Kakorkoli že gledamo na politiko - naj bi bili trije močno poli:

1. trenutno v manj razvitih državah prevladujejo SOCIALISTI, socialdemokrati in levičarji. Bistvo za levičarja naj bi bilo, da bi na sedanje probleme iskal nove vrednote, nove rešitve, nove konstrukte ( npr. multikulturnost, strpnost, nenasilje, enakost moškega in ženske - ne enakopravnost, svet brez orožja, svet brez avtomobilov itd). Le te be lahko primerjali z osebami, ki imajo EGOSTANJE OTROKA izredno veliko. Na eni strani so to ljudje, ki imajo VELIKE ŽELJE - pa ne vedo kako jih uresničiti - ker se jim ne da truditi , veliko sanjarijo, se igrajo, so včasih tudi kreativni, velikokrat pa se upirajo avtoritetam, trmarijo, imajo več želja kot so si jih sposobni sami udejaniti, realizirati. Težko se obnašajo logično, razumsko (odraslo).  Toda na svetu ni nobena stvar zastonj, nekdo mora ustvariti, da se lahko hranimo. Torej je potrebno tistega, ki ustvarja ( ki v trudu DELA) - OBDAVČITI, mu legalno vzeti zaslužek z delom. Ga legalno ukrasti. Pri njih je močno otroško “razmišljanje” - magično - vraževersko razmišljanje - kako bo neka sila vse rešila - pa naj bo to energija, kristal, Človek, Država ali Ideja. So dostikrat ZASVOJENI, odvisniški. Na koncu pa morajo za svoje življenje od nekod dobiti denar. Le tega dobijo s pomočjo Države ( od davkoplačevalcev - zato so tam davki ekstremno visoki - tam kjer vladajo socialisti) - ki jo na en način zaničujejo kot nacionalno tvorbo - a po drugi strani so od nje odvisni kot dojenček od dojke. Lahko pa ga kako drugače z manipulacijo ali krajo kradejo drugim. Hkrati je socialist vedno zaposlen pri Državi, ponavadi ti ljudje niso sposobni peljati svojega podjetja - če pa že - je to podjetje ekskluzivni oz. monopolni strežnik države ali vladajoče klike. Najbrž ni presenetljivo, da povsod, kjer so na oblasti levičarji - razvoj skupnosti  (države) in blagostanja v glavnem STAGNIRA - če že ni iz dneva v dan več REVŠČINE.
2. v najbolj razvitih državah, z največ blagostanja ( ZDA, Anglija, Irska, Avstralija, Nizozemska) so na oblasti LIBERALCI, klasični liberalci ( ki jih socialisti vidijo za desničarje in se moramo tudi sami včasih tako predstaviti v Sloveniji- da nas ne zamenjajo s socialističnimi liberalci tipa LDS ali ZARES).      KLASIČNI LIBERALCI se zavzemamo za malo in ZELO UČINKOVITO državo ( ki bo dobro poskrbela za otroke in 5% nesposobnih za preživetje) , malo birokracije, PROTI PRIVILEGIJEM, za svobodno kroženje kapitala, za svobodni trg delovne sile,  za pravno državo, ki ostro ščiti lastnino in tržni kapitalizem ter osebno svobodo ODRASLE osebe. Te vrednote so po Thacherci pobrali tudi laburisti, s tretjo potjo,  pohvalno. Kdor zagovarja osebno svobodo in osebno odgovornost, ter to, da ne rabimo nobenih ZAŠČITNIKOV, sploh ne v državi, da naj vsak poskrbi zase - to me po Bernovi TA najbolj spominja na osebo, ki je visoko integrirana ( po Freudu je sposobna ljubezni in dela), saj ima odlično razvito egostanje ODRASLEGA. Odrasli se odloča tukaj in zdaj, logično -razumsko, upošteva spomin, poskuša, planira, eksperimentira. Išče informacije, znanje, razločuje, vrednoti različne vrednote ( ki mu jih vsiljuje Starš), realno skuša upoštevati želje ( ki mu jih vsiljuje Otrok), dela kot mikroprocesor s primerjanje informacij, ki jh je zbral. Ob tem se uči iz dejanj. In prevzame osebno odgovornost za vsa svoja dejanja - kar pa jih otrok ni zmožen. Odrasli je tudi sposoben samofrustracije, medtem ko je Otrok nesposoben, da bi se sam frustriral za dosego nekega cilja ( zelo dolgi projekti, učenje).
3.  v tradicionalnih državah, kjer vladajo desne, tradicionalistične stranke pa je glavno, da se držijo čimveč pravil in izkušenj iz tradicije, kar samo po sebi ni slabo. Zgolj zelo togo ohranjajo, KONZERVIRAJO oblast, tradicijo, PRIVLEGIJE in kapital. Na en način ni kroženja, stvari so zabetonirane, podobnosti s FEVDALIZMOM je polno. Problem je, ker manjka dinamičnosti, sprememb, življenja. Zgolj pravila, zgolj dušenje z zgodovino. Pa naj imamo verske desničarske stranke, ali nacionalne desničarske stranke, ali monarhistične ali komunistične ( ohranjajo tekovine revolucije in vse privilegije). Zato v času hitrega napredka te države ne znajo izkoristiti toka razvoja. So neprilagodljive kot so neprilagodljivi ljudje z prevladujočim Staršem v svoji egostrukturi. Slabo je to, da ne znajo eksperimentirati občasno, oz. se odraslo odločati kdaj bi bilo bolje vzeti nekaj iz tradicije, kdaj nekaj novega (sanjskega) in kdaj nekaj realnega. DESNICO pa bi uvrstil po TA v Starševsko ego stanje, ki je strogo, rigidno in deluje po spominu in izkušnjah.
Poudarjam, da samo po sebi ni slabo nobeno od treh egostanj. Da tudi ni dobro, da Odrasli ves čas vlada osebi - temveč je nujno, da imamo egostanje Odraslega sploh razvito - kajti večina ljudi ga nima. Dobro je tudi, da znamo ta tri egostanja preklapljati za različne situacije in čase -kar odloča Odrasli.

Slabo pa je ves čas živeti s premočnim Staršem v sebi (rigidneži, starokopitneži).

Isto kot je slabo ves čas živeti z prevladujočim Otrokom vsebi ( kar delajo infantilneži).

Bistvo je, da večino časa o osebi odloča egostanje Odraslega in ta včasih določi, da je cela oseba lahko tudi krajši čas v obvladovanju zgolj Starša ali Otroka.

Kam pa bi dali ekologe - neka profesorica na Dunaju mi je nekoč rekla, da so Zeleni pri njih kot lubenice: zunaj zelene barve, navznoter pa živo rdeče. Še bolj rdeče.

Zanimivo je, da ljudje na splošno  in politiki s časom rastemo in spreminjamo vrednote. Ko smo bili mladi, smo bili vsi za spremembe, za solidarnost, za eksperimentiranje in reforme, za pravice. Tudi Joschka Fischer - nekoč ekstremni levičar, ki je v policijo metal kamenje - ki bi ga danes skoraj vsak slovenski novinar označil za najbolj neoliberalističnega republikanca.

Ko ljudje pridemo v službe in začnemo delati, vidimo koliko našega denarja se preteka skozi roke državnih uradnikov, koliko ga zaradi korupcije in hiperneumnosti konča v žepih ali v neracionalnih projektih - začnemo počasi razmišljati bolj podjetniško, bolj odraslo. Odrasli nima problema vključiti stanja Otroka ( kakšne dobre nove ideje v svoje podjetniške cilje), niti stanje STARŠA ( kakšne tradicije, kakšne dobre izkušnje iz spomina) za dosego boljšega, višnja blagostanja sebe in drugih.

Vedno pa se najdejo ljudje, ki bi probleme današnjega časa reševali na najbolj enostaven način - zgolj nazaj bi pripeljali vse tradicionalne vrednote, vse brez razločevanja. To pa skušajo delati desničarji, ki potem vse starinske vrednote idealizirajo, mitizirajo in romanticirajo. To pa je stanje STARŠA. To delajo starci, ko postajajo zagrenjeni, ko se soočajo z življenjskim neuspehom, ko se srečujejo s senilnostjo, infantilnostjo.

Kam pa spada egoist? Egoist spada v egostanje Otroka, ker ne zna sebe frustrirati in delati kdaj tudi za skupno dobro. Zanimajo ga zgolj svoje želje, zadovoljevanje svojih želja.

Kam spadajo socialistični oz. etatistični totalitarci: komunist, fašist in nacist? V vsakem primeru nimajo v sebi razvitega odraslega.  So nerazvite osebnosti. Ker pa radi komandirajo in ponižujejo druge, maltretirajo druge - če ne mislijo enako - če ne delajo enako - celo z mirno dušo morijo ljudi - bi rekli, da takrat deluje egostanje Starša. Jim pa preklaplja iz Otroka v Starša takrat kot želijo druge ljudi SILITI, DIKTIRATI, mučiti, represirati. V osnovi pa so predvsem v egostanju Otroka, ker sanjarijo o utopijah in ker niso zmožni nase, na druge in na svet gledati realno, racionalno in Odraslo.

Kam spada anarhist? Anarhisti spadajo med ekstremne levičarje, ki si po eni strani želijo državni aparat uničiti v celoti - ( ker ne prenašajo avtoritete - ker so pretirano adaptirani uporniški Otrok, ki se brez razloga upira vsaki gesti notranjega starša - ki da “je nefer”). A po drugi strani pa želijo, da jim spet “nekdo drug da hrano” - torej so spet Otrok, ki ne zna s svojim delom ustvarjati samostojno svojega življenja.

Kar je perverzno je to, da bi socializem in komunizem v Sloveniji z lahkoto lahko uvrstili v rigidno ego stanje Starša. Saj jim gre za ohranjanje ZGODOVINE, SPOMINA, tradicije, fevdov, kapitala, rent ( to, da so naši vedno na pozicijah). A v večji moči je pri njih še vedno egostanje Otroka: idealiziranje, napihovanje iluzij, utopij, sanjarjenje, nezmožnost delovnega ustvarjanja. Zato je sistem, ki ga vodijo levičarji kot rak rana: sami sebe jedo - dokler ni tako velike revščine, da vse propade ( glej Srbija, Severna Koreja, Albanija, Kuba).

lecner je napisal(a): Ja nekaj takega. V resnici sem komunist in ko Kučan spregovori, se mi kar zarosijo oči. In kako naj nebi sovražil mladoekonomistov, če je pa Jože Mencinger rekel, da nas bodo njihove reforme spravile v pogubo;)

Ma, lecner, v bistvu te  nisem imel namena niti napadati niti diskvalificirati. Le odreagiral sem na tvojo trditev, da so mladoekonomisti dezerterji, ter, “da so imeli šanso”. V resnici sem izrazil svoj gnus do te simplifikacije, ker sem na njo andrkan že dolgo.

Mićo in drugi izobraženi in lucidni možje, ki jih nekateri pljuvajo uporabljajoč, valda ej mišljeno žaljiv, izraz “mladoekonomist”, so Božji dar in dar vesolja Sloveniji in slovenskim državljanom. ja točno tako mislim in nič manj.

Politiki (mislim zlasti an Janšo in njegovo ekipo) so imeli neverjetno srečo in priložnost, da so jim takšni genijalci in velikani, ki imajo vse od znanja do idej in svobodomiselnosti ter jajc, bolj ali manj sami in proaktivno nudili vrhunske rešitev za reforme. (No ja, tam med “mladoekonomisti” bil tudi mladi Kidrič alijas ĐejPiDi, ma nihče ni idealen jebatga, dogaja se tudi v najboljših družinah. he.he)

Janša je odreagiral kot tipičen slovenistanski sluzasti oportunistični partitorkatski pizdek. On je sanjal o oblasti zaradi oblasti. In obstanku na oblasti za svako ceno. In znotraj tega o fritolezenju v danko, od Semoljića in komunistov naščuvane drhali, in o všečnosti plebsu za vsako ceno, kot ne bi bil državnik ampak kandidatka za miss Universe ali morda Mister Všečnosti Slovenije.

Janša je tako, kot skoraj  vsi drugi slovenistanski politiki zagrešil izvirni vzhodni greh in pljunil na smsiel vladanja v demokraciji in smisel samega demokratičnega boja za oblast. In potem ne bi našteval vsega ostalega kar je prišlo v paketu s tem naglavnim grehom.

Torej, Mićo in “mladoekonomisti” niso krivi nič, zato je zaleatvanje v njih ultimativni primitivizem, pravzaprav vandalizem.

Kajti oni so bili zgolj biseri vrženi pred noge partitokratsko-kamariljnih prašičev, ki so jim misli obsesivno sfokusirane na vladati za vsako ceno. Ja, no, ne vem če bi na vprašanje kaj pomeni “vladati” sploh znali kaj artikuliranega povedati.

Umetniki in znantsveniki lahko na tisoče načinov oznajajo božje modrosti, če ni politikov, ki bi na temelju tega ali vzdolž vektorjev teh resnic bili pripravljeni eksekutirati praktične politike, potem je vse zaman. zadeve bodo ostael mrtve črke na papirju, ali slikarskemu platnu.

Umetniki in znanstveniki pa nimajo niti potrebe, niti tega ne morejo prenesti, da bi jih partitokratski politiki-bedački zlorabljali za svoj agitprop.

Tako kot si že zapisal - Janša se je s svojo politično prakso izkazal za eno skupnoskledarsko, uravnilovki med plebsom, gradualni tisočletni krivulji sprememb ad calendas grecas zavezano sluzavo teslo, ki mu neznansko paše vladati državi s prepolnimi koriti, pa če peneze za to magari zasegajo lačnim otrokom odvisno zaposlenih.

Njemu niti na misel ni prišlo, da bi temeljito reformiral. Nekaj malega, kozmetičnega, v globini kožne povrhnjice je res topogledno postoril, ma v resnici ni imel namena resno reformirati. Ker resno reformirati v Sloveniji pomeni eno za drugim demontirati vse komunajzer prvine iz sistema, zakonov, rešitve…In Janši so nekatere, zlasti one skupnoskledarsko-plebs-uravnilovske komunajzer prvine očitno kar lepo pri srcu. Bedak je za povrh nasedel raznim svetovalcem, kvazi-poznavalcem obrti političnega boja in vladanja, ki so mu svetovali sluzavost in fritolezenje drhali. Češ, stari moj, če ne boš naredil česa, kar je Semoljićeva drhal označila za nesprejemljivo boš še enkrat zmagal. V resnici je pa ravno obratno. Ne le, da bi moral storiti ravno obratno od Semoljićievih zahtev, pač pa ga Semljićeva drhal nima rada, pa če jim ga vsem osebno pofafa oz. jim poliže riti.

Kaj bi Mićo in “mladoekonomisti” s takim “državnikom”? Storili so kar je bilo edino možno - rekli so mu odjebi pizdek sluzasti in šli naprej svojo pot.

P.S. Za duhovitost tega posta na katerega ti odgovarjam, pa moj poklon maestro.

Lp shaman

Liberalna, svobodna novinarka Ana Jud je naredila briljanten intervju z liberalnim ekonomistom dr. Janezom Šušteršičem. Le tega sem poslušal na okrogli mizi z reformnim ekonomistom Švedske Muknhammerjem. Šušteršič je bil dolgo šef statističnega državnega urada UMAR - kot liberalni ekonomist pa je skoraj neopazen - kajti v javnosti dosedaj ni upal nastopati tako ostro in inteligentno kot npr. dr. Mićo Mrkaić ali dr. Bernard Brščić.

V intervjuju pa razdere par mitov:

Semolič ponavlja lažne parole, da bodo z liberalnimi reformami delavci in najrevnejši sloji izgubili največ. To ni res. Največ bodo izgubili priviligiranci, medtem, ko bo delo dobilo večjo veljavo v denarju, v višjih plačah, v novih delovnih mestih.

V Sloveniji na široko veje Kardeljev duh in miselnost. Ljudje se bojijo kapitalizma. Bojijo se svobode in osebne odgovornosti. So osebnostno nezreli, otročji in prezaščiteni. Želijo imeti večjo zaščito države.

Slovenski novinarji dostikrat trdijo ideološke stavke, ko pa jim dam na mizo podatke iz statistik, ki govorijo popolnoma nasprotno od njihovih ideoloških trditev - pa rečejo - da je “to stvar različnih subjektivnih mnenj”. Zgolj eno od mnenj torej. Pa čeprav je objektivno merjeno.

Ekonomsko socialni svet ” je v resnici fašistična institucija ki izvira iz Mussolinijeve domislice modela države, kjer korporativne interesne skupine odločajo o tem, kako bodo živeli drugi. Če pogledate slovenski ESS in ESS nekdanje nacistične Nemčije, se ne razlikujeta dosti: oba sta oboževala sindikalne proteste in centralno-plansko odločanje.”

Urednik Financ Peter Frankl v svojem komentarju ugotavlja, da je Slovenija daleč od pravne države - da je čudaška država.

Glavna zahteva LIBERALCEV je pravna država, kjer so jasna pravila igre in veljajo za vse ljudi, za vse razrede enako. Za tiste, ki imajo ogormno denarja in za tiste, ki ga nimajo. V Sloveniji enakosti pred zakonom že zdavnaj ni. To je jasno vsakemu tepcu, ki je gledal LDSovo ZGODBO O USPEHU, kjer je nekaj 100 socialističnih birokratov “čez noč postalo” super bogatih.

Tajkun je bogataš, ki se nam LIBERALCEM gabi. Ker ni prišel do kapitala po fer poti - temveč po kriminalni poti.

LIBERALCI nimamo nič proti bogatašem. Bogataši so potrebni, ker so motor razvoja. Razlike v plačah in na bančnih računih so nujno potrebne, ker so gonilo razvoja. Gonilo dela, podjetnosti in ustvarjalnosti.

Kriminal, korupcija, klientelizem, monopoli, dogovori med mangarji o skupnem delovanju na trgu - to pa liberalec ostro obsoja, ker to ruši ekonomijo, družbo, pravno državo in demokracijo.

Zakaj živimo v tako nepravni državi?

“Vprašajmo se torej: zakaj imamo Slovenci najdražje, a še vedno nezgrajene avtoceste? Zakaj imamo predpise, ki jih nihče ne upošteva? Kako lahko menedžerji kupijo, posredno ali neposredno, deleže v borznih družbah, ki jih vodijo, a o tem ne obvestijo nikogar? Kaj na to porečejo nadzorni sveti?

Nič. Kaj na to poreče recimo Združenje Manager? Kaj na to porečejo ugledni pravniki iz društva članov nadzornih svetov? Nič, le za dobre denarje gredo pisat razbremenilne študije za tiste, ki delajo v nasprotju z vsemi etičnimi kodeksi in tudi drugimi predpisi.

Imamo opravka z “ugrabitvijo države” (state capture). Kako naj pravosodje dobro dela, če je njegov pomemben del prijateljski do tistih, ki se požvižgajo na predpise? Pa saj so jih pisali tisti, ki jih zdaj pomagajo izigravati.“

Je res vladajoča socialistična elita ugrabila državo? Je res zgolj to? Ali pa so tudi množice na to pristale in jo pri tem podpirale?

Zakaj se pravosodni sistem Slovenije, mediji, pravniki, ekonomisti in vsi demokratični in liberalni ljudje z vsaj drobcem etike v srcu niso zganili na bahanje socialističnega “managerja” podjetja Krke Miloša Kovačiča , ki je javno v medijih razlagal, kako je danes podkupil tega, kako jutri drugega birokrata na zdravstvenem minstrstvu kake socialistične države. V tem smo pač boljši od zahodnih prodajalcev in biznismenov, ” ker poznamo mentaliteto socialističnih držav”.

Še celo več: večina ljudi je navdušena nad metodami “našega direktorja”. Podobno je bilo z Mercatorjem, ko so delavke jokale ob izgonu Jankovića iz Mercatorja. Če imamo množice tako neumnih in otročjih proletarcev, ki se jih tako z lahkoto zmanipulira - le kako bo v Sloveniji demokracija in pravna država sploh kdaj uspela?

Kolumnist Frankl omenja tudi par svojih “managerskih” “prijateljev” državnih firm, ki si ne upajo delati nobenih poslov pod vladavino JJ - ker se bojijo, da bi jih Janša ujel pri kriminalu. Seveda je JJ glavni krivec za vse te “prijatelje”, “tovarišijske direktorje”.

” Po drugi strani pa ti “prijatelji” kar pozabijo, kako so se poslovnih deviacij lotili recimo v Nemčiji. Pa saj poznate primere nemške pošte, Siemensa, Telekoma, Volkswagna … Spektakularne aretacije, zaslišanja, medijski pritiski in tako naprej. Ja, v Nemčiji vse to počno, pri nas pa to ne sme biti tako. (Saj nismo Nemčija, mar ne?)”

V Sloveniji nimamo kapitalizma, ker pravna država ne deluje. Ker pravna država ne ščiti lastnine in ker je še vedno večina lastnine nedefinirane oz. prigrabljene. Ker je za temi prigrabitvami preveč interesnih lobijev, tudi v sodstvu.

V ZDA pravna država še kako deluje. Tam so v hipu pozaprli kar 20 glavnih managerjev podjetja Enron. Nekaj jih je naredilo samomor, ostali bodo v kehi dosmrtno. Si kdo upa zapreti Jankovića, Rigelnika, Bohoriča, Valanta, Kovačiča in še vsaj 100 podobnih socialističnih uradnikov, ki so celo življenje spraševali politiko, kako morajo voditi podjetje? Ki jih je politika nastavljala in podpirala na vrhovih teh državnih podjetij.

“V velikem slovenskem poslu preveč šteje politično priskledništvo (levo ali desno) in nekateri bi morali biti nedotakljivi. Pri nas se ne ve, da je podkupovanje greh, grešnik je, pa še ta zelo pogojno, samo tisti, ki podkupnino prejme v modri kuverti oziroma v gotovini.”

“Okolje, v katerem je zaradi političnih in zgodovinskih dejavnikov kanček bolj sofisticirano podkupovanje del sistema, pa poimenujemo socialni podalpski raj. Kjer je kartelski notar sveta krava, kjer imamo “super”, a žal nefunkcionalno javno zdravstvo, in kjer je človek človeku še vedno človek, ne policaj, in kjer za pogumno novinarstvo šteje kritika oddaljenega Busha in hkratno prilizovanje lokalnim levim ali desnim “bušekom”.”

“Prodati državno premoženje pod mizo, to ni greh, greh je samo ukrasti kuro. Kupiti delnice pod mizo, to je del ustvarjanja kapitalizma, ne pa dejanje, vredno obsojanja in odziva nadzornih ustanov oziroma pravosodja. V okolju, kjer je heroj človek, ki javno izjavi, da je podkupoval, ni nič čudnega, da je čudno vse, kar bi od daleč lahko spominjalo na pravno državo.”

Problem je, ker v Sloveniji ni pravne države.

Ni demokracije - saj imamo v parlamentu zgolj derivate socialistov ( nacional -socialisti, internacional -socialisti, liberalni socialisti in krščanski socialisti) - ki so vse napajane iz državnega proračuna in še dodatno iz te mafijske socialistične korporativne mreže.

Ni kapitalizma - kajti sloji, ki imajo največ denarja - niso na trgu - ne tekmujejo - ampak sodelujejo in pri tem breme slabega poslovanja prenašajo na kupce z višjimi cenami. Inflacija skokovito raste že ob najmanjšem pulzu iz tujine.

Ni pozitivne selekcije in dobrih plač- ker trg dela ne deluje. Večina zaposlenih dela za “podjetje” Država, službico dobijo, ohranjajo in vzdržujejo s pomočjo politike, nepotizma itd- ne pa z rezultati dela. Večina ljudi je vsaj malo priviligiranih in zelo nesamostojnih, neodraslih - zato se zelo bojijo sprememb in sploh trga in kapitalizma.

V Sloveniji imamo zato najslabše vrste fevdalizem. Elito, ki ne tekmuje na TRGu  in res nesramno bogati po Semoličevi demagoški paroli ( proti liberalnim reformam!!!!), da “revni bodo še bolj revni in bogati bodo še bolj bogati!”. Ker ne tekmuje - temveč ribari v kalnem na račun delavcev, državljanov, večine - ki plačujejo njihovo bogatenje z visokimi davki in visokimi cenami in slabim standardom. V ta fevdalizem spadajo tudi dvorjani, dvorni sodniki, tožilci, policaji, vojaki, uredniki medijev, novinarji, zabavljači množic, profesorji na univerzah, “inteligenca”, “umetniki” itd. V ta fevdalizem spada večina tlačanov, ki za razliko od srednjega veka plačujejo 5x do 6x višje davke kot jih je plačeval tlačan pred 1500 leti v srednjem veku.

Zdaj je že jasno, da v Sloveniji nismo imeli pravega komunizma od leta 1948 naprej. Kajti prvi komunisti ( internacional -socialisti) so uničevali državo Slovenijo in pravni red z revolucijo, da bi te ljudi in ta kos zemlje pripojili Moskvi. Bili so prvi NARODNI IZDAJALCI. Potem pa je leta 48 Tito uvedel nacional - komunizem oz. bolj točno - YU nacional -socializem katerega večina kategorij še danes velja v Sloveniji. Torej FEVD. Ne čisto jasno proti Judom kot je ata Hitler (oče nacional -socializma) zahteval - temveč OSTRO PROTI TUJEMU KAPITALU in tujim investicijam - kar slišimo od Foruma21 in njegovih gradualističnih profesorjev socialistične ekonomije npr. Mencingerja.

A to še ni vse. Tu so še vojne vsake toliko časa - ko se fevdalci med sabo kdaj stepejo ali udarijo preko meje.

Čas je za kapitalizem, za pravno državo, za globalizacijo in za demokracijo. Smrt socializmu - smrt fevdalizmu. Smrt socializmu -svoboda državljanom in blagostanje vsem delavcem. Razbijmo FEVD z vsemi privilegiji in birokracijo - odprimo državo Slovenijo TUJEMU kapitalu, da bo imel vsak delavec kaj od tega, da bomo končno zvišali standard. Postavimo klasično pravno državo in z njo zavarujmo temelje tržne ekonomije.

Matej Kovač v članku v Financah piše o tem, kako je s pridobivanjem in z vzgojo talentov. Danes je sploh v Sloveniji to le PR. Ko pa je treba talentu posvetiti pozornost, mu omogočiti razvoj in ga dobro plačati - pa nič.

Primerja razvojnike z diplomami tehničnih ved s trenutno popularnimi vrhunskimi športniki, ki so res izvrstno plačani za izvrstne rezultate. Pri nas v Sloveniji pa je še vedno prisotna socialistična parola o uravnilovki, da moramo imeti vsi enake dohodke, da ne smemo imeti bogatih in revnih - ki je ne samo blazno neumna in nerealna, temveč vodi tudi v propad in revščino celotno družbo.

Kapitalizem že 400 let vlaga v razvoj, dobro plačuje - bogovsko plačuje najboljše kadre, vlaga ogromno denarja v razvoj kadrov od vrtca naprej - saj so najboljše šole in univerze na svetu v kapitalističnih državah. Ne samo v nogometaše, sploh v tehnične kadre. Pri nas pa še vedno iščemo neko novo pot, neko svojo ureditev.

“Za marsikoga je govorjenje o denarju, ko gre za motivacijo talentov, nespodobno. Narobe. Talent je redka dobrina in vrednost redke dobrine najbolje opredelimo z denarjem.”

Moto članka je, da je potrebno TALENTE plačati in meriti predvsem z DENARJEM, z veliko denarja. Ne samo s pozornostjo. Ne samo z nakladanjem in parolami. Dobre kadre je potrebno plačati nekajkrat več kot povprečne kadre. V Sloveniji pa je povprečnost zapovedana in negovana, celo z zavistjo, če že uravnilovka ne prime. Razen v primeru tajkunov, ki pa so tako ali tako samo ime- nalepka za socialistično mrežo “našega denarja”, ” našega kapitala”.

Kovač navaja konkretne podatke kako nemška tehnološka podjetja ( Siemens, Bosch) vzgajajo svoje tehnične kadre že od vrtca naprej, saj odpirajo svoje vrtce, svoje šole in svoje tehnične fakultete, da bi ja razvijali tehnični talent pri svojih kadrih.

Znanje je najboljši kapital 21. stl. in morda tudi naprej.

Zelo všeč mi je izjava, da slovenski vrtci in šole dresirajo proletarce z diplomami, proletarce z magisteriji in proletarce z doktorati. Kako bi drugače razumeli, da je v Sloveniji toliko izobraženih ljudi, ki pa na kapitalizem in socializem gledajo isto kot kak neizobražen in zatiran proletarec iz 19. stl. Tako arhaično, tako konzervativno, tako nekompetentno in tako nepodjetno. Nimajo razvitegaOdraslega, še kar naprej so nebogljeni Otrok, ki rabi pomoč, zaščito, vodenje Države.

Mrkaić primerja par cen izdelkov in storitev v Sloveniji in v ZDA.

“Visoke cene so predvsem znamenje zaprte družbe, kjer so si številni lobiji izborili ekonomske rente.”

V Sloveniji nimamo takega ekonomskega liberalizma, ki bi vsakemu človeku omogočil svoboden vstop na trg dela. Kdorkoli v Sloveniji resnično ustvarja in dela - ta ve, da ima skoraj vsaka poklicna skupina v Sloveniji z raznimi pravili, pravicami, birokracijo itd zaščiteno delovanje pred drugimi konkurenti. Imamo nešteto vrtičkov, fevdov in fevdalcev - katerih glavna skrb ni ustvarjanje, delanje in služenje - temveč iskanje in zabetoniranje stalnih rent. Krog priviligirancev, krog elite - ki ni postala elita s pomočjo pozitivne selekcije.

Ne samo notarji, lekarnarji, odvetniki, prevozniki, tudi projektanti, zdravniki itd.

Tam, kjer manjka primerjave, oz. tekmovalnosti pa so storitve slabe in predrage.

Tipičen primer je zdravstveno zavarovanje, ki je dražje v Sloveniji kot v ZDA - hkrati pa v ZDA takoj prideš do zdravnika in do operacije, medtem, ko v Sloveniji ljudje v večmesečnih čakalnih vrstah prej umrejo kot pridejo na vrsto - razen elite, ki s podkupovanjem ali zlorabo položaja in vez preskoči vrste. Sicer pa so vrste ( in bohotenje birokracije)  tipična pojavna oblika neučinkovitosti socializma ( slabe plače, neučinkovitost dela, gospodarsko propadanje, slaba organizacija dela, slabo vodenje podjetij, slabi izdelki in slabe storitve, predvsem pa “NIHČE NI ZA NIČ ODGOVOREN”).

 Kaj še razkrinka Mićo Mrkaić v svojem članku v Financah:

“V Sloveniji sem za zdravstvo (prispevki za obvezno zavarovanje in premija za prostovoljno zavarovanje) plačeval okoli 380 evrov na mesec (vsi prispevki), v ZDA pa plačujem mesečno 180 dolarjev oziroma 108 evrov.

Glede na povprečni BDP na prebivalca torej v Sloveniji plačujem sedemkrat več (!) kot v ZDA. Kaj je torej narobe s tako imenovano socialno Slovenijo, da so me celo pri bojda humanem sistemu zdravstvenega zavarovanja odirali kot vola? Gre za ropanje, ki mu luzerji, lenuhi in profesionalni levičarji pravijo solidarnost, jaz pa pravim, da je to navadna svinjarija. O cenah v Sloveniji in ZDA bi lahko govorili zelo dolgo, že bežna in nesistematična primerjava nekaterih cen v tabeli pa pokaže, da je življenje v Sloveniji presenetljivo drago.

.

Kdo nas odira?

Na koncu se moramo vprašati, kdo nas v Sloveniji odira, da so cene tako visoke. Visoke cene so predvsem znamenje zaprte družbe, kjer so si številni lobiji izborili ekonomske rente, kjer nas z visokimi davki molze država in kjer nas s tako imenovano solidarnostjo ropajo luzerji in lenuhi.

Gre za sistem, kjer je destruktivno podjetništvo (beri: drenjanje pri koritu z javnim denarjem) zelo atraktivna karierna opcija, sistem, kjer foteljaši brez sramu po časopisih zmerjajo kapitalizem in živijo na račun davkoplačevalcev, sistem, kjer lokalni karteli (pa ne samo notarski, da ne bo pomote) zlorabljajo svojo moč nad ljudmi, in sistem, kjer se ljudem vse to molzenje zdi skoraj kot naravni zakon. Jaz pa vas na koncu sprašujem: je tak sistem lahko dejavnik kakovosti življenja? Odgovorite si sami, spoštovani bralci.”

Forum 21 je država v državi. Mreža vseh mrež. Samoupravna tovarišija se je v 20 letih s trasiranjem zakonov in s pomočjo medijev in zabavljačev, ki so prikrojeno urkivili resničnost javnosti - polastila večine družbenega kapitala, kar so naši predniki ustvarjali desetletja in še več ( kar so jim komunisti pokradli).

Avtor analizira in odkriva vse niti te mreže. Predvsem pa pokaže na perverzno hipokrizijo tako Foruma21, kot njegovega voditelja M. Kučana.

Piko na i pri tranziciji družbenega kapitala v žepe socialistične mafije fevdalcev pa postavi sam J. Janša v zadnjih 4 letih, ko je začel s tajkuni igrati golf in se dogovarjati za posle.

S. Kovač s citiranjem svoji člankov zadnjih 10ih let pokaže, kako je že takrat videl kot eden redkih in pogumnih in pametnih novinarjev , kaj se dogaja. Medtem, ko je večini Slovencev šele danes jasno, da so živeli 60 let v fevdalizmu neznanih fevdalcev, sedaj pa so imena fevdalcev in njihov kapital postala javna.

Največja žalost pa je, da je večina ekonomske stroke, pravne stroke, medijev, politikov in političnih strank že dolgo, dolgo v rokah tega fevdalnega kapitala in te fevdalne socialistične elite.  Prostovoljno ali pa zaradi denarja na plačilni listi. Prostovoljni dvorjani ali pragmatično - oportunistični dvorjani.

MM ugotavlja, da smo Slovenci radi posiljeni. Radi zagovarjamo svoje poslijevalce. In napadamo tiste, ki bi nam radi pomagali pred zlorabo.

Naši levičarski novinarji raje pišejo o tujih izkoriščevalcih, o zlobni ZDA - pozabljajo pa, kako sami izkoriščajo večino naše družbe, nočejo pisati o izkoriščevalcih v Sloveniji.

MM se konkretno v članku loti notarske klike in pa državnih izkoriščevalcev.

Uroš Urbas v Financah skuša ugotoviti kaj lahko Sloveniji ponudi levica ( SD, LDS, ZARES).

Ugotavlja, da se je Janša pred volitvami celo spogledoval z reformami in z republikanci, danes pa radodarno deli državni denar različnim najbolj kričečim slojem na ulici kot tipični SOCIALIST: deli tuj denar tistim, ki so njegovi in ga bodo podprli.

Na koncu Urbas ugotovi, da so te stranke zgolj malenkost še bolj socialistične, saj s parolo socialne države - pozabljajo pa namerno na pravno državo - zgolj populistično kupujejo glasove. Kako bodo ljudje, ki so soustvarjali tak nered v Sloveniji, tako anarhijo, okrog 1000 socialističnih birokratskih tajkunov ( neofevdalcev) - kaj drugače delali - kaj novega? Nič novega ne bodo delali.

V Sloveniji nimamo desne stranke, ki bi se borila za nižje davke in večjo osebno, gospodarsko svobodo in odgovornost posameznika. Imamo polno LEVIH strank. Imamo samo polno socialističnih strank in bivših komunistov - ki so še vedno socialisti vseh barv - ki bo zgolj tuj denar prerazdeljevali - pa še to tako - da bodo ob tem prerazdeljevanju sami imeli največ koristi.

Kaj pravi na naslov Shaman?

shaman [ 23:41 16.6.2008 ]

Slovenistanska “levica”, bolj korektno je reči komunajzer kamarilja iz rodu pravoverni, lahko ponudi samo nadaljevanje prerazdeljevalsko-uravnilovskega komunizma orto podmiznikov.

V škodo 110 taužent najboljših slovenskih državljanov, ki kreirajo vse, vodijo vse in ustvarjajo najbolj bistveno oz., pod čigar vodstvom in taktirko delujejo vsi odvisno zaposleni te dežele. Torej, v škodo onih, ki vlečejo voz te obskurne države naprej. In v benefit številnih izkalcev rent različnih vrst in provinijenc. In v benefit neo-fevdalcev, tajkunov slovenistanskih. In v benefit vrha, elite, nomenklaturne smetane komunajzer kamarilje, jaz jim rečem pretorijanska garda falange 21, ki Slovenistanu rula že 60 let. Le, da se jim je v tem obdobju različno reklo. Ker so umetniki preimenovanj, kamuflaž, krink in “prenov”. Ta moment se imenujejo “prenovljeni komunisti”. Jutri, ko se najprej združijo v koalicijo, potem pa to spremenili v enotno stranko, se bodo kmalu oklicali za liberalne socijalne demokrate (LSD).

S katerimi družno orgijajo tudi nepravoverni in celo klerikalni pripadniki slovenistanske partitokratske kamarilje. Ena sama simbioza skupnoskledarskih podmiznikov Slovenistana.

Rdeče-črna nirvana, zazibana v psihodeličnih roza meglicah. Vse skupaj pa spremlja ubrano nazi-interesno tihožitje. V škodo Slovenca potrošnika in Slovenca davkoplačevalca.

Ma, vsi bomo videli in vedeli, da se je KPS zopet, iz številnih frakcij združila nazaj v monolit. Ker so veliki mag ocenili, da se jim ni treba več skrivati in lahko priznajo celo to, da tu v Sloveniji sploh ni drugega kot državno-rdečetajkunski kapitalizem, torej za večino folka sploh ni kapitalizma, ker po njihovem razumevanju folk zase sploh ni terjal kapitalizma, pač pa Socijalizem Release 2.0, le da izven Juge, terjali smo torjej po Kućanovo Цоцијалјистическу Республјику Суверенију, а.к.а Комунистическују Ђамахирију Словенистан. Tak so to oni razumeli, ker Kučan, “…ne čuje dobro, al zna šta tražimo.”

Po Janševem roza komunizmu, stopi na sceno spet pravoverni komunizem. Skratka, po komunizmu komunizem. Eto to lahko ponudi in v resnici tudi nudi samooklicana slovenistanska “levica”.

Lp shaman

V ZDA so začeli delati zase že aprila, maja pa v reformiranih vzhodono evropskih državah ( Slovaška, Madžarska, Estonija).

Slovenija ima prelom 17. junija.

Toda socialistična Nemčija in Francija bosta imeli v juliju prelom, medtem ko bosta imeli Norveška ( Kuvajt Evrope) in Švedska prelom šele konec julija.

Največji problem pa je, da ta denar, ki smo ga dali državi na koncu v večini primerov pride v napačne roke, saj ga porazdeljujejo socialistični birokrati - to pomeni, da marsikaj ostane v žepih, večinoma pa gre v “podjetja” njihovih tovarišev, ki delajo storitve za državo in so IZBRANI na javnih razpisih. Tudi pri sociali pride denar v napačne roke, saj ga dobijo ponavadi grebatorji, ki do potankosti poznajo luknje v zakonih in hodijo z dragimi džipi na CSD po dodatek za brezposelnost, otroški dodatek in še kak dodatek. 60% populacije Slovenije je danes prisesano na socialno vime krave Države. “Mama, mama!”

vir Finance