudje

( še en dokaz, da je “NESTRPNOST SLOVENCEV” zgolj histerični,  medijski konstrukt levičarjev). 

Kultura vpliva posredno, najprej na starše – potem iz staršev na otroke

Ali se osebnostni problemi povečujejo v družbi ali zmanjšujejo? » Vedno isto!« ??? –se ne strinjam: razvajencev je vedno več - vedno več je ljudi, ki v družbi ne delajo, ne ustvarjajo - temveč jo zažirajo, parazitirajo, manipulirajo - novi spopadi, revolucije, vojne. Socialist = razvajenec.

5. Visok % alkoholizma, % nesreč na cestah, % ekstremnih športnikov, % samomorov – zadaj je slaba samopodoba.

Starši definirajo prihodnost in usodo cele generacije. ( zadaj je ekstremno pogojevanje ljubezni in po novem že razvajenost, ki je še hujša motnja)

Odrasli vsak skrbi za sebe, odgovarja za svoja dejanja, sprejema odgovornost

Dela kot supervizor v vzgojnih zavodih po Sloveniji ( npr. Jarše) – iz spoznanj in izkušenj ter s podlago v Bernovi TA teroiji je nastala drobna knjižica o vzgoji: MALA KNJIGA ZA VELIKE STARŠE

1. Pohvale + nagrade: osebne, na obnašanje, pogojne in brezpogojne ( brezpogojna ljubezen)

2. Kritika + kazen : samo na obnašanje, nikoli na osebo!

3. ZAHTEVE, cilji, naloge otroku

   Starši – Slovenci so v zadnjih desetletjih šli iz ene skrajnosti v drugo skrajnost

Razvajenci so slabi starši, ker niso sposobni sebe frustrirati ( potrpeti, se žrtvovati za nek krajši čas).

Naši starši so  pretirano socializirani, ubogljivi, pridni. Oni so imeli premalo pohval svojega obnašanja, in nič pohval svoje osebe, nič brezpogojnih pohval. Premalo izraženo ljubezen. Imeli pa so preveč kritike, preveč kazni in preveč zahtev

Naši starši so pri svojih otrocih postavili na glavo vzgojo svojih staršev ( kar je velika neumnost): zgolj pohvale, nagrade, popustljivost. Nič kritike, nič kazni, nič meja, nič zahtev. Produkt smo mi, ki smo razvajeni otroci.

Inflacija pohval, ljubezni – s tem ni nič narobe, pohvale človeka ne pokvarijo – pokvari ga pomanjkanje meja, zahtev, kritike in kazni!

Mi razvajenci si sploh ne želimo otrok, če otroci pridejo jih splavimo, če pa se že rodijo – so nam v breme

KVALITETE PT:

Glavna kvaliteta PT je razumevanje, da razume logiko po kateri deluje klient. Vsaka še tako iracionalna osebnost in obnašanja imajo v sebi neko logiko.

KATERI so najtežji klienti:

• Ambivalentni – nekaj časa hočejo, potem nočejo, čez čas speto hočejo.

O sramu, občutkih krivde, o nujnosti kazni v vzgoji

 

Moji zapiski in moja refleksija na videodr. Zoran Milivojević: O SRAMU

http://www.s12.si/component/option,com_seyret/Itemid,62/task,videodirectlink/id,196/

 

 

KDAJ NAS JE SRAM IN ZAKAJ NAS JE SRAM

-       mene ni sram

-       kaj je sram, DEFINICIJA: SRAM je…

-       sram se pojavi zelo zgodaj, otrok – strah pred NEZNANIM

-       čustvo, kadar ljudje mislijo » da drugi mislijo, da jaz nisem vreden kot človek«

-       sram je protiosebno čustvo

-       tisti, ki velikokrat čutijo SRAM, sramežljiv – čustvo samoprezira

-       ti ljudje zelo veliko izgubljajo: ne gredo v socialna okolja, kjer bi se lahko izgradili kot osebnosti

-       mene je bilo kot otroka sram stati v vrsti, to da me vsi gledajo, ko pridem na vrsto

-       ljudje se izogibajo temu, temu … izgubljajo – se ne učijo

-       pretiran sram ==>  pojavi se IZOGIBAJOČA motnja osebnosti – Avoiding personal disorder

 

 

 

  SRAM in PONOS sta glavni otrokovi čustvi, najbolj značilni infantilni čustvi

-       »Očka, poglej!« – od avtoritete iščejo, da so OK. Od publike.

-       Ljudje napredujejo, evoluirajo v času življenja

-       SRAM sčasoma izgine, nadomesti ga čustvo KRIVDE.

-       SRAM je usmerjen na odpis OSEBE, medtem ko pri občutku krivde ne napadam osebo, temveč napačno dejanje osebe – pri tem pa se počutim kot DOBRA OSEBA, OK človek.

 

-       KRIVDA mi pomaga, da se učim, da postajam boljši človek.

-       SRAM: ljudje, ki doživljajo sram se ne učijo, temveč bežijo in se izogibajo: »ZEMLJA OTVORI SE!« skriti se, pobegniti, izginiti.

-       Duhovno razviti ljudje se ne sramujejo

 

 

-       Kako poteka ta proces transformacije SRAMU v KRIVDO, transformacija otroka v odraslega, razvoj Odraslega?

-       Emocije težko reflektiramo. Pri večini ljudi je razvoj zastal, morda zaradi vzgoje, zaradi pomanjkanja znanja, nihče jih ni stimuliral, čeprav se starši trudijo, da dajo maksimum.

-       Večina ljudi ima obe sposobnosti za SRAM in KRIVDO. Pogosto je krivda INFANTILNA krivda.

 

-       Otroci krivdo začnejo doživljati, ko jih starši kaznujejo za neprimerna dejanja

-       Če so kazni brutalne – bo ta oseba, ko odraste – druge brutalno kaznovala

 

-       Kaj lahko naredi povprečen človek, da preraste občutek sramu

-       SRAM je disfunkcionalno čustvo- če nekdo sprejme samega sebe – sram izgine.

KAJ JE NAJSLABŠA STVAR, ki se ti lahko zgodi »dekatastrofiranje« - so what.

 

 

-       KRIVDA v odraslem - diferenciranem smislu je zelo konstruktivno družbeno ( socialno) čustvo. Krivda rešuje mnoge stvari, je konstruktivna, koristna, ga motovira, se samokorigira. Pokaže, da je organizirano in socialno ljudsko bitje z občutkom za pravičnost, »kaj je fer«

 

 

-       Razlika med akcijo, obnašanjem ( čustvo krivde) in OSEBO ( identiteto- čustvo sramu):

-       Ljudje lahko presodijo mene po mojih delih, toda kakorkoli že: moja dejanja nisem jaz ( kaj čutim, kaj mislim, kakšne vrednote imam)!

-       Gibanje roke – ko končam z gibanjem = ali sem še vedno jaz enak JAZ?

 

-       KONFLIKT: spopad dveh mojih nasprotnih želja – nezmožnost distance med željo in mojo osebnostjo. Kaj če nekdo zavrne mojo željo – ali je s tem zavrgl mene osebno??? Ne. Infantilnež pa reče JA. Konflikt želje postane konflikt osebe.

 

-       Iz izkušenj s psihoterapijo številnih klientov sem spoznal, da tisti, ki imajo najglobje psihične motnje – da vsi, ki imajo težje motnje imajo največji problem ločiti med OSEBO in DEJANJE.

 

-       VZGOJA NUJNO: Zato naj starši ločijo dve vrsti sporočili: sporočilo na osebo ( » vi ste super kuharica!« in sporočilo glede na njeno dejanje, akcijo, delo, obnašanje ( »dobro ste skuhali večerjo!«)

 

-       Za vzgojo je izredno dobro, da pohvalimo BITJE, OSEBO in hkrati zelo jasno kritiziramo delček obnašanja, ki je napačen – ali pa odbijemo določene želje otroka. Sprejemamo osebo vendar hkrati odbijamo določeno njegovo željo, ker ga ljubimo, vemo, da mu ta določena želja škoduje.

 

-       Razlika med JEZO in PREZIROM, razlika med KRIVDO in SRAMOM, med samojezo in samoprezirom.( čustvo leti na AKCIJO in čustvo na OSEBO)

 

-       »Mentalno zdravje otroka garantiram za 60 let, če boste tako vzgajali!« - če bodo starši to pri sebi in pri otrocih ločevali ( oseba, akcije)- Milivojević

 

 

-       Ali v slovenski družbi razlikujemo OSEBA in AKCIJA osebe? Ne. » Kaj si zdej naredila, koza nora!«

-       Negativne etike so zelo nekonstruktivne v vzgoji otrok. Idiot, koza nora. V otroku sprožajo razvoj duševnih motenj in celo duševnih bolezni.

 

 

-       Slovenska kultura in vzgoja: ni pohval. Ta tradicionalna mentaliteta. Grožnja otroku, da ga bomo zavrgli, zapustili, če ne bo tako delal, če ne bo priden!

-       Diskvalifikacija bitja, odpis, izbris osebe.

 

-       Trenutna slovenska vzgoja ni dosti boljša: napaka ( tradicionalna vzgoja nima brezpogojne ljubezni in pohval) in nasprotna napaka ( moderna vzgoja pa nima kazni)

 

-       PRIPOROČILO STARŠEM: predelajte knjigo Mala knjiga za velike starše: kako otrokom sporočati pohvale, kritike in zahteve.

-       Slovenski starši so motivirani za vzgojo. Iščejo literaturo, veliko berejo. Rad bi omenil dela Bogdana Žorža o razvajenosti.

 

 

Po 2. svetovni vojni obstaja pedocentrični model, ta antipedagoški model: da je otrokom potrebno vse dovoljevati, da se samorazvijejo, da jih ne smemo kaznovati. Zgolj pohvale. » starši , ki preveč ljubijo« se držijo teh slabih, modernih receptov.

-       Ti novi koncepti so pozabili, da je vzgoja tudi kaznovanje. Prisilia. Nasilje. Ne samo starša nad otrokom, temveč tudi družbe nad biologijo.

 

 

-       Kdo je zdrava osebnosti? Ali sploh obstaja? » Freud je to zelo lepo rekel, da zdrava osebnost je tista osebnost, ki je zmožna ljubiti ( imeti intimen odnos) in delati. Oseba ima intimen odnos in rada dela ( ustvarja).  To je čisto dovolj za definicijo, vse ostalo naštevanje bi bila neka totalitarna ideologija

 

 

 

Liberalna, svobodna novinarka Ana Jud je naredila briljanten intervju z liberalnim ekonomistom dr. Janezom Šušteršičem. Le tega sem poslušal na okrogli mizi z reformnim ekonomistom Švedske Muknhammerjem. Šušteršič je bil dolgo šef statističnega državnega urada UMAR - kot liberalni ekonomist pa je skoraj neopazen - kajti v javnosti dosedaj ni upal nastopati tako ostro in inteligentno kot npr. dr. Mićo Mrkaić ali dr. Bernard Brščić.

V intervjuju pa razdere par mitov:

Semolič ponavlja lažne parole, da bodo z liberalnimi reformami delavci in najrevnejši sloji izgubili največ. To ni res. Največ bodo izgubili priviligiranci, medtem, ko bo delo dobilo večjo veljavo v denarju, v višjih plačah, v novih delovnih mestih.

V Sloveniji na široko veje Kardeljev duh in miselnost. Ljudje se bojijo kapitalizma. Bojijo se svobode in osebne odgovornosti. So osebnostno nezreli, otročji in prezaščiteni. Želijo imeti večjo zaščito države.

Slovenski novinarji dostikrat trdijo ideološke stavke, ko pa jim dam na mizo podatke iz statistik, ki govorijo popolnoma nasprotno od njihovih ideoloških trditev - pa rečejo - da je “to stvar različnih subjektivnih mnenj”. Zgolj eno od mnenj torej. Pa čeprav je objektivno merjeno.

Ekonomsko socialni svet ” je v resnici fašistična institucija ki izvira iz Mussolinijeve domislice modela države, kjer korporativne interesne skupine odločajo o tem, kako bodo živeli drugi. Če pogledate slovenski ESS in ESS nekdanje nacistične Nemčije, se ne razlikujeta dosti: oba sta oboževala sindikalne proteste in centralno-plansko odločanje.”

Matej Kovač v članku v Financah piše o tem, kako je s pridobivanjem in z vzgojo talentov. Danes je sploh v Sloveniji to le PR. Ko pa je treba talentu posvetiti pozornost, mu omogočiti razvoj in ga dobro plačati - pa nič.

Primerja razvojnike z diplomami tehničnih ved s trenutno popularnimi vrhunskimi športniki, ki so res izvrstno plačani za izvrstne rezultate. Pri nas v Sloveniji pa je še vedno prisotna socialistična parola o uravnilovki, da moramo imeti vsi enake dohodke, da ne smemo imeti bogatih in revnih - ki je ne samo blazno neumna in nerealna, temveč vodi tudi v propad in revščino celotno družbo.

Kapitalizem že 400 let vlaga v razvoj, dobro plačuje - bogovsko plačuje najboljše kadre, vlaga ogromno denarja v razvoj kadrov od vrtca naprej - saj so najboljše šole in univerze na svetu v kapitalističnih državah. Ne samo v nogometaše, sploh v tehnične kadre. Pri nas pa še vedno iščemo neko novo pot, neko svojo ureditev.

“Za marsikoga je govorjenje o denarju, ko gre za motivacijo talentov, nespodobno. Narobe. Talent je redka dobrina in vrednost redke dobrine najbolje opredelimo z denarjem.”

Moto članka je, da je potrebno TALENTE plačati in meriti predvsem z DENARJEM, z veliko denarja. Ne samo s pozornostjo. Ne samo z nakladanjem in parolami. Dobre kadre je potrebno plačati nekajkrat več kot povprečne kadre. V Sloveniji pa je povprečnost zapovedana in negovana, celo z zavistjo, če že uravnilovka ne prime. Razen v primeru tajkunov, ki pa so tako ali tako samo ime- nalepka za socialistično mrežo “našega denarja”, ” našega kapitala”.

Kovač navaja konkretne podatke kako nemška tehnološka podjetja ( Siemens, Bosch) vzgajajo svoje tehnične kadre že od vrtca naprej, saj odpirajo svoje vrtce, svoje šole in svoje tehnične fakultete, da bi ja razvijali tehnični talent pri svojih kadrih.

Znanje je najboljši kapital 21. stl. in morda tudi naprej.

Zelo všeč mi je izjava, da slovenski vrtci in šole dresirajo proletarce z diplomami, proletarce z magisteriji in proletarce z doktorati. Kako bi drugače razumeli, da je v Sloveniji toliko izobraženih ljudi, ki pa na kapitalizem in socializem gledajo isto kot kak neizobražen in zatiran proletarec iz 19. stl. Tako arhaično, tako konzervativno, tako nekompetentno in tako nepodjetno. Nimajo razvitegaOdraslega, še kar naprej so nebogljeni Otrok, ki rabi pomoč, zaščito, vodenje Države.

Mrkaić primerja par cen izdelkov in storitev v Sloveniji in v ZDA.

“Visoke cene so predvsem znamenje zaprte družbe, kjer so si številni lobiji izborili ekonomske rente.”

V Sloveniji nimamo takega ekonomskega liberalizma, ki bi vsakemu človeku omogočil svoboden vstop na trg dela. Kdorkoli v Sloveniji resnično ustvarja in dela - ta ve, da ima skoraj vsaka poklicna skupina v Sloveniji z raznimi pravili, pravicami, birokracijo itd zaščiteno delovanje pred drugimi konkurenti. Imamo nešteto vrtičkov, fevdov in fevdalcev - katerih glavna skrb ni ustvarjanje, delanje in služenje - temveč iskanje in zabetoniranje stalnih rent. Krog priviligirancev, krog elite - ki ni postala elita s pomočjo pozitivne selekcije.

Ne samo notarji, lekarnarji, odvetniki, prevozniki, tudi projektanti, zdravniki itd.

Tam, kjer manjka primerjave, oz. tekmovalnosti pa so storitve slabe in predrage.

Tipičen primer je zdravstveno zavarovanje, ki je dražje v Sloveniji kot v ZDA - hkrati pa v ZDA takoj prideš do zdravnika in do operacije, medtem, ko v Sloveniji ljudje v večmesečnih čakalnih vrstah prej umrejo kot pridejo na vrsto - razen elite, ki s podkupovanjem ali zlorabo položaja in vez preskoči vrste. Sicer pa so vrste ( in bohotenje birokracije)  tipična pojavna oblika neučinkovitosti socializma ( slabe plače, neučinkovitost dela, gospodarsko propadanje, slaba organizacija dela, slabo vodenje podjetij, slabi izdelki in slabe storitve, predvsem pa “NIHČE NI ZA NIČ ODGOVOREN”).

 Kaj še razkrinka Mićo Mrkaić v svojem članku v Financah:

“V Sloveniji sem za zdravstvo (prispevki za obvezno zavarovanje in premija za prostovoljno zavarovanje) plačeval okoli 380 evrov na mesec (vsi prispevki), v ZDA pa plačujem mesečno 180 dolarjev oziroma 108 evrov.

Glede na povprečni BDP na prebivalca torej v Sloveniji plačujem sedemkrat več (!) kot v ZDA. Kaj je torej narobe s tako imenovano socialno Slovenijo, da so me celo pri bojda humanem sistemu zdravstvenega zavarovanja odirali kot vola? Gre za ropanje, ki mu luzerji, lenuhi in profesionalni levičarji pravijo solidarnost, jaz pa pravim, da je to navadna svinjarija. O cenah v Sloveniji in ZDA bi lahko govorili zelo dolgo, že bežna in nesistematična primerjava nekaterih cen v tabeli pa pokaže, da je življenje v Sloveniji presenetljivo drago.

.

Kdo nas odira?

Na koncu se moramo vprašati, kdo nas v Sloveniji odira, da so cene tako visoke. Visoke cene so predvsem znamenje zaprte družbe, kjer so si številni lobiji izborili ekonomske rente, kjer nas z visokimi davki molze država in kjer nas s tako imenovano solidarnostjo ropajo luzerji in lenuhi.

Gre za sistem, kjer je destruktivno podjetništvo (beri: drenjanje pri koritu z javnim denarjem) zelo atraktivna karierna opcija, sistem, kjer foteljaši brez sramu po časopisih zmerjajo kapitalizem in živijo na račun davkoplačevalcev, sistem, kjer lokalni karteli (pa ne samo notarski, da ne bo pomote) zlorabljajo svojo moč nad ljudmi, in sistem, kjer se ljudem vse to molzenje zdi skoraj kot naravni zakon. Jaz pa vas na koncu sprašujem: je tak sistem lahko dejavnik kakovosti življenja? Odgovorite si sami, spoštovani bralci.”

Dejstvo je, da smo moški 20. stl. in 21. stl. izgubljeni. Kakšna je naša vloga? Vloga v družbi, vloga v partnerskem odnosu? Vloga pri vzgoji otroka?

Mačekmuri je spisal članek s katerim se popolnoma strinjam. Knjigo pa moram obvezno še prebrati.

Mislim, da imam na blogu že neko kopijo o Nefunkcionalnem moškemu, ki ga je napisala Lea Jelen, nekaj podobnega kot “.razvajen mamin sinko”.  ” Moški”, ki ponavlja samo vlogo svoje mamice.

Menda imam tudi članek ali link do članka Branka Cestnika, ki govori o tem zakaj so slovenski filmi neuspešni: ker jim je glavni lik razvajeni in prezaščiteni luzer, ker v filmih manjka lik očeta.

Sašo Polanec je naredil študijo v Sloveniji o izbiri poklica. Koliko so poklici donosni, kateri poklic oz. študij izbrati? Ali bom lahko s plačo odplačeval kredit za študij tega poklica?

Tipično za socializem je bohotna birokracija. Ljudje v državnih službah. Sedaj , ko je represija vohunjenja, tajnih služb, političnih tožilcev in sodišč po letu 1991 minila - pa je ostala ekonomska represija v uravnilovkah, v še vedno 3x prenizkih plačah in prisila plačevanja visokih davkov in neumnih zdravstvenih in pokojninskih prispevkov ( naš pokojninski sistem je kriminalni piramidni sistem - kjer sladkobno sluzavost na predavanjih za naivne iz ust wanna be novi bogataš - zamenjujejo leporečni socialistično - populistični politiki, novinarji in ekonomisti starega socialističnega kova). 

Eno je študija sedanjosti, druga pa študija trendov v prihodnosti.

Ali v Sloveniji deluje trg dela? Seveda ne. Zato je študija že v osnovi zgrešena. V Sloveniji je glavni delodajalec država. Kar 80% delavcev zaposluje in plačuje država. Kateri delavci so najbolje plačani? Zdravniki, ker socialistična država ve, da bodo drugače ušli čez mejo, kjer so plače zdravnikov tudi 10x večje od plač naših zdravnikov v socialistični Sloveniji in bo naš zdravstveni sistem popolnoma kolapsiral.

Kdo je najmanj plačan? Tisti poklici, ki najmanj tulijo na socialistično -sindikalnih - jogurtnih revolucijah na ulicah: DRŽAVA, VLADA, DVIGNI NAM PLAČE, PRASICA!”

Zakaj so tehniki in navadni delavci v Sloveniji podplačani - zato, da se iz njihovih plač lahko plačujejo plače večini neuspešnim družboslovcem, ki na trgu dela ne znajo prodati rezultatov dela - znajo pa jih prodati v socialistični slovenski državi.

V Sloveniji so glavni obljubljalci služb politiki, ki bodo pred vsakimi volitvami odprli veliko novih delovnih mest - nazadnje nabašejo par svojih birokratov v administracijo in s tem povečajo davke delavcem.

Poljanec bi moral delati študijo o Avstriji, o EU, o Angliji, o Nemčiji, o ZDA. Kako tam plače rastejo? Kakšne so tam šolnine? Katerih poklicov bo tam manjkalo?  Čez par let bo slovenski gospodarski sistem in država kolapsirala, kervečina ljudi nima interesa za reforme, večina je priviligirana in nezmožna zaradi dolgoletne prezaščitenosti tekmovati, delati, ustvarjati. Vsi bi samo parazitirali in uživali.

Slovenski družboslovci so ZARES luzerji. Ker ne tekmujejo. Ker nimajo plačljivih rezultatov dela. Ker jih plačuje v glavnem država, politika. Zato večino družboslovcev voli levičarske stranke, v glavnem pa SD, LDS in ZARES, tisti, ki pa so po krivičnem prišli celo da penzije pa volijo DESUS ali NSI.

Ko sem zadnjič pogledal v zvezek srednješolca in sem bral definicijo podjetnika pri predmetu PODJETNIŠTVO, me je pogrela izjava, da je “podjetnik velik materialist”. Pa sem se šel pozanimat kdo ga podjetništvo uči. In mi je povedal, da učitelj, ki je pred letom 1991 učil STM ( samoupravljanje s temelji marksizma). Na šoli (gimnazija) imajo dva učitelja”socialistčlnega” podjetništva: eden je naredil kumrovški FDV, drugi pa kumrovško FOV. Torej imamo prodajalce rdeče megle in pralce možganov z rdečo varikino.

Za sociologijo pa imajo učiteljico iz FDV, ki jim daje izključno seminarske naloge iz literature socialističnih avtorjev. “Kritika kapitalizma”. “Max Weber”. Slavna zbirka “Studio humanitatis”. Tako nepoštena učiteljica, ki ne ponudi dijaku, študentu, paleto pluralnih avtorjev, temveč zgolj dela ekstremnih levičarjev in kritikov kapitalizma in apologetov levičarstva, socializma. Otroku ne ponudi samostojnega razlikovanja, svet mu oriše zgolj skozi rdeča očala. Množična produkcija rdečih bimbotov, industrija, tekoči trak.

Sedaj se na TV Sloveniji spet vrti ena TV nadaljevanka, kjer sta Škof in Veso dva pepčka, dva biznismena. Seveda sta predstavljena kot skrajno negativna podjetnika, mar ni to za pričakovati v državi, ki je enoumno proti podjetništvu in kapitalizmu? Še par let nazaj je bila v nedeljah tudi ena nadaljevanka, ki je Slovencem prala možgane, da se gredo podjetnike in biznismene zgolj pokvarjenci, lenuhi in izkoriščevalci. Skratka : naši sovražniki. Sovražniki ljdstva in našega edino pravičnega družbenega sistema. “Mi nočemo iz Slovenije narediti Amerike!” je mantra 90% Slovencev. Matr kako naši vladajoči socialisti še 20 let po propadu komunizma uspešno na mehek način indoktrinirajo rajo.

Ni naključje tudi, da smešijo zdravniški poklic in ga delajo bebastega. Kajti zdravniki so kot inteligenca vedno bili nevarni tem malomeščanskim lumpenproletarcem in birokratom. So jih presegali v znanju in pameti.

Že zelo dolgo pa nisem gledal kakšne humorne nanizanke, ki bi se norčevala iz ZARES bebastih birokratov na občinah in v državi, v zdravstvu in v šolstvu, v vladnih in v nevladnih organizacijah. Da bi se norca delala iz materiala, ki ga je v Sloveniji ogromno. Mnogo več kot v zahodno evropskih državah. Iz materiala, ki jim ga ponujajo ljudje brez rezultatov, brez razvojnih vizij in ciljev. Ljudje, ki brezvestno celo življenje živijo na račun žuljev delavcev, kmetov, obrtnikov in inženirjev, ki se preživljajo z tržnimi rezultati svojega dela. Ljudje, ki so ZARES podporniki konzervativnega socializma in nasprotniki demokracije, napredka in tržnega kapitalizma. Ljudje, ki celo življenje mlatijo nastopaški, bleferski jezik socialistične latovščine pomešane z marketingom in samovščečnostjo ” Ti si zvezda!”.

Tole sem povzel, ker sem pravkar gledal zelo dolgočasen film “Hit poletja”, zelo dolgočasnega režiserja M. Pevca, kjer je igrala lepotica Molk, še bolj pa mi je bila všeč glasba pevke Gjurin, slavne nekdanje Olivije.

Film je bil spet slovenceljsko socialen. Po Vorančevo ali še bolje po stilu Miška Kranjca se je ukvarjal s malim človekom, ki se utaplja v nesreči zaradi izkoriščevalcev.

Gnil pa se mi je zdel scenarij Ferija Lainščka. Bedni dialogi. Managerji so orisani kot kratkovidni, izkoriščevalski, sužnjelastniški primitivci. Ne kot pametni in daljnovidni ljudje, ki tako dober glas Gjurinove bogato nagradijo in vanj vložijo - tvegajo - vse svoje premoženje -da ga ne bi speljal kak drug podjetnik.

Kreslin, ki ima na naši RTV monopol vrtenja muzike ( “socialistični podjetnik”) in ki vsako leto popije kri kakšnemu mlademu talentu - pa je bil predstavljen kot odrešitelj kvalitetne pevke iz rok “satanskih podjetnikov”.

Drugače pa plehka in slovensko solzava zgodba o prezaščitenem slovenskem otroku staremu 30 let, ki nič ne zna in noče delati. Ne zna živeti, delati in ljubiti.

O očetu pijancu in socialističnemu birokratu, ki poneveri družbeni denar in o možačasti in posesivni slovenski socialistični materi, ki buta ven hladnost in trdoto. Do moža in do otrok.

Zgodba na prvo žogo - če odpreš slovensko TV: polno mladine, ki se grebe, da pridejo na TV zaslon: ali s pomočjo lepotnega tekmovanja, ali preko petja. Ali še bolj tragično, množično in sodobno:  s pomočjo riganja in kazanja riti v resničnostnih šovih. Prodali bi vse - samo da dobijo 5 minut slave. To je mladina, ki jo je Gaber s permisivnostjo, anarhijo in razvajenostjo popolnoma zafural. Postali so plehek kanon futer v rokah psihopatskih socialističnih podjetnikov - kakršne film prikazuje. Ker niso zgrajene osebnosti - jih lahko vsak razsuje in pometa z njimi. Mi pa kot gledalci s privzgojenim, stalno indoktriniranim,  globokim socialnim čutom tugujemo in sočustvujemo s tem falirancem -faliranko.

Bilo je tudi preigravanje prekmurcev, ki so za Slovence očitno že prototip. Tako glede muzike kot uspešnih filmov. Drugi vzorec so neuspešni ljudje, ki ne znajo sami preživeti, ki jamrajo in igrajo žrtve. Molkova sploh ni v osnovi Prekmurka. Kar je fascinantno - v določenih potezah in zornih kotih - si je bila fizično nesramno podobna z Ano Jud.

1. Znižanje cen goriva z začasno ukinitvijo davkov in začasno zaustavitvijo nakupov za državne rezerve.

2. Znižanje davkov. Odpravo posebnega davka v višini 2.700 dolarjev za srednji sloj. Zvišanje davčne olajšave za otroka. Začasno nižji davki na kapitalske dobičke ostanejo v veljavi.

3. McCain predlaga, da bi za zvišanje davkov potrebovali 3/5 večino v kongresu. To je podobno švicarskemu modelu, kjer je najvišji zvezni davek zapisan v ustavo.

4. Ukinitev davkov na internet in na uporabo mobilnih telefonov.

5. Boj proti političnemu korporativizmu. Obljublja, da ne bo podpisal nobenega zakona, kjer obstajajo prikriti prihodki ali privilegiji za točno določena podjetja.

6. Reforma pokojninskega sistema.

7. Uravnoteženi proračun.

8. Nižji stroški zdravstva in deregulacija zdravstva.

9. Znižanje carin.

10. Če se bo število študentskih kreditov znižalo, bo kreditiranje interventno prevzela država.

Z vsemi točkami se strinjam. Te točke sem skopiral iz bloga LIBERTARCA.

Sabina je moja dobra znanka. Doštudirala je tehnično smer na univerzi in delala je nekaj let v Sloveniji, potem pa je vse pustila in šla v narkomansko komuno, čeprav ni bila narkomanka. Tam je delala kot prostovoljka nekaj let. Pripovedovala mi je, da danes večina mladih živi narkomansko življenje ( razvajenost, prezaščitenost), prav tako večino starejših. Le da droge niso nujno fizične droge, temveč razne psihološke droge ( ideologije, verske sekte, seks, hazard).

Predvsem pa me je pozitivno presenetilo to, kako se je Sabina osebnostno spremenila. To lahko opazi vsak, ki se z njo pogovarja.  Ker je tako drugačna kot tipičen Slovenec, tipični zahodnjak. Ali tisti, ki jo je že prej poznal. To so korenite, globinske, osebnostne spremembe. To mi je najbolj zanimivo, to mi je zgled, avtoriteta. Zato mi je Sabina avtoriteta. Ker je resnični zgled. Ker živi to, kar uči!

Sedaj pa že tri leta dela v Peruju. Tale mail sem pred nedavnim dobil, predavanja se zagotovo udeležim - da slišim iz prve roke res kvalitetne informacije o življenju in delu. Hkrati pa prostovoljno podprem skrb za resnično revne. Pričakujem predvsem tiste, ki solidarnost tudi živijo, ne samo gobezdajo o njej, da drugim s tem pulijo denar iz denarnic ( za lastno ugodje).

To kar v Sloveniji poslušamo o solidarnosti od socialističnih medijev, ki

1. zganjajo prisilno solidarnost,
2. zavist (tipično množično čustvo socialistov! -tako kot je pohlep značilna drža nekaterih bogatašev) in
3. sentimentalno pomilovanje - hkrati pa so skupaj z nevladnimi organizacijah parazitsko breme države oz. nas davkoplačevalcev.

“Članica SKŽ Sabina Kern že nekaj let deluje v Peruju, kjer skrbi za otroke iz ulice. Odločili smo se, da bomo k podpori njenemu delu povabili tudi posameznike in druge, da bi z dobrodelnimi darovi pomagali pri njenem poslanstvu.

V ta namen smo odprli poseben račun, kamor je možno nakazati dobrodelne prispevke: Škofijska Karitas Ljubljana, Poljanska 2, Ljubljana Namen: PERU-SABINA Račun: 0214-0008-9842-562 Referenca: 00-285542

V okviru tega projekta bomo organizirali tudi dobrodelno prireditev, ki jo pripravljajo Dekanijski odbor mladih (DOM) Kranj, Supnost krščanskega življenja ter nekdanji skavti. Prireditev bo v soboto 26.4. s pričetkom ob 20.00 v kulturnem domu v Stražišču pri Kranju. Sodelujejo: duhovno ritmične glasbene skupine Dlan, Munchmellow, Mladi Kokrica in drugi. Gostje: evropska poslanka Ljudmila Novak ter ozdravljeni narkomani iz Skupnosti Cenacolo

Email: kranjskavas@gmail.com

. http://kranjskavas.googlepages.com “