PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 'Eric Voegelin dr.' Kategorija

Nova politična znanost

Objavil pavel dne 23.04.2014

Nova knjiga v slovenskem prostoru, čeprav je avtor vsebino te knjige odpredaval daljnega leta 1951, pa je vseeno pristop k filozofiji zgodovine o predstavništvu, redu, vodenju družbe v smeri postavljanja teorije na podlagi obsežnih raziskav družbe, zgodovine, antropologije in simbolov, vrednot. Knjiga tega velikega učenjaka 20.stl. – ki ga uvrščamo med ameriške filozofe, čeprav je tja pobegnil na dan Hitlerjevega Anschlussa Avstrije ( kjer je poučeval sociologijo na Dunajski univerzi) , potem pa se je vrnil  v Evropo in vodil katedro za filozofijo na Univerzi v Muenchnu – nam bo odprla vpogled v zgodovino človeške družbe skozi simbole, ki so povezovali različne družbe, različne civilizacije. Prikazala nam bo krize teh civilizacij. Na pepelu teh kriz so ponavadi zrastle nove rešitve, ki so civilizaciji dajale vzgon nadaljna stoletja.

V prvi polovici knjige avtor razvija to novo teorijo na podlagi zbranih podatkov. V drugi polovici pa avtor napade modernost, ki temelji na gnosticizmu, ki je v obliki pozitivizma (objektivni iracionalisti, ki dosežejo vrh z dr. Maxom Webrom, katerega Voegelin nasledi na katedri Univerze v Muenchnu leta 1956) uničil družboslovne znanosti in odtujil človeka, materializiral in zasanjaril človeka. Vrh gnosticizma ( današnja civilna religija) je vedno totalitarna država ( politične religije gnosticizma so komunizem, nacizem, fašizem, islamizem).

Če vas zanima razlaga 20.stl. in kaj je do največjih katastrof človekove civilizacije pripeljalo, morate prebrati to knjigo.

Gnosticizem je danes civilna religija. Cela družba je prežeta z njim. Sanjarjenje, utopije, zanikanje razuma, zanikanje kritike, nadčloveška superiornost, scientizem ( Tom Cruise), pozitivizem ( Max Weber), kabala ( Madona) in Obama, ki hvali očeta gnosticizma: Joahima iz Fiore, ki je v 12. stl. postavil gnostične temelje po katerih je gnosticizem agresivno in revolucionarno premagal krščanstvo v Zahodni civilizaciji, filozofijo in družboslovje. Je pa naredil izjemen napredek v znanosti in tehnologiji. Problem je, ker je gnosticizem samodestruktiven in votel. Ravno zato ne samo filozofi in družboslovci, temveč tudi običajni ljudje že stoletja prerokujejo propad Zahodne civilizacije, v kateri je človek odtujen in utopljen v množici enakomislečih.

http://www.casnik.si/index.php/eric-voegelin-nova-politicna-znanost/

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družba, Eric Voegelin dr., Knjiga, ZDA, gnosticizem_mainstream_religija, politika | Brez komentarjev »

Gnosticizem

Objavil pavel dne 16.04.2014

Gnosticizem:

Eric Voegelin se je s tem ukvarjal veliko. Napisal knjigo 1951. “Nova politična znanost”.

Gnostik gradi na znanju svoje odrešenje. ” Če posedujem neko skrito znanje, spoznanje, sem odrešen, sem Bog!” Tako je zelo močna gnostična religija danes scientizem. Potem v humanistiki je z naravoslovno matematičnimi metodami šel “znanstveno” raziskovati družbo. Temu se reče pozitivizem. Naredil je veliko škodo v družboslovju: škodo pravu, škodo zgodovini in škodo filozofiji. Preveč nepomembnih dejstev, izguba stika z realnostjo, zdravo pametjo, zanemarjanje metafizike, izključevanje vrednot, ki so povezane z duhovno tradicijo..

Stari cerkveni očetje so se ves čas borili proti gnosticizmu, herezijam. To jim je do 9.stl. uspevalo. Tam do 12. stl. niti inkvizicija ni mogle več zatreti teh gibanj. Večina gnostikov se je skrivala za krščanstvom, danes pa so proticerkveni.

Osnova je bivanjska tesnoba, krhkost človeka, nepopolnost. Krščanstvo to sprejema kot resničnost. Človek v tesnobi in krhkosti moli k Bogu, k Popolnemu.

Pri gnostikih pa je takoj treba tesnobo umakniti. Dodati sanjarjenja, zdravila, znanost, magični simboli, neo-pravljice v katere preprost pogan hitro veruje, ideologije, revolucije. Takoj narediti NEBESA NA ZEMLJI in odstraniti vso trpljenje na svetu. Narediti idealni svet.

Socializmi ( komunizem, fašizem, nacizem, islamizem), reformacija, renesansa , liberalizem so gnostična gibanja, politične religije – ki skušajo umakniti trpljenje in svet narediti idealen po svoji podobi. Prva gnostična revolucija so bili puritanci v Angliji in kasneje v ZDA. Francoska revolucija je prav tako gnostična. Voegelin pravi, da prej ko je bila revolucija, prej se je krščanska družba lahko opomogla in utrdila. Kasneje kot je bila gnostična revolucija ( Slovenija), bolj je družba uničena. Pravi, da je gnostična revolucija uničila sredozemski bazen vrednot ( grška antika + judovstvo + krščanstvo), kjer je bil dialog in iskanje resnice glavna vrednota. V gnosticizmu je kritika in samostojno razmišljanje prepovedana. Pravi, da je ZDA in Anglija ( konzervativci) še edini prostor, kjer se je ohranilo nekaj sredozemskih vrednot. Gnosticizem je mešanje materializma in sanjarjenja. Ne vemo kaj bo prinesla prevlada Kitajske in Indije.

Tisti, ki so skrivnostno prišli do teh znanj ( če prav razumem namiguje Voegelin, tudi Koran in islam spadata v gnostično gibanje) – so več vredni. Ostali so manj vredni. Aparthaid. Koncentracijska taborišča za tretjerazredne. Gnostični preroki. Gnostični aktivisti, gnostični revolucionarji. Vsako gnostično gibanje sledi utopiji. Da pride do nje pobije milijone žrtev in da jo “ohranja” prav tako.

Gnosticizem ni ena od oblik starega poganstva. Je superiorno poganstvo, ki uniči vse kar je pred njim obstajalo. Tako kot se je zgodovina komunizma začela z revolucijo in je vse prej spadalo v mračno dobo.

Poleg tega sem pozabil na pozitivne cilje gnosticizma: (Voegelin ni bil tako prizanesljiv): 1. velik znanstveni napredek 2. velik tehnološki napredek 3. velika rast blaginje, pismenosti, znanja, filanotropije

Ob tem pa je bilo veliko revolucij, vojn – ki so bile nesmiselne, vojne za ideje, za utopije. Velik porast zla, mučenj, krvoločnosti, koncentracijska taborišča, genocidi,..

Obstaja izrek ( pa ne vem od katerega filozofa ali mistika je): “Napredek je smrt duha!”

To so moja vprašanja za kakega filozofa ali teologa:

Kakšna je povezava gnosticizma s praznoverjem?

Kakšne so bili oblike gnosticizma v antiki?

Kakšne so bile oblike gnosticizma v judovstvu?

Kakšne so oblike gnosticizma v krščanskih herezijah ( arijanstvo, manihejstvo,..)?

Kakšne so povezave med islamom in gnosticizmom?

Koliko gnosticizma je v današnji Cerkvi, pri vernikih?

Cerkveni očetji in gnosticizem?

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev, skupnost, občestvo, Eric Voegelin dr., Knjiga, Socialistična Federativna Republika EU, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Vzgoja, Zgodovina, gnosticizem_mainstream_religija, inženirji družbe, modne družbene smernice, judje, politika, protestanti, vraževerje ali praznoverje, vzgoja samega sebe | 1 komentar »

Ukoreninjenost komunizma v slovenski družbi izhaja iz ” moški so slabiči”

Objavil pavel dne 14.04.2014

Zakaj se ljudje danes bojijo biti svobodni? Raje se skrivajo v sivem kolektivu za katerega skrbi mamica Država. Zakaj se moški bojijo biti moški? Jih potem povprečna ženska v Sloveniji ne bo več povohala in bodo ostali sami, osameli, kot psihični motenci? Raje so posamezniki, birokratki, ki pazijo, da enako razmišljajo in delujejo kot večina, kot trenutno moderna množica, pazijo da z glavo ne štrlijo iznad uravnilovke ENAKIH. Toda enaki nikoli niso bili uspešni ljubimci ali uspešni podjetniki. Bojijo se izpostaviti, kaj šele fajtati za nek cilj. Fajtajo se šele takrat kadar jih ščiti kolektiv, ko se kolektiv fajta. Takrat boste slišali prave bojne moške klice.

Že desetletja videvam, da je v slovenski družbi priznano, da so moški slabiči, podrejenci. Ženske pa možače, “ta glavne”. Tudi na tem blogu sem marsikaj od tega napisal. Druga komponenta pa je srhljiva initmistična zavzetost ali le soglašanje z idejo komunizma pri Slovencih. Čas bo pokazal, da je Slovenija med vsemi komunističnimi državami naredila najmanj sprememb, reform, izboljšanj. Še najbolje od vseh ex-comm držav se oklepa  socialističnih “vrednot”.

Ivo Kerže obe te komponenti poveže vzročno posledično. Sluti, da so te škodljive novotarije pripeljale iz reformacije in razsvetljenstva, ne vidi pa tistega kar sem o gnosticizmu Zahoda in Rusije pisal prejšnji teden na blogu s pomočjo prebrane knjige filozofa dr. Erica Voegelina. Tako kot so bile reformatične sekte izraz novih, modernih gnostičnih fanatično akcijskih skupin, tako so bili to tudi razsvetljenstvo in kasneje fašizem, komunizem, nacizem in ostale socialistične diktatorske državne tvorbe in državne religije Državna politična religija je bila samo zadnja inštanca totalitarne socialistične države. Gnosticizem in socializem vedno preko utopije in nasilja vodita v TOTALITARNO DRŽAVO ( nisem vedel, da se je že grški filozof Platon zavzemal za uničenje družine in vzpostavitev totalitarne države).

Filozof dr. Ivan Kerže na tem blogu znanstveno raziskovalno dokazuje, da je vir tako navdušenega intimističnega sprejetja komunizma in vztrajanja v njem prav seksualna revolucija, ki se je razvijala v svetobolju. Glavni akter je Josip Stritar, ki je marketinško opremil romantika Prešerna s svetoboljem. Romantiki se niso razveseljevali na razsvetljenstvom in svetoboljem, bolj nad starejšimi oblikami kot antiko in srednjeveškim krščanstvom. Tako tudi Prešeren in Čop, ki za Schopenhauerjevo svetobolje še nista slišala.

Kasneje je Stritarjeve težnje ( Stritar je prvi pozival Slovence, da uvedemo komunizem, medtem, ko je večina normalnih in zdravorazumskih Slovencev, že leto po izidu Marx in Engelsovega Komunističnega Manifesta pozivalo, da je komunizem ZLO), prevzel Cankar, ki pa je del življenja posvetil za marketing socializma, čeprav je imel tudi obdobja, kjer je njegova katoliška vera igrala glavno vlogo. Marx in Engels sta hotela uničiti privatno lastnino in družino.  Kerže piše: “Utopični socialist Charles Fourier, ki je v svojem temeljnem delu Teorija štirih premikov iz leta 1808 to zamisel formuliral takole: »nič ne spremeni družbe tako hitro kot sprememba vloge ženske v njej«”

Največjo težavo je naredila Slovencem seksualna revolucija. In to ne na področju prakticiranja spolnosti, kot pa predvsem redefinicije moške in ženske vloge v družbi. Komunizmu so se konec 80ih let 19. stl. predvsem uprli konzervativni katoliki ( A.M. Slomšek in krški škof dr. Anton Mahnič – ki so ga komunisti naredili za glavnega krivca razkola Slovenije, čeprav je bil srčen in argumentirano učinkovit, predvsem pa pronicljiv in inteligenten mislec) in liberalci ( pisatelj Janez Mencinger v svojem romanu Abadon (1893), kjer prerokuje SFRJ socialistično tvorbo v 24. stl.).

Še ne dolgo nazaj sem bral odlično filmsko kritiko filmov slovenskih režiserjev, ki imajo za glavne vloge moške luzerje. Niti enega ni, ki bi bil normalen ali pozitivni moški lik. Na splošno se filmi ukvarjajo z bedo in praznino lumpen-proletarcev.

Moško luzerstvo in zapitost je predvsem odpiral v zavest psihiater Janez Rugelj, ki prikaže na podeželju tipičnega 50 do 60 letnega zapitega kmeta ( ki se obnaša avtistično, jecljavo, nesposobno, potuhnjeno kot Kučan ali Drnovšek), ki mu doma vlada 70 do 80 letna zapita mamica. Danes še noben psiholog ali terapevt ni upal napasti tipičnega grabežljivega socialističnega birokrata, ki je izgubil iluzije v socializmu, ostala pa mu je skrajno zavistna materialistična, plenilsko -grabežljiva materialistična narava s katero hoče sebe odrešiti v hlepenju po čim več materialnih dobrinah, ki jih krade družbi in sočloveku.

Freudovci ne morejo ponujati na psihoterapijah moških vrednot, ciljev, ker ne znajo videti v moškem nobene večje pozitivnosti, morda le v seksualnem pomenu, ne pa v partnerskem pomenu, mož, kaj šele oče. Zato je bil meni literat Vitomil Zupan  (v knjigi Menuet za kitaro) v puberteti tako všeč, ker je prebijal otopelega, zdolgočasenega, zapitega, omrtvičenega socialističnega človeka -birokrata z lovcem polnim življenja, seksualnega, igrivega, skavtskega, navihanega.  Res pa v Sloveniji nimam vzora kako biti dober mož in dober oče, dober avtor, dobra avtoriteta. Deloma v delih nemškega benediktinca p. Anselma Grüna ( knjiga BOJ in LJUBEZEN: moški v 15 likih Svetega pisma) in pa v branju Svetega pisma, recimo Job, sv. Jožef.

Kakšne rešitve ponuja Ivo Kerže: gradnja moških skupin v Cerkvi ( to že 5 let dela p. dr.Vili Lovše,  SJ v Ljubljani), kjer bi si moški med seboj delili izkušnje in v Svetem pismu iskali navdihe za moškost, ki je v slovenski literaturi ni. Celo v Cerkvi nastajajo psihološka “strokovna” gibanja, ki hočejo vsa orodja kaznovanja očetu odvzeti in jih očrniti po liniji gnostičnega “modernizma”, “naprednosti”, “znanstvenosti” v cilju “delati bolj prijazen svet”. Kaj pa šele, da bi Slovenci imeli kakšen vzor, dober lik v očetu uspešnem podjetniku.

Torej MOŠKI:

  1. kot uspešen lovec ženske
  2. zabaven v družbi
  3. dober športnik
  4. razgledan in pismen
  5. dober filozof
  6. dober kreator, ustvarjalec, delavec, inženir
  7. dober mož
  8. dober oče
  9. dober avtor, avtoriteta
  10. dober podjetnik
  11. dober politik, reformator, državnik
Se pravi, formirati moramo novega človeka, ker je gnosticizem popolnoma uničil tako človeka kot moškega. Uničil je moža, očeta, podjetnika, svobodnega borca in skreiral birokratske hlapce in sužnje, klone socialističnih in drugih gnostičnih totalitarizmov. Komunisti so najprej pobili srčne podjetnike in gospodarje na kmetijah. Potem so na univerzah uničili srčne mislece, inženirje, znanstvenike. Že prve dni vojne so teroristično pobijali srčne slovenske politike in industrijalce. Uničiti svobodnega, ustvarjalnega človeka, moškega in ustvariti socialistični smrkelj, spužvo, kimavca, ubogljivo-pridkanega birokratka, histerično kričalo na daljinsko upravljanje. Komunizmu manjkajo delavci in podjetniki. Ostali so jim opijanjeni vulgarni lumpen -proletarci in jalovi birokrati: od njih pa ne moremo pričakovati gospodarske rasti.

Najhujše pa se mi zdi, da nas bo že to stoletje Kitajska  ( opciji sta tudi ruski ali indijski imperij) v Evropi dresirala (podredila) z novo gnostično totalitarno ideologijo.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev, skupnost, občestvo, Dialog, Družba, Družina, Eric Voegelin dr., Film, Jaz sem... ali biti ali imeti?, Kitajska, Knjiga, Najini otroci, Partnerski odnos, mož & žena, RKC, Rusija, Slovenija, Socialistična Federativna Republika EU, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Vzgoja, ZDA, Zgodovina, citati, dobro vzgojen otrok, gnosticizem_mainstream_religija, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, iskanje partnerja, mediji, novinarji, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, p. dr.Vilijem Lovše_SJ, politika, protestanti, psihologija; duševnost, sposoben odgovorno in stanovitno DELATI in LJUBITI, učenje, vraževerje ali praznoverje, vzgoja samega sebe, zdravje | Brez komentarjev »

Ruski gnostični imperij in gnostični Zahod

Objavil pavel dne 11.04.2014

V tem eseju bom poskušal povezati idejo, da je Zahodna civilizacija prevladujoče gnostična že kar 700 let, da se ima Moskva za 3. Rim ( pred kratkim je p. Branko Cestnik pisal o tem na svojem blogu), da je nacistična Nemčija 3. Reich, da so gnostična gibanja (mainstream civilizacije) povzročila krute vojne in revolucije zadnjih 700 let , da je pozitivizem (gnostična znanost) v družboslovni znanosti uničil filozofijo in zgodovino in sedaj deja vu Hitlerja 30-ih let: Putinova osvajanja novih ozemelj.

Povsem slučajno sem v roke dobil knjigo NOVA POLITIČNA ZNANOST avtorja  dr. Erica Voegelin ( osebni prijatelj A.F. Hayeka), kar mi je bilo na začetku absurd, da bi kot inženir bral politologijo. Avtor je imel predavanja (ki so bila zabeležena v tej knjigi) iz leta 1951 in je že takrat napovedal propad gnostičnega imperija komunizma: Sovjetske zveze. Napovedal je tudi, da je po logiki dejstev zahodna civilizacija na robu civilizacijskega zloma, ker je ta zlom posledica narave gnosticizma, ki je votel, brez pristnih korenin in slepih ciljev, agresivno destruktiven in samomorilen.

Ko sem se na začetku kot inženir in naravoslovec prebijal skozi filozofijo antike, srednjega veka, antropologijo, zgodovino, vse načine organiziranja vladajočih ( PREDSTAVNIŠTVO, politologija), ki so svoje temelje iskali v simbolih, modrosti, VREDNOTAH (etiki), vesoljskem redu, Božjem, filozofiji, antropologiji, mitih, čustvih,.. mi je knjiga sčasoma postala tako aktualna, tako polna novosti in tako napeta kot kriminalka. Voegelin dokazuje kako je prišlo do novodobnih gnostičnih Političnih RELIGIJ ( nacizem, komunizem, ruski imperializem, islamizem).

.

.

GNOSTOCIZEM – NARAVA MODERNOSTI

.

“Vsa zgodnja cesarstva so se imela za predstavnike nekega transcendentnega reda, kozmičnega reda in nekatere med njimi so to celo razumela kot “resnico”. Bodisi, da pogledamo najzgodnejše kitajske vire ( Kralj Šu), ali napise v Egiptu, Babiloniji, Asiriji ali Perziji, vedno najdemo, da se red v cesarstvu interpretira kot PREDSTAVNIŠTVO KOZMIČNEGA REDA v mediju človeške družbe. Cesarstvo je analogija kozmosa, majhen svet, ki odseva red velikega, celovitega sveta. Vladanje postane naloga OHRANJANJA družbenega reda v skladu s kozmičnim redom. Kozmion v kozmosu.(str. 61).
Takšno izvajanje predstavniškega reda mora neizogibno naleteti na odpor notranjih in zunanjih sovražnikov, vladar pa je samo človeško bitje in lahko zaradi okoliščin ali slabega, napačnega vodenja doživi neuspeh, to pa sproži notranje revolucije in zunanje napade. Izkustvo odpora ter morebitnega ali dejanskega poraza je priložnost, ko pomen resnice postane jasneje viden ( str.62)
Ahemenidi so prišli še korak dalje, saj so dosegli raven samointerpretacije cesarstva: tisti, ki so na strani reda, predstavljajo resnico, medtem ko sovražniki predstavljajo nered in lažnivost. Po behistanskem napisu, ki slavi dosežke Dareja I. , je kralj zmagoval, ker je bil pravično orodje Ahuramazade, “ni bil brezbožen in lažniv”, prav tako ni s svojo družino služil Ahrimanu ali Laži, ampak je “vladal pravično”.

Kaj pa, ko se udarita dva taka predstavnika resnice kar pišejo viri iz 13. stl., ko se je mongolski knez udaril s zahodnim cesarstvom, s papežem in francoskim kraljem.

Dr. Eric Voegelin razlikuje med tremi tipi resnice:

  1. zgodnja cesarstva predstavljajo “kozmološko resnico”
  2. drugi tip se pojavi v Atenah v politični kulturi , zlasti v TRAGEDIJI kot “antropološka resnica”
  3. tretji tip pa se pojavi s krščanstvom kot “soteriološka resnica”
“Odkrivanje resnice, ki lahko spodbije resnico o kozmoloških cesarstvih, je že samo po sebi zgodovinski dogodek velikih razsežnosti. Je proces, ki obsega približno pet stoletij v zgodovini človeštva, to je približno med letoma 800 in 300 pred našim štetjem. Pojavi se sočasno v različnih civilizacijah, vendar očitno brez medsebojnih vplivov:
  1. na Kitajskem je to doba Konfucija, Lao Ceja in drugih filozofskih šol
  2. v Indiji je to doba Upanišad in Bude
  3. v Perziji zoroastrstva
  4. v Izraelu doba prerokov
  5. v Grčiji doba filozofov in tragedij. ( str. 68)
Torej 500 let so bili glavni predstavniki tega silovitega preboja: Heraklit na Zahodu in Buda in Konfucij na Vzhodu. Ta sočasni izbruh mističnih filozofov in prerokov je Zahod opazil šele v 19. stl. Potem Voegelin sledi Platonu, Aristotelu in velikemu vplivu grške tragedije kot državnega kulta. (sestavlja predstavniško trpljenje). Čudež atenske tragike je bil kratkotrajen in je utonil v grozotah pelopeneške vojne z zatonom Aten. Filozofske šole so preživele politično katastrofo polisa. Tragediji je sledil sokratovski dialog.
” Eksistencialnemu pomenu predstavništva moramo dati pomen, v katerem je DRUŽBA predstavnica transcendetne resnice. (str 85)”
Eksistencialni predstavnik družbe je njen dejavni voditelj v predstavništvu resnice in le ta vlada v soglasju z državljanskim telesom, kjer so državljani po prepričevanju lahko dejavno sodelujoči v predstavništvu resnice. Mistični filozof je odkritelj PSIHE kot senzorija ( tisti del zavesti, ki zaznava trascendenco).

Potem Voegelin opisuje izkušnje v Rimu, ki  na filozofskem področju ni naredil kakšnih prebojev. V glavnem je bil Varon, potem pa so bili že cerkveni očetje, kot sv. Avguštin in sv. Ambrož, ki sta se borila proti rimskim kultom, predvsem kultom boginje Viktorije. Avguštin je naredil preboj in dosegel ločitev posvetnega vladarja in vladarja, ki predstavlja Božje: papeža. Spopad med različnimi tipi resnice se je končal z zmago krščanstva, ki je trajala nekaj stoletij. Usodna posledica je bila dedivinizacija posvetne sfere oblasti – kar pa se ni preneslo v moderno dobo in današnje čase.

Krščanstvo je s sv. Avguštinom doseglo dedivinizacijo narave in politične sfere. Takrat pa so močneje udarili gnostiki, posebej od cisterijanov odpadli kalabrijski menih, ki je naredil svojo redovno skupnost: Joachim iz Fiore, ki je poskušal s ponovno divinizacijo politike in narave ( redvinizacija). Joachim je konec 12. stl. prelomil Avguštinov koncept krščanske družbe. Joahima lahko štejemo kot prednika SODOBNEGA sveta, GNOSTIČNEGA sveta. Celo Obama ga je 3x v svojih predvolilni kampaniji navajal kot očeta  naprednega, sodobnega sveta kot “GRADITELJA BOLJŠEGA SVETA”. (as a master of contemporary civilization who had sought to create a better world.[6])

” Ko je simbol Svete Trojice prenesel na tok zgodovine. Po njegovi razvrstitvi ima človeška zgodovina tri obdobja, ki ustrezajo trem osebam v Sveti Trojici. Prvo je bilo obdobje Očeta, s Kristusovim pojavom pa se je začelo obdobje sina, tej pa je sledila tretja doba, Doba Duha. Tri dobe so bile označene kot OPAZNO NARAŠČANJE DUHOVNE IZPOPOLNJENOSTI.  ” (str. 126)
Prva doba je ponazarjala življenja laika, druga kontemplativno življenje duhovnika in tretja POPOLNO življenje meniha. Dobe so imele notranjo zgradbo in časovne okvire, celo svoje voditelje: Abrahama, Kristusa in “Dux e Babylone”, ki so ga frančiškanski spiritualisti videli v sv. Frančišku.

Joachim je v svoji trinitarni eshatologiji ustvaril zbirko gnostičnih simbolov:

  1. koncept ZGODOVINE kot zaporedja treh dob, od katerih je zadnja doba vrh, popolnost, TRETJE KRALJESTVO, 3. Reich, 3. Rim. Kot variacije so prepoznane humanistična in enciklopedistična periodizacija zgodovine na antično, srednjeveško in moderno. Potem Turgotova in Comtova teorija o zaporedju teološke, metafizične in znanstvene stopnje. Pa še Heglova dialektika treh stopenj  svobode in samoreflektivne duhovne izpolnitve. Temu je sledila marksistična dialektika treh stopenj: primitivnega komunizma, razredne družbe in popolnega, končnega komunizma. In nazadnje še simbol tretjega kraljestva, nacional socialistični simbol 3. Reicha.
  2. Drugi simbol je VODITELJ, FIRER.  Že frančiškanski spiritualisti so videli gnostičnega voditelja v sv.Frančišku. Tudi Dante je razgljabljal o Duxu nove dobe (New Age). Zasledimo ga v parakletskih likih poznega srednjega veka, renesanse in reformacije kot ” homines spiruatales ” duhovni človek in “homines novi” novi človek. Kot komponentno ga zaznamo pri Machiavellijevem vladarju in pri nadljudeh Concordeta, Comta in Marxa.
  3. Tretji simbol je simbol preroka nove dobe. Joachim je prvi primerek gnostičnega preroka nove dobe.
  4. Četrti simbol je simbol bratstva avtonomnih oseb, ki si jo je Joachim predstavljal kot bratstvo popolnih menihov, kasneje jo zaznamo v srednjeveških in renesančnih sektah in v puritanski cerkvi. V sekualizirani dobi pa je postala pomembna sestavina demokratične vere in dinamično jedro marksističnega misticizma o kraljestvu svobode in odmiranju države.
.

NACISTIČNI 3. REICH

“Hitlerjeva milenijska prerokba izvira iz Joachimove spekulacije. V Nemčijo je pršla s posredovanje anabaptističnega krila reformacije in janezovskim krščanstvom Ficheja, Hegla in Schelinga. ” (str. 129) Prvi nemški rajh se je konkretno končal 1806, drugi z Bismarckom leta 1918 in 3. Reich je nacistov plehek in provinicalen v primerjavi z idejami nemških idealistov od Comta do Marxa. To je posledica tega, da so nacisti prevzeli idejo od Moellerja van der Brucka, ki je bil literat in ni imel nobenih nacističnih vzgibov. V knjigi je to zapisal med urejanjem del Dostojevskega.

.

.

RUSKA IDEJA, da je MOSKVA 3. RIM in VELIKA RUSIJA 3. kraljestvo:

Tudi za rusko idejo je podobno kot v nacistični ideji značilen spoj eshatologije o duhovnem kraljestvu, ki se bo uresničilo v politični družbi. Na Zahodu je bil Avguštinov koncept o ločitvi posvetne in duhovne oblasti učinkovit sploh, ker je bil posvetni vladar zemljepisno daleč od Rima. Na Vzhodu se je razvila bizantinska oblika CEZAROPAPIZMA, ki je neposredno nadaljevanje položaja cesarja v poganskem Rimu. Konstantinopol je bil 2. Rim kar se vidi v Justinjanovem razglasu. Turki so z zavzetjem Konstantinopola povzročili umik v Moskvo.

Filofej iz Pskova piše Ivanu Velikemu:”  Vedi, o pobožni car, da so se vsa cesarstva pravoslavnih kristjanov združila v tvojem. Ti si edini vladar v vesolju, edini car vseh kristjanov… Po preroških knjigah se bodo vsa krščanska cesarstva združila v eno cesarstvo, v cesarstvo našega gosudarja, carsko Rusijo. Dva Rima sta padla, toda tretji bo trajal in četrtega ne bo”
Ta ideje se je institucionalizirala približno stoletje kasneje z Ivanom IV., ki je bil prvi Rurikid, ki se je dal kronati kot car pravoslavja z uradnim priznanjem Moskve kot tretjega Rima. Čas okrog 1550 je pomemben, ker je takrat v Evropi razpadalo cesarstvo na nacionalne države: Anglijo, Francijo, Španijo. Vladavina Ivana IV. in Teodorja I. pa spadata v čas reformacije. Rusija pa je v rimskem slogu postajala dedinja Rima.

Rusija nikoli ni bila država v zahodnem pomenu besede. Ampak civilizacijsko območje, kjer so prevladovali in ga obvladovali VELIKORUSI in se simbolno kot nadaljevanje Rima oblikovali v politično družbo.

Vladarji zahoda so večkrat ruskim vladarjem skušali ponuditi krono in jih vključiti v svoje civilizacijsko območje, a zaman. Ivan IV. znan kot Ivan Grozni je pobil, sistematično pobil vse plemstvo in nastavil na njegova mesta sebi vdane “plemiče” “OPREČNINO” s čimer je določil politično zgodovino Rusije do danes ko to dela Putin in kot so to naredili Lenin in Stalin. Le da je car zamenjal zemljiško plemstvo ( kmetijstvo) v primerjavi Z Leninom , ki je zamenjal industrijsko plemstvo. Zaradi tega ker je car izšel kot eksistencialni predstavnik, je bila Rusija ves čas korenito odrezana od predstavniških institucij po vzoru zahodnih nacionalnih držav. Šele Napoleon je leta 1802 prepoznal položaj Rusije kot problem: ” na svetu obstajata samo dve naciji:  Rusija in Zahod.”

Rusija je razvila razvoj predstavništva sui generis tako v transcedentalnem kot v eksistencialnem pogledu. Tudi pozahodnjenje od Petra Velikega naprej ni igalo v Rusiji nobene vloge. Leta 1825 je bil zatrt dekabristični upor. Potem je Komjakov začel slovanofilsko, protizahodno filozofijo zgodovine. Pri Dostojevskem se je ta mesijanska vloga Rusije za človeštvo še dodatneje izkristalizirala v nenavadni ambivalentni viziji  avtokratske in pravoslavne Rusije, ki bo nekako osvojila svet in se s to osvojitvijo razcvetela v svobodno družbo vseh kristjanov prave . To je protislovna vizija, ki v sekularizirani obliki navdihuje rusko diktaturo proletariata, ki je želela imperializirati cel svet. Ljudstvo kot celota je postalo služabnik carja, kadri iz komunistične partije pa so prevzeli vlogo služnostnega plemstva “OPREČNINA”, ki jo je Ivan Grozni ustanovil na osnovi kmetijskega gospodarstva. Kasneje v komunizmu sovjetske zveze pa se je to z še večjo silo ponovilo na osnovi industrijskega gospodarstva. Danes pa car Putin vlada s svojimi tajkuni, ki jih je s svojo KGB (FSB) politično policijo preveril, nastavil in jih obvladuje (svoje nastavljeno plemstvo OPREČNINO).

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev, skupnost, občestvo, Dialog, Družba, Eric Voegelin dr., Frederich Hayek, Knjiga, RKC, Religija, Rusija, Socialistična Federativna Republika EU, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Vzgoja, Zgodovina, citati, gnosticizem_mainstream_religija, inženirji družbe, modne družbene smernice, muslimani, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, politika, pravoslavni kristjani, psihologija; duševnost, umetnost in kultura, učenje, vraževerje ali praznoverje, vzgoja samega sebe, čustva | Brez komentarjev »