Slovenci smo PRIDNI. Italijani so uživaški in Američani so podjetni. Nemci se držijo pravil in reda. Ok, zdej pa zares:

Moji zapiski in moje refleksije pogovora: Zoran Milivojević o Slovencih

http://www.s12.si/component/option,com_seyret/Itemid,62/task,videodirectlink/id,154/

Milivojević že 30 let živi pol meseca v Novem Sadu in pol meseca v Ljubljani

Osnovna razlika je način vzgoje

Otrok v interakciji s starši gradi notranjo sliko o sebi v svoji notranjosti. Z njo bo potem celo življenje živel.

  1. V Sloveniji ni pohval

Zgolj ena: biti priden

Analiza te pohvale: to je pogojevanje ljubezni,

Otroci so deležni zgolj pogojne ljubezni – ne pa brezpogojne ljubezni

Ti otroci so neljubljeni – obsedeno ( notranja prisila) iščejo, da bi dobili ljubezen, da bi ne bili od staršev ( kasneje partnerja) zavrženi - ker niso pridni

Ljudje so v bistvu pretirano socializirani, ubogljivi otroci V Srbiji je obratno: večina otrok je razvajenih, razmaženih – ker dobivajo ogromno pohval in veliko nerealnih pohval ( zgolj pohvale, ni kritike, ni kazni, ni zahtev)

2. BITI RESEN – je za Slovence vrednota

Biti neresen ( igra, zabava, duhovitost) – danes je med mlajšimi že bolje, se veliko smejijo in so sporščeni

Vrednote družbe in ljudi so dinamične, se stalno spreminjamo, vsi se učimo in gradimo kot osebnosti non stop Na to kako smo Slovenci resni ga je opozoril eden od italijanskih gostov

3. STRAH PRED IZPOSTAVLJANJEM:

kvalitetni ljudje, ki imajo primanjkljaj brezpogojne ljubezni – nizko samopodobo – se pri svojem izpostavljanju počuti kot prevarant – SRAM

4.   NEAGRESIVNA DISTANCA Slovencev, Slovenci so PRIJETNI IN ZELO TOLERANTNI  ljudje

( še en dokaz, da je “NESTRPNOST SLOVENCEV” zgolj histerični,  medijski konstrukt levičarjev). 

Kultura vpliva posredno, najprej na starše – potem iz staršev na otroke

Ali se osebnostni problemi povečujejo v družbi ali zmanjšujejo? » Vedno isto!« ??? –se ne strinjam: razvajencev je vedno več - vedno več je ljudi, ki v družbi ne delajo, ne ustvarjajo - temveč jo zažirajo, parazitirajo, manipulirajo - novi spopadi, revolucije, vojne. Socialist = razvajenec.

5. Visok % alkoholizma, % nesreč na cestah, % ekstremnih športnikov, % samomorov – zadaj je slaba samopodoba.

Starši definirajo prihodnost in usodo cele generacije. ( zadaj je ekstremno pogojevanje ljubezni in po novem že razvajenost, ki je še hujša motnja)

Odrasli vsak skrbi za sebe, odgovarja za svoja dejanja, sprejema odgovornost

Dela kot supervizor v vzgojnih zavodih po Sloveniji ( npr. Jarše) – iz spoznanj in izkušenj ter s podlago v Bernovi TA teroiji je nastala drobna knjižica o vzgoji: MALA KNJIGA ZA VELIKE STARŠE

1. Pohvale + nagrade: osebne, na obnašanje, pogojne in brezpogojne ( brezpogojna ljubezen)

2. Kritika + kazen : samo na obnašanje, nikoli na osebo!

3. ZAHTEVE, cilji, naloge otroku

   Starši – Slovenci so v zadnjih desetletjih šli iz ene skrajnosti v drugo skrajnost

Razvajenci so slabi starši, ker niso sposobni sebe frustrirati ( potrpeti, se žrtvovati za nek krajši čas).

Naši starši so  pretirano socializirani, ubogljivi, pridni. Oni so imeli premalo pohval svojega obnašanja, in nič pohval svoje osebe, nič brezpogojnih pohval. Premalo izraženo ljubezen. Imeli pa so preveč kritike, preveč kazni in preveč zahtev

Naši starši so pri svojih otrocih postavili na glavo vzgojo svojih staršev ( kar je velika neumnost): zgolj pohvale, nagrade, popustljivost. Nič kritike, nič kazni, nič meja, nič zahtev. Produkt smo mi, ki smo razvajeni otroci.

Inflacija pohval, ljubezni – s tem ni nič narobe, pohvale človeka ne pokvarijo – pokvari ga pomanjkanje meja, zahtev, kritike in kazni!

Mi razvajenci si sploh ne želimo otrok, če otroci pridejo jih splavimo, če pa se že rodijo – so nam v breme

KVALITETE PT:

Glavna kvaliteta PT je razumevanje, da razume logiko po kateri deluje klient. Vsaka še tako iracionalna osebnost in obnašanja imajo v sebi neko logiko.

KATERI so najtežji klienti:

• Ambivalentni – nekaj časa hočejo, potem nočejo, čez čas speto hočejo.

O sramu, občutkih krivde, o nujnosti kazni v vzgoji

 

Moji zapiski in moja refleksija na videodr. Zoran Milivojević: O SRAMU

http://www.s12.si/component/option,com_seyret/Itemid,62/task,videodirectlink/id,196/

 

 

KDAJ NAS JE SRAM IN ZAKAJ NAS JE SRAM

-       mene ni sram

-       kaj je sram, DEFINICIJA: SRAM je…

-       sram se pojavi zelo zgodaj, otrok – strah pred NEZNANIM

-       čustvo, kadar ljudje mislijo » da drugi mislijo, da jaz nisem vreden kot človek«

-       sram je protiosebno čustvo

-       tisti, ki velikokrat čutijo SRAM, sramežljiv – čustvo samoprezira

-       ti ljudje zelo veliko izgubljajo: ne gredo v socialna okolja, kjer bi se lahko izgradili kot osebnosti

-       mene je bilo kot otroka sram stati v vrsti, to da me vsi gledajo, ko pridem na vrsto

-       ljudje se izogibajo temu, temu … izgubljajo – se ne učijo

-       pretiran sram ==>  pojavi se IZOGIBAJOČA motnja osebnosti – Avoiding personal disorder

 

 

 

  SRAM in PONOS sta glavni otrokovi čustvi, najbolj značilni infantilni čustvi

-       »Očka, poglej!« – od avtoritete iščejo, da so OK. Od publike.

-       Ljudje napredujejo, evoluirajo v času življenja

-       SRAM sčasoma izgine, nadomesti ga čustvo KRIVDE.

-       SRAM je usmerjen na odpis OSEBE, medtem ko pri občutku krivde ne napadam osebo, temveč napačno dejanje osebe – pri tem pa se počutim kot DOBRA OSEBA, OK človek.

 

-       KRIVDA mi pomaga, da se učim, da postajam boljši človek.

-       SRAM: ljudje, ki doživljajo sram se ne učijo, temveč bežijo in se izogibajo: »ZEMLJA OTVORI SE!« skriti se, pobegniti, izginiti.

-       Duhovno razviti ljudje se ne sramujejo

 

 

-       Kako poteka ta proces transformacije SRAMU v KRIVDO, transformacija otroka v odraslega, razvoj Odraslega?

-       Emocije težko reflektiramo. Pri večini ljudi je razvoj zastal, morda zaradi vzgoje, zaradi pomanjkanja znanja, nihče jih ni stimuliral, čeprav se starši trudijo, da dajo maksimum.

-       Večina ljudi ima obe sposobnosti za SRAM in KRIVDO. Pogosto je krivda INFANTILNA krivda.

 

-       Otroci krivdo začnejo doživljati, ko jih starši kaznujejo za neprimerna dejanja

-       Če so kazni brutalne – bo ta oseba, ko odraste – druge brutalno kaznovala

 

-       Kaj lahko naredi povprečen človek, da preraste občutek sramu

-       SRAM je disfunkcionalno čustvo- če nekdo sprejme samega sebe – sram izgine.

KAJ JE NAJSLABŠA STVAR, ki se ti lahko zgodi »dekatastrofiranje« - so what.

 

 

-       KRIVDA v odraslem - diferenciranem smislu je zelo konstruktivno družbeno ( socialno) čustvo. Krivda rešuje mnoge stvari, je konstruktivna, koristna, ga motovira, se samokorigira. Pokaže, da je organizirano in socialno ljudsko bitje z občutkom za pravičnost, »kaj je fer«

 

 

-       Razlika med akcijo, obnašanjem ( čustvo krivde) in OSEBO ( identiteto- čustvo sramu):

-       Ljudje lahko presodijo mene po mojih delih, toda kakorkoli že: moja dejanja nisem jaz ( kaj čutim, kaj mislim, kakšne vrednote imam)!

-       Gibanje roke – ko končam z gibanjem = ali sem še vedno jaz enak JAZ?

 

-       KONFLIKT: spopad dveh mojih nasprotnih želja – nezmožnost distance med željo in mojo osebnostjo. Kaj če nekdo zavrne mojo željo – ali je s tem zavrgl mene osebno??? Ne. Infantilnež pa reče JA. Konflikt želje postane konflikt osebe.

 

-       Iz izkušenj s psihoterapijo številnih klientov sem spoznal, da tisti, ki imajo najglobje psihične motnje – da vsi, ki imajo težje motnje imajo največji problem ločiti med OSEBO in DEJANJE.

 

-       VZGOJA NUJNO: Zato naj starši ločijo dve vrsti sporočili: sporočilo na osebo ( » vi ste super kuharica!« in sporočilo glede na njeno dejanje, akcijo, delo, obnašanje ( »dobro ste skuhali večerjo!«)

 

-       Za vzgojo je izredno dobro, da pohvalimo BITJE, OSEBO in hkrati zelo jasno kritiziramo delček obnašanja, ki je napačen – ali pa odbijemo določene želje otroka. Sprejemamo osebo vendar hkrati odbijamo določeno njegovo željo, ker ga ljubimo, vemo, da mu ta določena želja škoduje.

 

-       Razlika med JEZO in PREZIROM, razlika med KRIVDO in SRAMOM, med samojezo in samoprezirom.( čustvo leti na AKCIJO in čustvo na OSEBO)

 

-       »Mentalno zdravje otroka garantiram za 60 let, če boste tako vzgajali!« - če bodo starši to pri sebi in pri otrocih ločevali ( oseba, akcije)- Milivojević

 

 

-       Ali v slovenski družbi razlikujemo OSEBA in AKCIJA osebe? Ne. » Kaj si zdej naredila, koza nora!«

-       Negativne etike so zelo nekonstruktivne v vzgoji otrok. Idiot, koza nora. V otroku sprožajo razvoj duševnih motenj in celo duševnih bolezni.

 

 

-       Slovenska kultura in vzgoja: ni pohval. Ta tradicionalna mentaliteta. Grožnja otroku, da ga bomo zavrgli, zapustili, če ne bo tako delal, če ne bo priden!

-       Diskvalifikacija bitja, odpis, izbris osebe.

 

-       Trenutna slovenska vzgoja ni dosti boljša: napaka ( tradicionalna vzgoja nima brezpogojne ljubezni in pohval) in nasprotna napaka ( moderna vzgoja pa nima kazni)

 

-       PRIPOROČILO STARŠEM: predelajte knjigo Mala knjiga za velike starše: kako otrokom sporočati pohvale, kritike in zahteve.

-       Slovenski starši so motivirani za vzgojo. Iščejo literaturo, veliko berejo. Rad bi omenil dela Bogdana Žorža o razvajenosti.

 

 

Po 2. svetovni vojni obstaja pedocentrični model, ta antipedagoški model: da je otrokom potrebno vse dovoljevati, da se samorazvijejo, da jih ne smemo kaznovati. Zgolj pohvale. » starši , ki preveč ljubijo« se držijo teh slabih, modernih receptov.

-       Ti novi koncepti so pozabili, da je vzgoja tudi kaznovanje. Prisilia. Nasilje. Ne samo starša nad otrokom, temveč tudi družbe nad biologijo.

 

 

-       Kdo je zdrava osebnosti? Ali sploh obstaja? » Freud je to zelo lepo rekel, da zdrava osebnost je tista osebnost, ki je zmožna ljubiti ( imeti intimen odnos) in delati. Oseba ima intimen odnos in rada dela ( ustvarja).  To je čisto dovolj za definicijo, vse ostalo naštevanje bi bila neka totalitarna ideologija

 

 

 

Tale intervju  Pahor je lepši, a Janša je odločnejši! v Reporterju pa se je Ani Jud bolj kot ne ponesrečil ( a je problem ženska tekmovalnost v stilu katera je bolj famme fatale - katera je več tipov dala čez, za katero bolj norijo pravi moški?), čeprav je Nina Ivanič kljub vsemu zelo dobro govorila. Pogumna in pametna ženska tale Nina Ivanič - čeprav mi na tej fotografiji sploh ni všeč. Je v živo in po TV bolj fajn videti.

lecner je napisal(a): Ja nekaj takega. V resnici sem komunist in ko Kučan spregovori, se mi kar zarosijo oči. In kako naj nebi sovražil mladoekonomistov, če je pa Jože Mencinger rekel, da nas bodo njihove reforme spravile v pogubo;)

Ma, lecner, v bistvu te  nisem imel namena niti napadati niti diskvalificirati. Le odreagiral sem na tvojo trditev, da so mladoekonomisti dezerterji, ter, “da so imeli šanso”. V resnici sem izrazil svoj gnus do te simplifikacije, ker sem na njo andrkan že dolgo.

Mićo in drugi izobraženi in lucidni možje, ki jih nekateri pljuvajo uporabljajoč, valda ej mišljeno žaljiv, izraz “mladoekonomist”, so Božji dar in dar vesolja Sloveniji in slovenskim državljanom. ja točno tako mislim in nič manj.

Politiki (mislim zlasti an Janšo in njegovo ekipo) so imeli neverjetno srečo in priložnost, da so jim takšni genijalci in velikani, ki imajo vse od znanja do idej in svobodomiselnosti ter jajc, bolj ali manj sami in proaktivno nudili vrhunske rešitev za reforme. (No ja, tam med “mladoekonomisti” bil tudi mladi Kidrič alijas ĐejPiDi, ma nihče ni idealen jebatga, dogaja se tudi v najboljših družinah. he.he)

Janša je odreagiral kot tipičen slovenistanski sluzasti oportunistični partitorkatski pizdek. On je sanjal o oblasti zaradi oblasti. In obstanku na oblasti za svako ceno. In znotraj tega o fritolezenju v danko, od Semoljića in komunistov naščuvane drhali, in o všečnosti plebsu za vsako ceno, kot ne bi bil državnik ampak kandidatka za miss Universe ali morda Mister Všečnosti Slovenije.

Janša je tako, kot skoraj  vsi drugi slovenistanski politiki zagrešil izvirni vzhodni greh in pljunil na smsiel vladanja v demokraciji in smisel samega demokratičnega boja za oblast. In potem ne bi našteval vsega ostalega kar je prišlo v paketu s tem naglavnim grehom.

Torej, Mićo in “mladoekonomisti” niso krivi nič, zato je zaleatvanje v njih ultimativni primitivizem, pravzaprav vandalizem.

Kajti oni so bili zgolj biseri vrženi pred noge partitokratsko-kamariljnih prašičev, ki so jim misli obsesivno sfokusirane na vladati za vsako ceno. Ja, no, ne vem če bi na vprašanje kaj pomeni “vladati” sploh znali kaj artikuliranega povedati.

Umetniki in znantsveniki lahko na tisoče načinov oznajajo božje modrosti, če ni politikov, ki bi na temelju tega ali vzdolž vektorjev teh resnic bili pripravljeni eksekutirati praktične politike, potem je vse zaman. zadeve bodo ostael mrtve črke na papirju, ali slikarskemu platnu.

Umetniki in znanstveniki pa nimajo niti potrebe, niti tega ne morejo prenesti, da bi jih partitokratski politiki-bedački zlorabljali za svoj agitprop.

Tako kot si že zapisal - Janša se je s svojo politično prakso izkazal za eno skupnoskledarsko, uravnilovki med plebsom, gradualni tisočletni krivulji sprememb ad calendas grecas zavezano sluzavo teslo, ki mu neznansko paše vladati državi s prepolnimi koriti, pa če peneze za to magari zasegajo lačnim otrokom odvisno zaposlenih.

Njemu niti na misel ni prišlo, da bi temeljito reformiral. Nekaj malega, kozmetičnega, v globini kožne povrhnjice je res topogledno postoril, ma v resnici ni imel namena resno reformirati. Ker resno reformirati v Sloveniji pomeni eno za drugim demontirati vse komunajzer prvine iz sistema, zakonov, rešitve…In Janši so nekatere, zlasti one skupnoskledarsko-plebs-uravnilovske komunajzer prvine očitno kar lepo pri srcu. Bedak je za povrh nasedel raznim svetovalcem, kvazi-poznavalcem obrti političnega boja in vladanja, ki so mu svetovali sluzavost in fritolezenje drhali. Češ, stari moj, če ne boš naredil česa, kar je Semoljićeva drhal označila za nesprejemljivo boš še enkrat zmagal. V resnici je pa ravno obratno. Ne le, da bi moral storiti ravno obratno od Semoljićievih zahtev, pač pa ga Semljićeva drhal nima rada, pa če jim ga vsem osebno pofafa oz. jim poliže riti.

Kaj bi Mićo in “mladoekonomisti” s takim “državnikom”? Storili so kar je bilo edino možno - rekli so mu odjebi pizdek sluzasti in šli naprej svojo pot.

P.S. Za duhovitost tega posta na katerega ti odgovarjam, pa moj poklon maestro.

Lp shaman

Kardinal Rode je v enem od intervjujev govoril o zahodnjaškem človeku, ki živi zgolj ( PREVEČ) na materialnem nivoju, ki ni dovolj poduhovljen.

Če bi govoril za EU, bi to še držalo.

Kaj pa ZDA, kjer je Cerkev ločena od države - pa imajo največjo stopnjo v Boga vernih ljudi?

. No, saj imamo tudi v socialistični EU najvišjo stopnjo ljudi, ki verujejo v boga Državo ali v razna vraževerja.

. Sedaj pa bistveni stavek, ki ga tako rad in perverzno ponavlja socialist Semolič ter vsa politična kamarila od SD do ZARES, LDS in DESUS - hkrati pa so sami najbolj odgovorni za vzdrževanje tega krivičnega in izkoriščevalskega sistema ( preverznost in hinavščina na kubik!) :

“Dotaknil se je tudi “novega greha” prekomernega bogatenja. Skrbi ga dejstvo, da so bogati vedno bogatejši in revni na drugi strani vedno revnejši .”

Seveda mora zastopati papeško smer. Tudi dejstvo je, da je nepravičnega bogatenja v svetu veliko in da si bogataši hitro ogradijo svoje nagrabljeno premoženje pred revnimi.

Toda v Sloveniji, kjer je tako jasna oblika socializma oz. neofevdalizma, bi svetovljanski Rode moral zaznati razliko med Ameriko na optimalni strani - kjer kapitalizem deluje - ter Slovenijo na negativni strani, kjer kapitalizem NE DELUJE- ampak fevdalizem zelo dobro deluje in ljudje nimajo šans, da bi si z delom izboljšali gmotni položaj, kajti to jim z birokracijo in visokimi davki preprečuje bogata elita ( s tem ščiti svoj monopol, svoje rente, svoj kapital), ki je obogatela na kriminalen, fevdalen način.

Se strinjam, da je potrebno obsoditi in ODPRAVITI krivične strukture - fevdalizem - raznih južnoameriških latifundij na indijanski zemlji in afriških “banana republik” ter post socialističnih azijskih “tajkun republik” - kamor na žalost 20 let spada tudi Slovenija.

Tako, da sem kot kristjan zelo razočaran nad tem, da je tako veliko kristjanov na političnem področju tako socialistično zaslepljenih, da so take socialistične ovce - da ne zmorejo več razmišljati in videti realnih dejstev.

Kdaj je bilo tako opevano DELO najbolj zasmehovano in podcenjeno kot ravno v vseh socializmih? Hitler se je v Dachauu delal norca, kako bo bogate Jude delo osvobajalo. Ostali socialisti vključno s Titom pa so delavce nekajkrat slabše plačevali za isto opravljeno delo kot kapitalisti. In še danes je v Sloveniji tako! Zakaj se naši fevdalci bojijo tujih investicij - ker se izogibajo konkurenci, ker bi propadli ob njej - kajti tujci danes v Sloveniji dosti bolje plačujejo vse delavce kot domači tajkuni.

Primer Kitajska:

še 30 let nazaj je večina Kitajcev zaradi socializma trpela eno največjih revščin ( resnično lakoto) na Zemlji. Danes je % revežev ( dolar na dan)  v Kitajski zaradi uvajanja liberalnega kapitalizma ( prihod tujega kapitala, tujih investicij!!!!) padel iz 70% na zgolj 6%. V večjih mestih univerzitetno izobražen folk že dobiva višje plače kot pa slovenski delavci.

Liberalna, svobodna novinarka Ana Jud je naredila briljanten intervju z liberalnim ekonomistom dr. Janezom Šušteršičem. Le tega sem poslušal na okrogli mizi z reformnim ekonomistom Švedske Muknhammerjem. Šušteršič je bil dolgo šef statističnega državnega urada UMAR - kot liberalni ekonomist pa je skoraj neopazen - kajti v javnosti dosedaj ni upal nastopati tako ostro in inteligentno kot npr. dr. Mićo Mrkaić ali dr. Bernard Brščić.

V intervjuju pa razdere par mitov:

Semolič ponavlja lažne parole, da bodo z liberalnimi reformami delavci in najrevnejši sloji izgubili največ. To ni res. Največ bodo izgubili priviligiranci, medtem, ko bo delo dobilo večjo veljavo v denarju, v višjih plačah, v novih delovnih mestih.

V Sloveniji na široko veje Kardeljev duh in miselnost. Ljudje se bojijo kapitalizma. Bojijo se svobode in osebne odgovornosti. So osebnostno nezreli, otročji in prezaščiteni. Želijo imeti večjo zaščito države.

Slovenski novinarji dostikrat trdijo ideološke stavke, ko pa jim dam na mizo podatke iz statistik, ki govorijo popolnoma nasprotno od njihovih ideoloških trditev - pa rečejo - da je “to stvar različnih subjektivnih mnenj”. Zgolj eno od mnenj torej. Pa čeprav je objektivno merjeno.

Ekonomsko socialni svet ” je v resnici fašistična institucija ki izvira iz Mussolinijeve domislice modela države, kjer korporativne interesne skupine odločajo o tem, kako bodo živeli drugi. Če pogledate slovenski ESS in ESS nekdanje nacistične Nemčije, se ne razlikujeta dosti: oba sta oboževala sindikalne proteste in centralno-plansko odločanje.”

Urednik Financ Peter Frankl v svojem komentarju ugotavlja, da je Slovenija daleč od pravne države - da je čudaška država.

Glavna zahteva LIBERALCEV je pravna država, kjer so jasna pravila igre in veljajo za vse ljudi, za vse razrede enako. Za tiste, ki imajo ogormno denarja in za tiste, ki ga nimajo. V Sloveniji enakosti pred zakonom že zdavnaj ni. To je jasno vsakemu tepcu, ki je gledal LDSovo ZGODBO O USPEHU, kjer je nekaj 100 socialističnih birokratov “čez noč postalo” super bogatih.

Tajkun je bogataš, ki se nam LIBERALCEM gabi. Ker ni prišel do kapitala po fer poti - temveč po kriminalni poti.

LIBERALCI nimamo nič proti bogatašem. Bogataši so potrebni, ker so motor razvoja. Razlike v plačah in na bančnih računih so nujno potrebne, ker so gonilo razvoja. Gonilo dela, podjetnosti in ustvarjalnosti.

Kriminal, korupcija, klientelizem, monopoli, dogovori med mangarji o skupnem delovanju na trgu - to pa liberalec ostro obsoja, ker to ruši ekonomijo, družbo, pravno državo in demokracijo.

Zakaj živimo v tako nepravni državi?

“Vprašajmo se torej: zakaj imamo Slovenci najdražje, a še vedno nezgrajene avtoceste? Zakaj imamo predpise, ki jih nihče ne upošteva? Kako lahko menedžerji kupijo, posredno ali neposredno, deleže v borznih družbah, ki jih vodijo, a o tem ne obvestijo nikogar? Kaj na to porečejo nadzorni sveti?

Nič. Kaj na to poreče recimo Združenje Manager? Kaj na to porečejo ugledni pravniki iz društva članov nadzornih svetov? Nič, le za dobre denarje gredo pisat razbremenilne študije za tiste, ki delajo v nasprotju z vsemi etičnimi kodeksi in tudi drugimi predpisi.

Imamo opravka z “ugrabitvijo države” (state capture). Kako naj pravosodje dobro dela, če je njegov pomemben del prijateljski do tistih, ki se požvižgajo na predpise? Pa saj so jih pisali tisti, ki jih zdaj pomagajo izigravati.“

Je res vladajoča socialistična elita ugrabila državo? Je res zgolj to? Ali pa so tudi množice na to pristale in jo pri tem podpirale?

Zakaj se pravosodni sistem Slovenije, mediji, pravniki, ekonomisti in vsi demokratični in liberalni ljudje z vsaj drobcem etike v srcu niso zganili na bahanje socialističnega “managerja” podjetja Krke Miloša Kovačiča , ki je javno v medijih razlagal, kako je danes podkupil tega, kako jutri drugega birokrata na zdravstvenem minstrstvu kake socialistične države. V tem smo pač boljši od zahodnih prodajalcev in biznismenov, ” ker poznamo mentaliteto socialističnih držav”.

Še celo več: večina ljudi je navdušena nad metodami “našega direktorja”. Podobno je bilo z Mercatorjem, ko so delavke jokale ob izgonu Jankovića iz Mercatorja. Če imamo množice tako neumnih in otročjih proletarcev, ki se jih tako z lahkoto zmanipulira - le kako bo v Sloveniji demokracija in pravna država sploh kdaj uspela?

Kolumnist Frankl omenja tudi par svojih “managerskih” “prijateljev” državnih firm, ki si ne upajo delati nobenih poslov pod vladavino JJ - ker se bojijo, da bi jih Janša ujel pri kriminalu. Seveda je JJ glavni krivec za vse te “prijatelje”, “tovarišijske direktorje”.

” Po drugi strani pa ti “prijatelji” kar pozabijo, kako so se poslovnih deviacij lotili recimo v Nemčiji. Pa saj poznate primere nemške pošte, Siemensa, Telekoma, Volkswagna … Spektakularne aretacije, zaslišanja, medijski pritiski in tako naprej. Ja, v Nemčiji vse to počno, pri nas pa to ne sme biti tako. (Saj nismo Nemčija, mar ne?)”

V Sloveniji nimamo kapitalizma, ker pravna država ne deluje. Ker pravna država ne ščiti lastnine in ker je še vedno večina lastnine nedefinirane oz. prigrabljene. Ker je za temi prigrabitvami preveč interesnih lobijev, tudi v sodstvu.

V ZDA pravna država še kako deluje. Tam so v hipu pozaprli kar 20 glavnih managerjev podjetja Enron. Nekaj jih je naredilo samomor, ostali bodo v kehi dosmrtno. Si kdo upa zapreti Jankovića, Rigelnika, Bohoriča, Valanta, Kovačiča in še vsaj 100 podobnih socialističnih uradnikov, ki so celo življenje spraševali politiko, kako morajo voditi podjetje? Ki jih je politika nastavljala in podpirala na vrhovih teh državnih podjetij.

“V velikem slovenskem poslu preveč šteje politično priskledništvo (levo ali desno) in nekateri bi morali biti nedotakljivi. Pri nas se ne ve, da je podkupovanje greh, grešnik je, pa še ta zelo pogojno, samo tisti, ki podkupnino prejme v modri kuverti oziroma v gotovini.”

“Okolje, v katerem je zaradi političnih in zgodovinskih dejavnikov kanček bolj sofisticirano podkupovanje del sistema, pa poimenujemo socialni podalpski raj. Kjer je kartelski notar sveta krava, kjer imamo “super”, a žal nefunkcionalno javno zdravstvo, in kjer je človek človeku še vedno človek, ne policaj, in kjer za pogumno novinarstvo šteje kritika oddaljenega Busha in hkratno prilizovanje lokalnim levim ali desnim “bušekom”.”

“Prodati državno premoženje pod mizo, to ni greh, greh je samo ukrasti kuro. Kupiti delnice pod mizo, to je del ustvarjanja kapitalizma, ne pa dejanje, vredno obsojanja in odziva nadzornih ustanov oziroma pravosodja. V okolju, kjer je heroj človek, ki javno izjavi, da je podkupoval, ni nič čudnega, da je čudno vse, kar bi od daleč lahko spominjalo na pravno državo.”

Problem je, ker v Sloveniji ni pravne države.

Ni demokracije - saj imamo v parlamentu zgolj derivate socialistov ( nacional -socialisti, internacional -socialisti, liberalni socialisti in krščanski socialisti) - ki so vse napajane iz državnega proračuna in še dodatno iz te mafijske socialistične korporativne mreže.

Ni kapitalizma - kajti sloji, ki imajo največ denarja - niso na trgu - ne tekmujejo - ampak sodelujejo in pri tem breme slabega poslovanja prenašajo na kupce z višjimi cenami. Inflacija skokovito raste že ob najmanjšem pulzu iz tujine.

Ni pozitivne selekcije in dobrih plač- ker trg dela ne deluje. Večina zaposlenih dela za “podjetje” Država, službico dobijo, ohranjajo in vzdržujejo s pomočjo politike, nepotizma itd- ne pa z rezultati dela. Večina ljudi je vsaj malo priviligiranih in zelo nesamostojnih, neodraslih - zato se zelo bojijo sprememb in sploh trga in kapitalizma.

V Sloveniji imamo zato najslabše vrste fevdalizem. Elito, ki ne tekmuje na TRGu  in res nesramno bogati po Semoličevi demagoški paroli ( proti liberalnim reformam!!!!), da “revni bodo še bolj revni in bogati bodo še bolj bogati!”. Ker ne tekmuje - temveč ribari v kalnem na račun delavcev, državljanov, večine - ki plačujejo njihovo bogatenje z visokimi davki in visokimi cenami in slabim standardom. V ta fevdalizem spadajo tudi dvorjani, dvorni sodniki, tožilci, policaji, vojaki, uredniki medijev, novinarji, zabavljači množic, profesorji na univerzah, “inteligenca”, “umetniki” itd. V ta fevdalizem spada večina tlačanov, ki za razliko od srednjega veka plačujejo 5x do 6x višje davke kot jih je plačeval tlačan pred 1500 leti v srednjem veku.

Zdaj je že jasno, da v Sloveniji nismo imeli pravega komunizma od leta 1948 naprej. Kajti prvi komunisti ( internacional -socialisti) so uničevali državo Slovenijo in pravni red z revolucijo, da bi te ljudi in ta kos zemlje pripojili Moskvi. Bili so prvi NARODNI IZDAJALCI. Potem pa je leta 48 Tito uvedel nacional - komunizem oz. bolj točno - YU nacional -socializem katerega večina kategorij še danes velja v Sloveniji. Torej FEVD. Ne čisto jasno proti Judom kot je ata Hitler (oče nacional -socializma) zahteval - temveč OSTRO PROTI TUJEMU KAPITALU in tujim investicijam - kar slišimo od Foruma21 in njegovih gradualističnih profesorjev socialistične ekonomije npr. Mencingerja.

A to še ni vse. Tu so še vojne vsake toliko časa - ko se fevdalci med sabo kdaj stepejo ali udarijo preko meje.

Čas je za kapitalizem, za pravno državo, za globalizacijo in za demokracijo. Smrt socializmu - smrt fevdalizmu. Smrt socializmu -svoboda državljanom in blagostanje vsem delavcem. Razbijmo FEVD z vsemi privilegiji in birokracijo - odprimo državo Slovenijo TUJEMU kapitalu, da bo imel vsak delavec kaj od tega, da bomo končno zvišali standard. Postavimo klasično pravno državo in z njo zavarujmo temelje tržne ekonomije.

Matej Kovač v članku v Financah piše o tem, kako je s pridobivanjem in z vzgojo talentov. Danes je sploh v Sloveniji to le PR. Ko pa je treba talentu posvetiti pozornost, mu omogočiti razvoj in ga dobro plačati - pa nič.

Primerja razvojnike z diplomami tehničnih ved s trenutno popularnimi vrhunskimi športniki, ki so res izvrstno plačani za izvrstne rezultate. Pri nas v Sloveniji pa je še vedno prisotna socialistična parola o uravnilovki, da moramo imeti vsi enake dohodke, da ne smemo imeti bogatih in revnih - ki je ne samo blazno neumna in nerealna, temveč vodi tudi v propad in revščino celotno družbo.

Kapitalizem že 400 let vlaga v razvoj, dobro plačuje - bogovsko plačuje najboljše kadre, vlaga ogromno denarja v razvoj kadrov od vrtca naprej - saj so najboljše šole in univerze na svetu v kapitalističnih državah. Ne samo v nogometaše, sploh v tehnične kadre. Pri nas pa še vedno iščemo neko novo pot, neko svojo ureditev.

“Za marsikoga je govorjenje o denarju, ko gre za motivacijo talentov, nespodobno. Narobe. Talent je redka dobrina in vrednost redke dobrine najbolje opredelimo z denarjem.”

Moto članka je, da je potrebno TALENTE plačati in meriti predvsem z DENARJEM, z veliko denarja. Ne samo s pozornostjo. Ne samo z nakladanjem in parolami. Dobre kadre je potrebno plačati nekajkrat več kot povprečne kadre. V Sloveniji pa je povprečnost zapovedana in negovana, celo z zavistjo, če že uravnilovka ne prime. Razen v primeru tajkunov, ki pa so tako ali tako samo ime- nalepka za socialistično mrežo “našega denarja”, ” našega kapitala”.

Kovač navaja konkretne podatke kako nemška tehnološka podjetja ( Siemens, Bosch) vzgajajo svoje tehnične kadre že od vrtca naprej, saj odpirajo svoje vrtce, svoje šole in svoje tehnične fakultete, da bi ja razvijali tehnični talent pri svojih kadrih.

Znanje je najboljši kapital 21. stl. in morda tudi naprej.

Zelo všeč mi je izjava, da slovenski vrtci in šole dresirajo proletarce z diplomami, proletarce z magisteriji in proletarce z doktorati. Kako bi drugače razumeli, da je v Sloveniji toliko izobraženih ljudi, ki pa na kapitalizem in socializem gledajo isto kot kak neizobražen in zatiran proletarec iz 19. stl. Tako arhaično, tako konzervativno, tako nekompetentno in tako nepodjetno. Nimajo razvitegaOdraslega, še kar naprej so nebogljeni Otrok, ki rabi pomoč, zaščito, vodenje Države.

Včeraj se je ob 23h končala finalna tekma na Dunaju. Prvenstvo Švice in Avstrije EURO 2008 je bilo doslej najboljše glede hitrega, borbenega in kombinatornega nogometa. Končno prihaja žogobrc 21. stl. Pravila so res prisilila ekipe, da čimprej zabijejo čimveč golov. Niti vodstvo 2:0 ni pomagalo. Posebej Turčija je bila znana po velikih preobratih. Najlepše so že v startu igrale Nizozemska, Portugalska in Španija. Katastrofalno slab ( težko gledljiv) nogomet so igrali Francozi, Italijani, Hrvati in Grki - da o Avstrijcih, Švicarjih in Poljakih sploh ne govorimo. Presenetili pa so Hrvati (zgolj z eno igro) in v finišu Turki in Rusi. V bistvu je bilo presenečenje, da na finalni tekmi ni padlo 5 golov, od Špancev sem pričakoval vsaj 3 in od Nemcev vsaj 2. Tako pa so Nemci zelo razočarali s streli in z igro, Španci pa bi lahko dali vsaj 10 golov po vseh akcijah in 3 vratnicah.

Edina slaba stvar so bile grozne nevihte - ter sploh TV prenos avstrijskih in švicarskih režiserjev, ki niso kazali podaj in golov iz večih zornih kotov. Kot da so najbolj pomembni zgolj obrazi in veselje igralcev, ki so zadeli gol.

Komentatorji in voditelji analiz iz studia TV3 so bili meni odlični - le Goran Obrez ( ki je spremljal finale) in zganjal hiper vraževerje v zvezi s Španci mi je šel zelo na živce kot slab komentator. POP TV in RTVSLO športni novinarji se lahko skrijejo. Dolgočasni, moreči in brezvezni - tako, da bi v njihovem primeru raje vklopil MUTE - kot da bi poslušal njihovo debilno čvekanje. Sicer se pa ve - kako na teh televizijah prilezejo na vrh ravno najslabši (pa Tepina ni edini primer).

Solidno so igrali Nemci ( čeprav so proti Hrvatom, Turkom in Špancem igrali strašansko slabo). Težko sem dojel, kako lahko ene reprezntance v formi tako nihajo ali v trenutku tako zelo padejo ( kot Portugalci in Nizozemci - ki jih je pokopala ena slaba igra - v večini pa so igrali odlično, celo boljše kot Španci).

Zelo zanimivo mi je bilo - kako je moja žena uživala tudi ob teh tekmah, ki sem jih imel možnost vse delno spremljati. Ponavadi sem podojenga dojenčka med tekmo nosil in mu podiral kupčka, mu blažil krče - medtem, ko je žena starejšega otroka dajala spat in uspavala. Drugi polčas sva lahko oba v miru iz kavča v leže gledala. Vmes sva debatirala. Presenetila mi je pripomba  žene ( glede na to, da se ponavadi njenim ugotovitvam skoraj vedno usuplo strinjam), kako imajo nemški igralci surove in arogantne face. Hladni kot kakšni nacisti iz filmov, kot SS.

Če bi ocenjeval po igri - po lepoti igre, hitrosti, lepih akcijah, izvrstni kombinatoriki - bi na prve tri mesta dal Nizozemce, Špance in Portugalce. Na četrto pa Ruse in na peto Nemce in Turke. Italijani in Francozi pa spadajo tako kot počasni balkanski Hrvati v sam poden - v dolgočasni fuzbal 20. stl.

Na Financah sem igral igro. Večino časa sem bil med prvih 10, nato pa sem padel okrog 100-tega mesta in se na koncu malo približal 40-tim.

.                                                                                                         rezultat tekme      moja stava

1.       Švica   0   :     1    Češka                    A         16         Češka             Češka              1 točka

2.      Portugalska   2  :  0    Turčija              A         16        Portugalska      Portugalska      1 točka

3.      Avstrija   0 :  1    Hrvaška                   B         16        Hrvaška           Hrvaška           1

4.      Nemčija   2      :  0    Poljska               B         16        Nemčija           Nemčija          1

5.      Romunija   0    :  0    Francija             C         16        neodločeno      neodločeno      1

6.      Nizozemska   3  :  0    Italija               C         16        Nizozemska    neodločeno       0

7.      Španija   4       :  1    Rusija                 D         16        Španija            Španija            1

8.      Grčija   0         :2    Švedska                D         16        Švedska           Švedska           1

9.      Češka   1         :  3    Portugalska        A         16        Portugalska      Portugalska      1

10.    Švica   1          :  2    Turčija               A         16        Turčija            Turčija            1

11.    Hrvaška   2      :  1    Nemčija             B         16        Hrvaška  Nemčija       0

12.    Avstrija   1      :  1    Poljska               B         16        neodločeno      Poljska            0

13.    Italija   1          :  1    Romunija            C         16        neodločeno      Italija   0

14.    Nizozemska   4  :1    Francija              C         16        Nizozemska     Nizozemska     1

15.    Švedska   1      :  2    Španija               D         16        Španija  Španija 1

16.    Grčija   0         :  1    Rusija                 D         16        Rusija  Rusija 1

17.    Švica   2          :  0    Portugalska        A         16        Švica  Portugalska      0

18.    Turčija   3       :  2    Češka                 A         16        Turčija  Češka             0

19.    Poljska   0       :  1    Hrvaška              B         16        Hrvaška  Hrvaška        1

20.    Avstrija   0      :  1    Nemčija             B         16        Nemčija  Nemčija       1

21.    Nizozemska   2  : 0    Romunija           C         16        Nizozemska  Nizozemska 1

22.    Francija   0      :  2    Italija                 C         16        Italija  Francija           0

23.    Grčija   1         :  2    Španija               D         16        Španija  Španija          1

24.    Rusija   2         :  0    Švedska              D         16        Rusija Švedska           0

25.    Nemčija   3      :  2    Portugalska        4          Nemčija  Portugalska 0

26.    Hrvaška   2      :  4    Turčija               4          Turčija  Hrvaška 0

27.    Nizozemska   1  :3    Rusija                 4          Rusija  Nizozemska     0

28.    Italija   2          :  4    Španija               4          Španija  Španija          3

29.    Nemčija   3      :  2    Turčija               2          Nemčija Nemčija        3

30.    Rusija   0         :  3    Španija               2          Španija  Rusija            0

31.    Nemčija   0      :  1    Španija               1          Španija  Španija          3

Skupaj doseženo: 25 točk

Ocenil sem, da bo padlo 81 golov, padlo pa jih je 77. Zmagal je Dobrman, ki je dosegel 30 pik. Bravo stari!

Zafrknile so me sledeče reprezentance, ki so iz tekme v tekmo nihale iz ene skrajnosti v drugo: Hrvaška, Nemčija, Rusija, Italija, Nizozemska in Portugalska.

Drugače pa je šport poleg popularne glasbe eno redkih področij, kjer udeleženci lahko takoj z uspehom prilezejo na vrh - ne glede v kako socialistični državi živijo. Enostavno z rezultati takoj dosežejo maksi plače.

Kaj bi bilo, če bi rekli, da mora imeti npr. Slovenec Torres ( ali Senna ali Casillas, Sergio Ramos, Marchena, Puyol, Capdevila, Iniesta, Xavi Hernandez, Fabregas (od 63. Xavi Alonso), Silva (od 66. Cazorla),  od 78. Güiza). v Sloveniji isto plačo kot večino delavcev - hkrati pa mora po načelu pravičnosti v reprezentanci igrati tudi sosedov Anton, ki je zaslužni član LDS, pa še Gregor iz ZARES, ter seveda Borut iz SD. Le kako bi se ta reprezentanca uvrstila? Pri nas pa se prav na vseh področjih, predvsem pa v gospodarstvu in politiki dogaja točna taka negativna selekcija.

Če pa bi Torres pobegnil v tujino - pa zavisti bi ne bilo konca in kraja - kajti le kako se lahko socialne razlike tako hitro višajo v Evropi?

Mrkaić primerja par cen izdelkov in storitev v Sloveniji in v ZDA.

“Visoke cene so predvsem znamenje zaprte družbe, kjer so si številni lobiji izborili ekonomske rente.”

V Sloveniji nimamo takega ekonomskega liberalizma, ki bi vsakemu človeku omogočil svoboden vstop na trg dela. Kdorkoli v Sloveniji resnično ustvarja in dela - ta ve, da ima skoraj vsaka poklicna skupina v Sloveniji z raznimi pravili, pravicami, birokracijo itd zaščiteno delovanje pred drugimi konkurenti. Imamo nešteto vrtičkov, fevdov in fevdalcev - katerih glavna skrb ni ustvarjanje, delanje in služenje - temveč iskanje in zabetoniranje stalnih rent. Krog priviligirancev, krog elite - ki ni postala elita s pomočjo pozitivne selekcije.

Ne samo notarji, lekarnarji, odvetniki, prevozniki, tudi projektanti, zdravniki itd.

Tam, kjer manjka primerjave, oz. tekmovalnosti pa so storitve slabe in predrage.

Tipičen primer je zdravstveno zavarovanje, ki je dražje v Sloveniji kot v ZDA - hkrati pa v ZDA takoj prideš do zdravnika in do operacije, medtem, ko v Sloveniji ljudje v večmesečnih čakalnih vrstah prej umrejo kot pridejo na vrsto - razen elite, ki s podkupovanjem ali zlorabo položaja in vez preskoči vrste. Sicer pa so vrste ( in bohotenje birokracije)  tipična pojavna oblika neučinkovitosti socializma ( slabe plače, neučinkovitost dela, gospodarsko propadanje, slaba organizacija dela, slabo vodenje podjetij, slabi izdelki in slabe storitve, predvsem pa “NIHČE NI ZA NIČ ODGOVOREN”).

 Kaj še razkrinka Mićo Mrkaić v svojem članku v Financah:

“V Sloveniji sem za zdravstvo (prispevki za obvezno zavarovanje in premija za prostovoljno zavarovanje) plačeval okoli 380 evrov na mesec (vsi prispevki), v ZDA pa plačujem mesečno 180 dolarjev oziroma 108 evrov.

Glede na povprečni BDP na prebivalca torej v Sloveniji plačujem sedemkrat več (!) kot v ZDA. Kaj je torej narobe s tako imenovano socialno Slovenijo, da so me celo pri bojda humanem sistemu zdravstvenega zavarovanja odirali kot vola? Gre za ropanje, ki mu luzerji, lenuhi in profesionalni levičarji pravijo solidarnost, jaz pa pravim, da je to navadna svinjarija. O cenah v Sloveniji in ZDA bi lahko govorili zelo dolgo, že bežna in nesistematična primerjava nekaterih cen v tabeli pa pokaže, da je življenje v Sloveniji presenetljivo drago.

.

Kdo nas odira?

Na koncu se moramo vprašati, kdo nas v Sloveniji odira, da so cene tako visoke. Visoke cene so predvsem znamenje zaprte družbe, kjer so si številni lobiji izborili ekonomske rente, kjer nas z visokimi davki molze država in kjer nas s tako imenovano solidarnostjo ropajo luzerji in lenuhi.

Gre za sistem, kjer je destruktivno podjetništvo (beri: drenjanje pri koritu z javnim denarjem) zelo atraktivna karierna opcija, sistem, kjer foteljaši brez sramu po časopisih zmerjajo kapitalizem in živijo na račun davkoplačevalcev, sistem, kjer lokalni karteli (pa ne samo notarski, da ne bo pomote) zlorabljajo svojo moč nad ljudmi, in sistem, kjer se ljudem vse to molzenje zdi skoraj kot naravni zakon. Jaz pa vas na koncu sprašujem: je tak sistem lahko dejavnik kakovosti življenja? Odgovorite si sami, spoštovani bralci.”