Socializem še ni mrtev. Ker množice idealistov še kar verjujejo vanj. In ker socializem ni samo v Severni Koreji in na Kubi, temveč tudi v Sloveniji - kjer politiki vseh lažnih barv - ščitijo predvsem “Veliko Skupno Skledo “-da bodo po volitvah lahko iz nje zajemali miljone € in vseeno kljub vsemu nekaj drobiža vrgli množicam ” majhnih ljudi”.

Stanislav Kovač, liberalni ekonomist in novinar, v Financah na dejstvih in statistikah utemeljuje, kako zelo socialistične voditelje imamo v Sloveniji, ki slepo verujejo ( MALIKUJEJO) kolektivu in državi.

Danes so najbolj liberalne države v svetu prav tiste, ki so se izvijale iz največje bede: Irska kot dolgoletna gasterbajterska država iz katere so se stoletja selili delavci s trebuhom za kruhom. Potem baltske države, ki so jih socializem in SZ (komunizem=okupatorji Rusi)  res zdesetkali in osiromašli. Pa navsezadnje tudi Slovaška, ki je bila še 5 let po padcu komunizma najbolj bedno nacional -socialistična država z 30% brezposelnih in najnižjimi plačami. Večina Ircev se z gnusom namrdne, če jim še kdo upa flozati s “socialno pravičnostjo”, ki so jo toliko stoletij doživljali.

Kaj ponuja levi socialist  Pahor?

Kaj ponuja desni socialist Janša?

Kaj jima pomenita besedi “reforma” oz. “sprememba” kot le to:

“kdo od njiju bo zajemal iz skupne sklede?”

Očitno gre v ljudem Sloveniji še predobro, večina ljudi še predobro živi glede na ustvarjeno -če levi socialist ponuja (edine) spremembe v stilu:” Leva aristokracija, vrni se nazaj h koritu od katerega so te naganli Janševiki”.

Kovač predvsem poudari, da gre Sloveniji najslabše na pokojninskem in na zdravstvenem področju.

“Najnovejša Eurostatova analiza o javnih izdatkih za socialno zaščito iz maja letos z naslovom Social Protection in the EU (Statistics in focus, 46/2008) kaže, da je Slovenija leta 2005 namenila daleč največji delež izdatkov za socialno državo za starost (44,4 odstotka) in zdravstvo (32,3 odstotka) ali skupaj kar 76,7 odstotka vseh izdatkov za socialno varnost (glej graf Izdatki za socialno zaščito leta 2005).”

Vsak dan odlaganja liberalnih reform bomo državljani Slovenije še bolj krvavo plačali. Očitno Slovenci potrebujejo streznitev v širšem bankrotu gospodarstva v Sloveniji ( ob tem, da bo bodoči predsednik McCain mirno vodil “gnile, kapitalistične” ZDA v nadaljne blagostanje in ko bo v ZDA delavec za najslabše delo še vedno prejemal 2 do 3x več denarja na uro kot slovenski delavec s fakultetno izobrazbo. Večina mladih pa zaradi pretirane zaščitenosti delovnih mest starejših kadrov ne bo imela službe in bo prisiljena emigrirati).

Mar folk res ne vidi paralel Slovenije s Severno Korejo, kjer aristokratska partija svoje delavce še vedno farba z iluzijami in sovraštvom, hkrati pa jim za celodnevno garanje ne omogoča niti dolarja na dan?

Resnično eden najkvalitetnejših intervjujev, ki sem jih zadnje čase bral. Natančno poimenovanje in natančni vzroki kako je do česa prihajalo in zakaj se marsikaj ni zgodilo. Stanislav Kovač in Matej Makarovič v Financah.

Večkrat sem se vprašal - ali je pravilno imenovati družbeni sistem v katerem je Slovenija KAPITALIZEM. Kajti osnovni pogoji in značilnosti za kapitalizem niso zgolj kapital ( ki je obstajal tudi v sužnjelastništvu, v fevdalizmu in v socializmu), temveč tekmovalnost vseh akterjev s kapitalom, vseh delavcev, vseh idej na TRGU, ki ga država ščiti pred monopolisti in kriminalci. Torej PRAVNA država je predpogoj za razvoj kapitalizma. Pravna država, ki bo dosegla, da ni MONOPOLISTOV in PRVILEGIJEV na trgu. Da ni rpiviligiranih skupin. Če pa je lastnina dovoljena zgolj eni skupini ljudi in če imajo pravice do bogatenja samo eni - potem pa na žalost še vedno živimo v fevdalizmu, pa čeprav v 21. stl.

In sedaj par insertov, ki so me fascinirali :

1. za nepravno državo Slovenijo smo zaslužni tako politika v najširšem smislu kot državljani, ki še vedno intimno podpirajo socializem, saj vsakdo, ki je bil apoloitičen ali pa politično pragmatičen - je v socializmu shajal dosti lažje kot danes- z manj dela in truda je dosegal nek umetno zagarantiran standard. Tako, da tisti, ki se danes bojijo sprejeti kapitalizem - to delajo iz lagodja in iz privilegijev.

”

Zakaj je za naš kapitalizem značilna tudi odsotnost vladavine prava zlasti na področju varovanja lastninskih pravic?

Spet imamo opraviti s kombinacijo vrednot in interesov. Pri zadnjih imamo na eni strani koncentrirano korist tistih, ki so z netransparentno privatizacijo obogateli in zdaj ta položaj varujejo, na drugi strani pa razpršeno škodo med preostalo družbo. V takih primerih potrebujemo močno vlado in močno sodstvo, ki lahko branita javni interes, a tega očitno nimamo. Še posebno sodstvo je izrazito defektno.”

2. V sloveniji je meritokracija sprejeta. ???

“Ste eden redkih sociologov, ki opozarjate, da je pri Slovencih močna tudi meritokratska vrednota tako imenovane upravičene (pravične) neenakosti. Jo lahko bolj pojasnite?

Meritokracija preprosto pomeni sprejemanje tiste neenakosti, ki izhaja iz trdega dela, sposobnosti, prizadevnosti. V mednarodnih anketnih raziskavah to merimo na primer z vprašanjem o dveh tajnicah, od katerih prva dela več in bolje kot druga, in anketirance povprašamo, ali si zato prva zasluži višje nagrade kot druga. Taka neenakost je med Slovenci skoraj soglasno sprejeta.”

3. Levica ima pod sabo medije, sodstvo, sindikate in kapitaliste, managerje.

4. LDS je do leta 2004 peljala izrazito neliberalno gospodarsko politiko.

5. Sloveniji obvladujejo ljudje, ki so plačani od davkov, ki delajo za državo in državna podjetja. Torej ljudje, ki niso vešči konkurenčnega dela.

“

Zakaj v Sloveniji po 18 letih kapitalizma nimamo klasične liberalne stranke, ki bi zagovarjala konkurenco, vladavino prava, individualizem, minimalno državo z nizkimi davki?

Po eni strani morda ni bilo političnih akterjev, ki bi imeli pogum, vztrajnost in spretnosti za tak projekt. Tako imenovani mladi ekonomisti so v politiko stopili preveč agresivno, premalo premišljeno in premalo potrpežljivo, da bi lahko bodisi prispevali k oblikovanju takšne stranke bodisi k preoblikovanju katere od delujočih strank v to smer. Po drugi strani pa je to povezano s samo družbeno sestavo. Slovenija je družba s šibkim klasičnim podjetniškim slojem, je družba, katere civilno družbo in politiko izrazito obvladujejo zaposleni v javnem sektorju, torej ljudje, ki živijo od države in od davkov.”

6. Kulutni vzorec katoliških vernikov in socialističnih vernikov je zelo identičen, predvsem v odnosu do kapitalizma:

1. DESTRUKTIVNA ZAVIST,
2. NETEKMOVALNOST,
3. SLOGAŠTVO pred osebno zrelostjo in podjetnostjo,
4. strah pred KONFLIKTOM ( nezmožnost soočanja in reševanja konfliktov),
5. na vsak način ( nelegalno) je potrebno uničiti konkurenco

Forum 21 je država v državi. Mreža vseh mrež. Samoupravna tovarišija se je v 20 letih s trasiranjem zakonov in s pomočjo medijev in zabavljačev, ki so prikrojeno urkivili resničnost javnosti - polastila večine družbenega kapitala, kar so naši predniki ustvarjali desetletja in še več ( kar so jim komunisti pokradli).

Avtor analizira in odkriva vse niti te mreže. Predvsem pa pokaže na perverzno hipokrizijo tako Foruma21, kot njegovega voditelja M. Kučana.

Piko na i pri tranziciji družbenega kapitala v žepe socialistične mafije fevdalcev pa postavi sam J. Janša v zadnjih 4 letih, ko je začel s tajkuni igrati golf in se dogovarjati za posle.

S. Kovač s citiranjem svoji člankov zadnjih 10ih let pokaže, kako je že takrat videl kot eden redkih in pogumnih in pametnih novinarjev , kaj se dogaja. Medtem, ko je večini Slovencev šele danes jasno, da so živeli 60 let v fevdalizmu neznanih fevdalcev, sedaj pa so imena fevdalcev in njihov kapital postala javna.

Največja žalost pa je, da je večina ekonomske stroke, pravne stroke, medijev, politikov in političnih strank že dolgo, dolgo v rokah tega fevdalnega kapitala in te fevdalne socialistične elite.  Prostovoljno ali pa zaradi denarja na plačilni listi. Prostovoljni dvorjani ali pragmatično - oportunistični dvorjani.

Ekonomisti in novinar Stanislav Kovač je naredil izvrsten intervju z enim od mlajših liberalnih ekonomistov dr. Bernardom Brščičem, ki je trenutno v Sloveniji ekonomist z najbolj inteligentnim umom in ostrim jezikom. Če upoštevamo, da se je M.Mrkaić umaknil v ZDA in da mora pisati zgolj v ozkih okvirjih zaradi pogodbe.

“Tranzicija se je dejansko začela pred 18 leti z Markovićevim zakonom o podjetjih, kjer lahko že zaznamo prve obrise izrojenega tovarišijskega kapitalizma, ki ga živimo danes.”

“Prvotna akumulacija kapitala je proces “zakonitega” in “preglednega” pozasebljanja (beri: kraje) družbenega premoženja, primerljiva procesu ograjevanja v tudorski Angliji, o katerem govori Karl Marx v Kapitalu I. Po letu 2002 smo priča procesom koncentracije kapitala, to je kapitalizacije presežne vrednosti kapitalistov in centralizacije, torej nastanka velekapitalov.”

“Tudi meni je Marx kot teoretik revolucije skrajno priskuten, a ločiti je treba med Marxom kot pronicljivim analitikom kapitalizma, ki ga zgodovina ekonomske misli uvršča med pomembnejše politične ekonomiste 19. stoletja, in Marxom kot mefistom v ozadju najbolj totalitarne utopije 20. stoletja. Prepričan sem, da če želiš razumeti miselni okvir komunizma in našega tovarišijskega kapitalizma, ne moreš mimo Marxa.”

“

Ste zagovornik klasično-liberalnega kapitalizma. Kako ga razlagate?

Klasični liberalizem Acton-de-Tocquevillove tradicije, ki ga danes najverodostojneje zastopata freiburška ordoliberalna in neoavstrijska šola, temelji na pravni državi, tržni konkurenci, svobodni podjetniški pobudi, minarhizmu in negativnem umevanju svobode. Klasično-liberalni kapitalizem je daleč od anarhokapitalizma, saj potrebuje močno državo, ki pa je omejena na ozko področje vladavine”

Briljantno Stane, briljantno. Hvala za tole.

P.S. Ne samo LDS, ki ni liberalna, a se je samooklicala za liberalno, tudi SD ni to za kar se je oklicala, tudi SLS ni to za kar se je oklicala, tudi Zares ni to za kar so se samooklicali, itd…

To je pač temeljna skupna značilnost vseh derivatov KPS. Derivati partije™ so pa nastali kot rezultat premišljene aktivnosti, domnevno na temelju dogovora na nekem znamenitem tajnem sestnaku v Poljčah, ter vrste tajnih sestankov tovariša Modre Oke z njegovimi oprodami iz ZKS v poznih osemdesetih letih , zlasti leta 1988 in 1989. Takrat so ocenili, da je treba preživeti hudo uro, ko so po vzhodni Evropi odmetavali komunizem na smetišče zgodovine.

Kot rezultat kučanovske komunajzer zarote so se glavni proagonisti razpršili in ustanovili vrsto “strank”, ki naj bi bile fingirale neobstoječ oz. kvazi-pluralizem, med drugim so bile zapovedane tudi samooklicane liberalne in podobne vsebine.

Ljudje v teh strankah so pa seveda bili in ostali oni isti stari komunajzarji, ki se mu je počasi pridruževal njihov komsomolski podmladek, ki je tudi danes dvajset let po tistih dogodkih in celih 60 let po drugi svetovni vojni zavezan istim komunajzer “vrednotam” in doktrini.

Zato tu ni in ne more biti ne liberalizma, ne demokracije in trdim da tudi levičarstva ne. To je komunajzer kamarilja, ki je na politični sceni zgolj zato, da se bori za oblast in vpliv, zaradi oblasti in vpliva samega, ter da mimogrede z vsemi silami straži in zagotavlja nedotakljivost lika in dela komunajzer klavcev iz druge svetovne vojne. Ni se namreč smelo dopustii, da se bi partiji™ in njim pripisovale negativne dogodke in lastnosti oz. jih povezovati z zločini. Da bi to zagotovili so morali biti večno na oblasti.

LP shaman

popravil(a) shaman: 2008-06-11 00:13:42

V Sloveniji imamo ogromno strank, ki same sebe oklicujejo za nekaj kar niso. Socialdemokrati se oklicujejo, LDS se oklicujejo itd. Na koncu pa ljudje ugotovijo, da ti ljudje nič od tega kar za njih obljubljajo ( boljše blagostanje) ne naredijo - temveč se samo omastijo na oblasti. Sebe, svoje prijatelje, svoje kamerade. Zato rečejo, da je POLITIKA JE K… Seveda ta pregovor velja za zgoraj omenjene politike, ki eno govorijo ( laži, populizme, pravljice) - kar pa potem ne morejo uresničiti v realnosti.

Stanislav Kovač opisuje neliberalna dejanja glavnih ljudi v LDS in ZARES skozi zgodovino. Celo napadanje liberalizma. Celo ščitenje tajkunov.

“LDS nadzorujejo stari antiliberalni botri, ki poosebljajo zanikanje temeljnih vrednot liberalnega kapitalizma - tržne konkurence in vladavine prava.”

Kako Hayek definira liberalni kapitalizem?

“Eden od glavnih utemeljiteljev klasičnega liberalizma je Friedrich von Hayek, ki je v svojih delih (v slovenščino sta prevedena Usodna domišljavost in Pot v hlapčevstvo) liberalni kapitalizem označil s:

1. parlamentarno demokracijo,
2. vladavino prava,
3. svobodno podjetniško pobudo in
4. odprtim tržnim gospodarstvom.

Središče liberalnega kapitalizma je trg, ki prek neomejene svobodne konkurence omogoča politično demokracijo (trg političnih strank) in ekonomsko demokracijo (trgi kapitala, blaga, dela …). Garant politične in ekonomske demokracije je pravna država.

Liberalni kapitalizem z močno vlogo trga, pravne in minimalne države se je v zahodnih kapitalističnih družbah najbolj izrazil skozi anglosaški kapitalistični model, ki ga poosebljajo zlasti ZDA.”

Stanislav Kovač se v odličnem komentarju v Financah posmehuje Lahovnikovemu sprenevadanju in današnji parlamentarni farsi, ki ugotavlja, da se je kapitalizem začel s prihodom JJ in prodajo Mercatorja leta 2005. Kovač dokazuje, da se je tajknuski kapitalizem že začel v ostrem socializmu pod vodstvom reformatorja Markovića ( Ante, ki je reševal velike dolgove, ki si jih je socialistična Juga imela na Zahodu, predvsem v ZDA. Ante je bil uslužbenec posojilodajalcev.).

Grabljenje premoženja s strani vseh, ki so bili takrat pri koritu. Grabljenje je brezčasno in ne moremo reči, da je grabljenje značilno samo za kapitalizem. Še kako je značilno za socializem in fevdalizem in tudi za sužnjelastništvo.

S tem, da v pravem kapitalizmu poteka prisvajanje lastnine transparentno. Ostro je prepovedana kraja lastnine. Lastniki kapitala tekmujejo tako kot delavci na transparentnem trgu. Trg jih motivira, da tekmujejo in da zmagajo. To je čisto legitimno.

Slovenski tajkunski “kapitalizem”, ki je bolj fevdalizem - pa tekmo preprečuje na vseh področjih. Ti tajkuni se med sabo dogovarjajo, njihovi dvorjani mediji in politiki - jih ubogajo. Pravna država pa ne deluje, ker bi s tem ovirala pri poslovanju naše kriminalce tajkune.

Noben tajkun ne bi preživel poslovno v pravem kapitalizmu - ker nima kilometrov v tekmovanju. Tipičen primer je Janković: ko ga politika brcne iz “posla” - se tip ne loti novih poslov kot tipičen kapitalist - ampak si najde vrtiček v politiki.

Kovač zaključi, da je s slovensko tajkunizacijo, ki traja od leta 1990 - in je netransparentna in škodljiva privatizacija družbenega kapitala - morala pa bi biti transparentna - da je najbolj izgubil prav razvijajoči se slovenski kapitalizem. In s tem so socialistični birokrati poleg materialnega interesa pridobili tudi populistično -idejni interes saj so množicam “pokazali kako slabo je imeti kapitalizem”.

Pa v resnici v Sloveniji kapitalizma še ni bilo od leta 1990, niti pravna država se še ni uspela razviti - kajti to bi oviralo grabljenje socialističnim birokratom in ohranjanje krivičnih privilegijev in rent.

Iskanje izgubljenega reveža

Stanislav Kovač,

Revščina kot popularna socialna demagogija tik pred volitvami:

državni svet

Mateja Kožuh Novak, vplivna članica SD

Janševa predvolilna revščina

Dohodkovna revščina

Revščina in premoženje

Po podatkih raziskave Socialni razgledi (Umar, 2006) je lastništvo stanovanjskih nepremičnih v Sloveniji zelo enakomerno porazdeljeno med štiri glavne dohodkovne razrede prebivalstva; leta 2002 je imelo v najnižji dohodkovni skupini gospodinjstev z dohodki pod mejo tveganja revščine kar 80,4 odstotka gospodinjstev v lasti ali solasti stanovanjsko nepremičnino (glej tabelo Stanovanjsko lastništvo po dohodkovnih razredih).

Dejanska revščina

Ob upoštevanju dohodka in premoženja so v Sloveniji resnično revna samo tista gospodinjstva, katerih dohodek je pod pragom revščine in ki hkrati niso lastniki stanovanjskih nepremičnin. V takšnih gospodinjstvih živi samo okoli dva odstotka prebivalstva ali približno 45 tisoč oseb (0,196 x 230.000 = 45.000).

Med temi 45 tisoč revnimi osebami so tudi lenuharji, ki tako kot brezdomni klošarji po ljubljanskih parkih raje posedajo v senci drevesnih krošenj, živijo na račun socialne podpore in cele dneve veselo popivajo, namesto da bi delali.

Analiza revščine kaže, da je v Sloveniji revščina dejansko zanemarljiv družbeni pojav in da naša država nima težav s socialno podobo na njenem spodnjem delu družbene lestvice.

Aktualne privatizacijske afere opozarjajo, da ima slovenski kapitalizem resnične težave na skrajnem zgornjem delu socialne lestvice, ki jo sestavljajo tudi takšni bogataši, ki do bogastva niso prišli zasluženo s trdim delom, znanjem, inovativnostjo in pogumom, ampak nezasluženo prek klientelizma, omejevanja konkurence in nedelovanja pravne države.

Predvolilno iskanje peščice izgubljenih revežev, ki smo mu priče zlasti v časopisih Šrotovega medijskega imperija, odvrača pozornost javnosti od največje težave slovenskega kapitalizma: kako se je lahko lastnik največjega medijskega imperija v Sloveniji po vzoru ruskih oligarhov le v nekaj tranzicijskih letih prelevil iz občinskega uradnika z rdečo knjižico Pahorjeve SD v petega najbogatejšega Zemljana.

“Brez nadaljnjih reform trga dela lahko današnja visoka zaposlenost in nizka brezposelnost postaneta le še nostalgičen spomin na zlate delavske čase.”

Največjo reformo na trgu dela - in največjo liberalno reformo v času Janševe vlade - je uvdel izgnani minister Janez Drobnič, ugotavlja avtor  ekonomist Stanislav Kovač v Financah.

Pahorjevi ekonomisti ( Rop, Tajnikar, Gaspari)  so napisali ekonomski program stranke SD.  Bili so proti liberalnim reformam. Tudi proti malenkostnemu znižanju davkov, ki se ga je vlada lotila. Dejstvo je, da Pahor sploh nima konstruktivnega gospodarskega programa. On bo ohranjal status quo. Naj bi malenkostno zniževali javno porabo. To je tudi vse. Seveda pa je še tu vprašanje, če bodo to res delali, kar danes govorijo.