Osebno mislim, da je Uprava namenoma pozabila poslati normalno sporočilo tujini. JEK ima redno kakšne izpade, saj je zaščita potrojena. Desettisoče elementov in naprav pod zaščito - in samo eden ne dela več po nazivnih podatkih - pa že zaščita vrže ven JE iz obratovanja. Seveda se JE ustavlja zelo dolgo, najmanj 6 ur. Normalno je, da dan izpada JEK iz omrežja prinese ogromno gospodarsko škodo ( 1 miljon € + iz tujine moramo nujno po visoki ceni kupovati 33% elektrike, ki jo Slovenija porabi).

Nazaj k politiki. Zjutraj na dan ekscesa sem poslušal Val 202. Novinar je ves čas sejal paniko, bil je pripravljen, da bo delal proti jedrski opciji v Sloveniji. Šel je v telefonsko anketo, kaj mislite o nesreči, ki jo je še panično podžigal. Hkrati se je to prepletalo še s poročili in z vstopi drugih novinarjev v eter. Brez dvoma - spet zelo in ZARES organizirano. Bil je pripravljen, bilo je vse vnaprej organizirano. Tako kot pri vseh aferah v Sloveniji, ko 754 novinarjev tuli histerično isto stvar.

Najbrž je jasno kdo danes zagovarja nov reaktor 4. generacije z dvojno močjo sedanjega reaktorja. Zagovarja jo sedanja koalicija oz. SDS.

Katera stranka se danes oprijema v politični volilni kampaniji v svojem programu največ visokoletečih parol o ekologiji, zdravstvu, sociali itd? Pri visoko-letečih geslih ni potrebno imeti znanja, ni potrebno razgrniti korakov dela, ni potrebno delati, ni potrebno pokazati rezultatov. To je najbolj easy način za pridobivanje zbeganih in nemislečih in osebnostno šibkih volilcev.

To je ZARES: ZARES ima tudi največ privžencev med novinarji in birokrati. Levičarji so ne samo letos, ampak skozi vso zgodovino pokazali, da jim država ali skupno dobro družbe ne pomeni nič - z lahkoto blatijo, sramotijo ali uničujejo državo - le da jim to koristi pri vzponu na oblast.

Mislim, da je Andrej Stritar namenoma naredil napako. To je organizirana napaka. JEK ni nič kriva. Res je puščal ventil primarnega sistema, ki je radioaktiven, toda znotraj zadrževalnega hrama. Vse pod kontrolo. Za inženirje je to majcena napakica. Za množico praznih glav je to lahko velika panika in tesnoba. In zato gre. Povečevati paniko med množico, paniko o jedrski energiji, paniko o genetiki, paniko o onesnaževanju. In to s strani voditelja ZARES, ki je še par let nazaj hotel večino davkoplačevalskega denarja POTROŠITI za novo termoelektrarno Trbovlje, ki je pa res največja možna svinjarija. Torej popoln obrat “NOVE POLITIKE”. Mar bodo državo vodili ljudje, ki nimajo pojma o tehniki, industriji, ekologiji in KAJ ŠELE O ekonomiji, ki so 25 let pacali enega najlažjih faksov v Sloveniji?

Kaj pa ostane levim strankam, ki nimajo trdnih programov, ciljev in konkretnih korakov do njih. To da nabijajo lepe parole, hkrati pa kurijo v množici strah in tesnobo.

Čas je, da šef vrže iz službe svojega podrejenega Stritarja iz Uprave. Prehuda šlamastika.

J.P. Damijan se je spametoval. Pustil je šarlatensko spogledovanje s politiko in izlete od Janše do Pahorja. Začel je spet pisati kvalitetne ekonomske članke. Ne vem še, če bi ga zaradi prve lastovke - ob vsem socializmu zadnjih 3 let - uvrstil med liberalne avtorje v svoji Blogroli. Vsekakor pa tale članek je zelo liberalen. In kvaliteten.

Ima pet predlogov kako povečati gospodarsko neučinkovito ( potratno, zapravljivo, nazadnjaško, parazitsko) socialistično slovensko državo:

Prvi predlog: demonopolizacija javnih storitev in javno-zasebno partnerstvo

Charles Wheelan v knjigi Naked economics (2002) začenja četrto poglavje z naslovom “The army was lucky to get that screwdriver for $500″ z enim najljubših vicev Ronalda Reagana, nekdanjega predsednika ZDA, o stanju v nekdanji Sovjetski zvezi. Vic gre takole. Neka ženska, ki želi kupiti lado, pride na vladni oddelek za motorna vozila in izrazi svojo željo uslužbencu. Vladni uslužbenec ji razloži, da je za lade dolga čakalna vrsta. Ženska kljub temu vztraja pri naročilu. Uslužbenec spusti dolg, utrujen vzdih in žensko doda na konec dolge liste. “Pridite nazaj čez dve leti, 17. marca,” reče. Ženska pogleda svoj koledar in vpraša: “Zjutraj ali popoldne?” Uslužbenec: “Kakšna je pa razlika? To je vendar šele čez dve leti!” “Takrat pride vodovodar,” odvrne ženska.

“Prvič, državne službe ne smejo imeti monopola nad zagotavljanjem storitev in dobrin, razen kadar obstajajo resni argumenti, da bi zasebna pobuda lahko vodila do slabših rezultatov. “

“Drugič, tudi kadar mora država imeti pomembno vlogo pri ponujanju določenih javnih dobrin, denimo pri gradnji cestne in železniške infrastrukture, to nikakor ne pomeni, da mora država sama opraviti ta dela oziroma jih sama financirati. Dovolj je denimo, da država samo določi trase in specificira tehnične parametre ter zahteve glede kakovosti, nato pa prek javnega razpisa izbere najbolj ugodnega ponudnika. “

“In drugič, težava je, ko pri nepopolno konkurenčnem postopku izbire (kar je pravzaprav vedno) država tudi sama financira gradnjo. Zadeva se seveda izrodi v to, da ponudniki dajo “preveč konkurenčne” ponudbe, po izboru pa prek aneksov k pogodbam osnovno razpisno vrednost povečajo za nekajkrat. Javna naročila se zato, kljub formalno strogim razpisnim postopkom, navadno izrodijo v najdražja naročila. Nekajkrat dražja, kot če bi enako storitev ali izdelek kupovali kot zasebniki.”

Drugi predlog: nacionalizacija državne uprave

“Menim, da bi morali pri sestavi prihodnje vlade razmisliti o zmanjšanju števila resorjev ter njihovem vsebinskem združevanju, kot je predlagal denimo Peter Kraljič.

Po švicarskem vzoru bi denimo lahko oblikovali samo sedem superministrstev: 1. za finance, 2. za gospodarstvo (sedanja ministrstva za gospodarstvo, promet, okolje in prostor, “delovni” del ministrstva za delo ter “tehnološki” del ministrstva za visoko šolstvo in znanost ter tehnologijo), 3. za javno upravo (sedanja ministrstva za javno upravo, pravosodje, zakonodajo in notranje zadeve), 4. za zdravje, šolstvo, šport in kulturo (sedanja ministrstva za zdravje, šolstvo in visoko šolstvo), 5. za družino in socialne zadeve, 6. za obrambo, 7. za zunanje zadeve.”

Tretji predlog: izločitev zdravstva in šolstva iz javne uprave

“Mitja Gaspari je pred kratkim predlagal funkcionalno izločitev zdravstva in šolstva iz državne uprave. Gre za dober predlog, ki bi po eni strani omogočil uvedbo enotnega plačnega sistema v javni upravi (ločeno od zdravstva in šolstva), po drugi strani pa dal tema resorjema večjo avtonomijo. “

Četrti predlog: ustavna določba fiskalnega pravila

“Igor Masten je pred kratkim predlagal, da bi v ustavo zapisali jasno fiskalno pravilo, denimo, da smejo javnofinančni izdatki naraščati le v skladu z dolgoročno vzdržno gospodarsko rastjo ali za njo celo zaostajati. “

Peti predlog: neodvisnost regulatorjev

“V zadnjem desetletju smo bili deležni številnih primerov monopolizacije posameznih trgov in nečednih primerov koncentracije lastništva zaradi nedelovanja regulatorjev trga, ki so običajno delovali usklajeno s “politično voljo” vladne koalicije. “

Pahorjevi ekonomisti ( Rop, Tajnikar, Gaspari)  so napisali ekonomski program stranke SD.  Bili so proti liberalnim reformam. Tudi proti malenkostnemu znižanju davkov, ki se ga je vlada lotila. Dejstvo je, da Pahor sploh nima konstruktivnega gospodarskega programa. On bo ohranjal status quo. Naj bi malenkostno zniževali javno porabo. To je tudi vse. Seveda pa je še tu vprašanje, če bodo to res delali, kar danes govorijo.

s56iua je napisal(a): Telekomovi svetovalci pregledujejo Skripti?

Kaj pa Iskratelovi?

Kdo koga prodaja?

Kaj pa država?

Ona nima svetovalcev?

Ona ne prodaja/privatizira Telekoma?

Glede na to, da ima Telekom čedalje bolj postaja ponudnik vsebin - medij, je skrajni čas da se preimenuje v Telekom + medij = Telekomedija.

jeanmarc na forumu Financ

VPLIV EKONOMSKE SVOBODE NA GOSPODARSKO UČINKOVITOST

Index of Economic Freedom, ki ga izdajata Heritage Foundation in Wall Street Journal, je Slovenijo ocenil kot 60,6 odstotno svobodno gospodarstvo ter jo s tem med 157. državami uvrstil na 75. mesto na svetu.

Slovenija bistveno zaostaja po:

- obsegu državne potrošnje,

- višini davkov in

- rigidnosti trga delovne sile.

Ta projekt je vodila županja iz stranke SD. Simšič Danica iz Pahorjeve stranke. Ne samo, da so izbirali najdražji izmed ponujenih projetkov in da je bila po vsej verjetno zraven tudi dokaj velika provizija. Tudi izgubo povzroča ta vzpenjača na grad.

Že vnaprej je to zgrešen gospodarski projekt, saj se bodo vložena sredstva ( morda) povrnila čez 40 let. In potem naj takim ljudem dovolimo voditi naše gospodarstvo in državo?

Mar bomo res prepustili gospodarstvo socialistični eliti, ki nas že 60 let drži v bedi in ki ne zna delati z gospodarstvom in ne z družbo? Kar se kaže v padanju standarda od vojne do leta 1991. Kar se kaže, da je naš standard 3-5x slabši kot stara EU standard in 5-10x slabši od ZDA standarda.

Svet okoli nas se hitro spreminja. Še pred kratkim bi na napovedi, da bodo cene nafte presegle 90 ameriških dolarjev za sod v primerjavi s 40 dolarji za sod leta 2005 ali da bo legendarni severozahodni prehod v Severnem ledenem morju povsem ploven, gledali s precejšnim skepticizmom. Toda oboje se je letos uresničilo.

Varnost oskrbe z energijo in podnebne spremembe so med najbolj pomembnimi izzivi novega stoletja. Naložbe, ki so potrebne za spoprijemanje s tema izzivoma, so ocenjene na bilijone evrov, vpliv, ki ga te lahko imajo na gospodarstvo, pa je lahko pozitiven ali negativen, odvisno od naše odločitve.

Odločitev Evrope je dobro znana. Unija se je zavezala za uresničitev celovitega svežnja ciljev:

1. v zvezi z obnovljivimi viri energije,
2. energetske učinkovitosti in
3. zmanjšanja izpustov do leta 2020, kar je pravzaprav temeljni mejnik na poti k trajnostni prihodnosti.

Vendar to ni dovolj. Prišel je čas, da Evropa izbere najboljšo pot pri izpolnjevanju teh zavez (op. Pavel: manjka podjetnikov in podjetij ter spodbud države le tem!). To zajema tako obsežno oceno tehnoloških možnosti kot tudi dolgotrajno vodilno vizijo za preoblikovanje sedanjega energetskega sistema. Potrebujemo načrt za nadaljevanje poti v smeri, ki jo je evropski parlament prepoznal kot pravo novo industrijsko revolucijo, ki jo bo tako kot prejšnje tovrstne revolucije vodila tehnologija.

V energetiki ni preprostih rešitev

Predlagana vizija bo dilemo Evrope glede varnosti in konkurenčnosti, ki izvirata iz višanja cen energije, spremenila v priložnost za gospodarsko dejavnost in ustvarjanje novih delovnih mest, hkrati pa se bo odločno spoprijela z okoljskim izzivom. Pri vprašanjih energetike ni preprostih čudežnih rešitev. Nobena posamezna tehnologija ni zmožna sama najti rešitve za okolju naklonjeno, varno in konkurenčno energetsko prihodnost. To dejstvo in nove rešitve, ki se lahko pojavijo čez 20 let, kažejo, da potrebujemo več naložb v že znane čiste tehnologije, hkrati pa moramo poskrbeti tudi za prožen časovni načrt prihodnjega tehnološkega razvoja.

Prva prednostna naloga je energetska učinkovitost.

Največji gospodarsko razpoložljiv neporabljen vir energije je po nepotrebnem izgubljena energija (URE). Podvojitev ciljev energetske učinkovitosti, določenih za leto 2020, v letu 2050 bo mogoče z uporabo tehnologij na področjih, ki zajemajo nove gradbene standarde, gospodinjske aparate, hkratno proizvodnjo električne energije in toplote, industrijske stroje in vozila na hibridni pogon.

Druga prednostna naloga je pospešena komercialna uporaba sedanjih tehnologij pridobivanja energije

1. z vetrnimi elektrarnami,
2. hidroelektrarnami,
3. prvo generacijo biogoriv in biomaso.

Nujno je zagotoviti spodbude in tržne pogoje, ki bodo zvišali sedanjo raven naložb v energetski panogi, kar bo pospešilo polno uveljavitev teh tehnologij.

Poleg tega so odločilne tudi raziskave in razvoj, ki se osredotočajo na tehnologije z najviše ocenjenim potencialom:

1. kot so vetrne elektrarne na morju,
2. fotovoltaika,
3. druga generacija biogoriv in biomase,
4. energija valovanja,
5. skladiščenje ogljika,
6. jedrska fuzija in
7. vodik.

Nujna sprememba ometne infrastrukture

Nazadnje je nujna tudi temeljita sprememba omrežne infrastrukture. To bo zahtevalo:

1. boljšo povezanost med državami,
2. veliko zmogljivosti za skladiščenje We in
3. najsodobnejša inteligentna omrežja za vodenje in nadzor energetskih sistemov.

Revolucija informacijske tehnologije bo v energetskih omrežjih povzročila podobno spremembo vzorcev delovanja, kot jo je uvedba interneta v svetu komunikacij, to je vzpostavitev odprtega večsmernega omrežja s takojšnjo odzivnostjo tako pri proizvodnji kot tudi pri distribuciji.

Vodilna vloga Evrope

Evropa je že začela vlagati v vse te cilje in ima na voljo znatna sredstva za to, da prevzame vodilno vlogo pri spodbujanju sprememb. Za zdaj sta glavni pomanjkljivosti

1. razpršenost različnih pobud in
2. šibka povezava med raziskavami in razvojem ter gospodarstvom.

Da bi to razhajanje odpravili, želita portugalsko predsedstvo sveta Evropske unije in evropska komisija predlagati časovni načrt, s katerim bi zagotovili spodbujanje razvoja tehnologije v skladu z zadevnimi političnimi cilji ter ustrezna sredstva.

Kot kažejo podatki za leto 2005, Evropa porabi manj javnih sredstev za raziskave in razvoj kakor ZDA in Japonska, in sicer 2,1 milijarde evrov v primerjavi z 2,5 milijarde evrov v ZDA in 3 milijardami evrov na Japonskem. Da bi lahko na področju tehnologij ostali v vrhu, mora Evropa ta znesek v treh letih podvojiti in zagotoviti bolj enakopravno porazdelitev financiranja med bolj obetavne tehnologije.

Gledano v celoti, bo Evropa z vodilno vlogo v novi industrijski revoluciji, temelječi na učinkoviti uporabi energije, obnovljivih virih, naprednem pridobivanju toplotne energije ter odprtih in inteligentnih energetskih sistemih, lahko odgovorila na izzive varnosti oskrbe z energijo in na podnebne spremembe ter trajnostno izpolnila obljube iz lizbonske agende. Thomas Edison, človek, ki je dokazal, da tehnologija izboljša svet, je nekoč izjavil: “Če bi vsi delali stvari, ki smo jih sposobni narediti, bi dobesedno osupnili sami sebe.” Evropa ima zdaj veliko priložnost, da osupne svet z energetsko revolucijo, temelječo na tehnologiji. Te priložnosti ne smemo zamuditi.

Manuel António Gomes de Almeida de Pinho je portugalski minister za gospodarstvo in inovacije. Andris Piebalgs je evropski komisar za energetiko.

Finance

Nekje na forumu Financ sem pred časom prebral misel, ki mi je dala misliti. Menda je to misel predlagal “shaman”.

In sicer:

Glasovalno pravico na volitvah in referendumu - ki gre danes vsem polnoletnim ljudem - bi morali imeti zgolj ljudje, ki plačujejo davke.

In še to bi morala biti stopnjevana.

Človek, ki plača 1000€ bi moral imeti eno glasovalno enoto.

Človek, ki plača 5000€ davka državi na leto, bi moral imeti 5 volilnih glasov.

Človek, ki plača 15.000€ davka pa 15 volilnih glasov.

Državo bi s tem naredili učinkovito, gospodarno. Uvedli bi pozitivno selekcijo.

Kajti kaj se danes dogaja?

Da razvajeni in nedelavni ljudje izbirajo take politične stranke ( leve), ki zagovarjajo povečanje davkov in povečanje deleža davkov za njihovo “socialno” podporo, subvencije njihove “kulture”, šolstva, zdravstva.

Ali je volitev človekova pravica? Ne.

Država upravlja družbo. Torej bi upravljalce družbe smeli izbirati zgolj ljudje, ki družbo ženejo naprej s svojim znanjem, delom, podjetnostjo. Ne pa lenuhi, paraziti, anarhisti - ki se v odnsou z državo obnašajo kot “slepi slepega vodi!”

To je ena poglavitnih LIBERALNIH davčno - volilnih reform, ki še lahko reši našo zahodno civilizacijo (ZDA, EU) propada. Ali pa nas bodo levičarji zapeljali v tako vrednostno in gospodarsko anarhijo, da nam bodo kmalu vladali muslimani ali Indijci ali Kitajci.

Zakaj je to liberalna reforma? Ker spoštuje lastnino in ustvarjalnost. Naj tisti, ki so boljši imajo več pravic pri vodenju družbe kot pa luzerji in paraziti. Slednji so lahko zgolj veseli, da brez dela in solidarnosti do ubogih sploh lahko živijo v družbi.

 Intervju s predsednikom uprave Elektro Ljubljana, Mirkom Marinčičem

»Grožnje s temo so primitivne«

Proizvodnja elektrike ne dohaja porabe – Prenosno omrežje je prešibko za živahnejši uvoz in izvoz, distribucijsko pa za priklop novih porabnikov – Poraba elektrike raste hitreje od napovedi

Delo, Pet 28.12.2007

Ljubljana– Predsednik uprave Elektra Ljubljana Mirko Marinčič je pred podražitvijo električne energije z novim letom opozoril, da je pred slovenskimi elektro podjetji velik naložbeni ciklus, za katerega bo še višja cena elektrike nujen temelj. V Elektru Ljubljana so prepričani, da je elektrika, brez katere se življenje ustavi v dveh urah, podcenjena v primerjavi s plačili delovanja naprav, ki jih poganja. Z močnejšim prenosnim omrežjem in še eno jedrsko elektrarno bi morda lahko bila cenejša, vendar brez učinkovite rabe ne bo šlo. Poraba raste hitreje od napovedi, zato je, denimo, v Ljubljani omrežje že prešibko za nove porabnike.

Ste od urada za varstvo konkurence že prejeli kakšen sklep, povezan s podražitvijo elektrike 1. januarja?

Postopek še traja, zato o tem ne morem govoriti. Distribucijska podjetja smo se zagotovo vedla zelo odgovorno, pri prodaji elektrike ne ustvarjamo dobička. Tudi prihodnje leto ga ne bomo. Letos upam, da bomo poslovali pozitivno, kar od nas zahtevajo lastniki. Sicer pa ne sprašujte mene, zakaj se bo elektrika podražila. Vprašati je treba naše dobavitelje. Pri tem je pomembno, da je cena električne energije pri nas nižja kot na sosednjih trgih, svojih poceni virov oziroma elektrarn pa nimamo dovolj.

Katere naložbe so najnujnejše?

Elektro Ljubljana je že v preteklih dveh letih povečal naložbe za več kot 50 odstotkov, in to brez dodatnega zaposlovanja, kar je velik uspeh celotnega kolektiva, vseh monterjev, delovodij, inženirjev in precejšnja dodatna motivacija. Letos smo izpeljali več kot 500 naložb v vrednosti dobrih 40 milijonov evrov. Brez težjih nesreč pri delu, to me pomirja. Vendar nas v prihodnje čakajo še večje naloge. Celotno omrežje Ljubljane moramo prenoviti na 20-kilovoltno napetostno raven. Zdajšnji 10-kilovoltni sistem namreč ne zagotavlja več kakovostnega napajanja. Rast porabe je tako velika in nad napovedmi, da ne moremo zagotavljati potrebnih prenosnih zmogljivosti distribucijskega omrežja.

Zakaj poraba tako raste?

Na Novih Poljanah je zraslo več kot 600 novih stanovanj, vsa imajo klimatske naprave. Vsako ima za 12 kilovatov napeljanje električne moči. Pred leti je na koncu ulice nekdo pognal krožno žago in narezal drva za zimo. Vsi so vedeli zanj. Električni motor te krožne žage je imel, za primerjavo, pet kilovatov moči.

Kako velike so težave?

V Ljubljani porabijo desetino slovenske elektrike, 1,3 teravatne ure. Omrežje je staro, skoraj 40 odstotkov je že odpisanega, 70 odstotkov omrežja pa je še 10-kilovoltnega. Sedemsto od 1000 transformatorskih postaj moramo prenoviti, zamenjati pa tudi 70 odstotkov od 800 kilometrov povezovalnih vodov med njimi. Na območju Elektra Ljubljane imamo težave pri zagotavljanju elektrike v

1. Mestni občini Ljubljana,
2. precej kritična je dobava novim uporabnikom na Vrhniki,
3. v Mengšu,
4. Ivančni Gorici in
5. vsem primestju.

Moči ni dovolj, zato moramo posameznim investitorjem v soglasje žal napisati, da se bomo zelo potrudili, da bo priklop mogoč po prenovi omrežja v nekaj letih.

Kako se boste tega lotili?

Smo pred velikim investicijskim ciklusom, vendar bomo morali še deset let zelo trdo delati, da bomo zdržali na tej ravni, ko pravočasno oskrbujemo porabnike z elektriko, in da ne bi nastale razmere, ko je posameznemu investitorju ne bi mogli zagotoviti. Pričakujemo tudi do tretjino več naložb. Natančnejše načrte bomo predstavili januarja. Ne smemo odstopiti od svojega poslanstva, da zagotavljamo vsem odjemalcem kakovostno dobavo električne energije.

Kako na to vpliva gospodarska rast?

Ni preprosto ugoditi sodobnim smernicam odjemalcev, denimo, ko pride investitor in reče, da bo v sto dneh postavil nov Lidl ali da bo v 200 dneh zgrajen nov obrat Kolektorja iz Idrije v Kočevju z več sto zaposlenimi. Nikoli ne vprašajo, ali je tam elektrika ali je ni, vedejo se kot povsod po Evropi – samoumevno je, da je povsod. Napovedi pa so težavne, nihče ne more povedati, ali bo industrija čez 15 let še tako cvetoča. Vedeti je treba, da je dobro poslovanje Revoza, Adrie, Krke in Trima povzročilo nastanek 15 manjših obrtnih con, ki potrebujejo elektriko takoj. To je veliko novih daljnovodov in kablovodov, ampak smo najboljši v Sloveniji in za zdaj ni še nihče ostal v temi.

Naložbe so temelj omrežnin. Glede na potrebe se bodo morale povečati?

Omrežnina je konglomerat odločanja. Naložbe so porazdeljene na

1. proizvodna,
2. prenosna in
3. distribucijska podjetja.

Če bi imeli močnejše prenosno omrežje, bi morda lahko dobivali cenejšo elektriko iz Evrope. Če bi imeli še eno jedrsko elektrarno, bi imeli cenejšo elektriko doma. Poleg tega nam domača proizvodna podjetja zagotavljajo le 70 do 80 odstotkov elektrike, ki jo porabimo. Pri končnem porabniku se to za zdaj še ne pozna. Posebno sem ponosen, da vsa distribucijska podjetja še zagotavljajo kakovostno preskrbo z električno energijo.

Pogoj za to je, kot ste omenili, poslovanje brez izgub. Ste pripravljeni tudi na ostrejše ukrepe za zagotovitev ustrezne cene elektrike?

Zelo sem žalosten, ko govorijo, da Elektro grozi s temo, ker to ni res. Elektro Ljubljana je v vseh kritičnih položajih vzorno odigral svojo vlogo. Če bi bila Ljubljana nekaj dni v temi, bi se zavedli, da je oskrba z električno energijo temelj za delovanje druge infrastrukture. Verjetno bi bilo takrat manj kritik zaradi višjih cen, ampak to se mi ne zdi konsistentno. Še vedno verjamem v družbeno odgovornost podjetij in odjemalcev.

Ne, mi vsi skupaj zapiramo škarje:

1. ne sme se investirati,
2. ne sme se dražiti elektrike,
3. ne sme se obnavljati.
4. Samo zato, da nekam napeljemo novo omrežje, plačamo občinam in zasebnikom tudi po 20 odstotkov posamezne naložbe. Morali pa bi se vprašati, ali ne bi raje imeli 20 odstotkov več novih ali prenovljenih objektov in vodov.

Ali ni pri napovedi višjih cen vsaj del družbe menil, da je elektrika že draga?

Do elektrike se vedemo zelo licemerno. Dve uri ne moremo brez nje. Le na redkih delovnih mestih lahko delajo brez elektrike; še kave ne moremo popiti, semaforji padejo, POS-terminali, dvigala, na parkiriščih se ne dvigne zapornica … Za vse to plača ena družina od 20 do 40 evrov, redke več. Če se ta družina zbere skupaj za praznike in da na kupček račune za uporabo naprav, ki jih poganja ta elektrika, za mobilno in stacionarno telefonijo, internet, kabelsko televizijo in pošto, ugotovijo, da so za to plačali več kot 200 evrov. Če še malo poračunajo, plačajo za gorivo in ogrevanje še 400 evrov. Kaj je torej drago?

Elektrikarji so v tem času med deficitarnimi poklici. Imate glede na obsežni načrt naložb tudi načrt dodatnega zaposlovanja?

Zaradi deficitarnosti poklicev elektromonter in elektroinženir je treba narediti nekaj več, da privabimo več kakovostnega kadra v izobraževanje, štipendiranje in pozneje zaposlovanje. S projekti, kot so sončna elektrarna, štipendiranje, možnost priprave raziskovalnih, diplomskih in magistrskih nalog ter izvedbe raznih raziskav, v Elektru Ljubljana oblikujemo korporativno podobo podjetja, ki je zelo razvojno naravnana, napredna v svojih tehnologijah in ponuja več kot samo prodajo električne energije in gradnjo omrežij. Temu je namenjena tudi nova sistematizacija, ki jo zdaj končujemo, ko bomo deficitaren kader precej bolje plačali, kot je bil do zdaj. S tem nameravamo pridobiti ljudi, ki jih vsi potrebujemo, če hočemo imeti kakovostno preskrbo z elektriko.

Borut Tavčar

Ne vem več kako se označi ta virus ptičje gripe ali aviarne influence: H5N1?

Ta dokumentarna oddaja je govorila, da je to nov virus, zato izjemno hitro mutira. Sporočili so še, da je v Aziji do sedaj umrlo že preko 250 ljudi. Prikaže družino, kjer se je 11 letna deklica nalezla virusa od perutnine, mama in teta pa od nje, ko sta jo negovali. Smrt je za deklico nastopila v nekaj dneh, niti dihalni aparati in sodobna tajska bolnica ji niso mogli pomagati. Imel sem občutek, da imajo na Tajskem bolnice veliko bolj kvalitetno opremljene s sodobno opremo kot pri nas. Par dni kasneje sta zboleli še njena mama in teta. Samo teta je po hudih mukah preživela.

Dosedaj se virus prenaša iz živali na človeka, zaznali pa so že več prenosov iz človeka na človeka. Ker je nov virus, ima blazne sposobnosti vrtoglavo hitrega mutiranja. Čez čas se bo unesel, ker mu kot parazitu ni v interesu, da njegov gostitelj umre. Ko bo virus mutiral tako, da se bo znal prenašati po zraku, bo zaradi globalizacije prometa in turizma v trenutku nastala globalna epidemija smrtne gripe. Najbolj bodo nastradali ljudje v velemestih. Nasploh se prebivalstvo v 21. stl. množično seli v miljonska velemesta, kjer živi danes že več kot polovico populacije sveta. Le redki bodo preživeli. Baje so najbolj občutljiva populacija prav mladi moški, otroci in ostareli. Ti znanstveniki ocenjujejo, da bo v prvi rundi epidemije umrlo po svetu 150 miljonov ljudi. Če bo to npr. jeseni, potem bo spomladi nov val z dvojnim številom žrtev. In spet naslednjo jesen..

Zaenkrat so se vlade in WHO odzvale dokaj počasi in birokratsko. V šestih mesecih bodo s pomočjo kurjih jajc zmogli izdelati le toliko zdravila, da ga bo lahko dobilo samo 40% prebivalcev. Skratka gašenje požara, namesto preventivnih cepljenj. Film se je veliko ukvarjal s sociološkimi projekcijami neredov in vdorov v bolnice, z dilemami zdravnikov, ki se boda morali odločati komu dati zdravilo in komu ne, koga priklopiti na dihalni aparat in koga pustiti umreti itd. Ukvarjal se je z vplivom epidemije na gospodarstvo, na množične nerede, rope, pomanjkanjem delavcev, propadom borz, pomanjkanjem hrane itd.

Nasploh je bila dokumentarna oddaja dokaj histerična, širila je paniko in brezup. Širila je pesimizem, da vlade in zdravstvo nič ne naredijo. Da čakajo na trenutek epidemije, ko bo za večino ljudi že prepozno. Na splošno mi gredo take oddaje zelo na živce. Če ne od ekologov, pa poznamo te prijeme “ozaveščanja” od levičarjev. Tudi pri nas v Sloveniji zadnji mesec vlada izredno stanje, “vse je narobe”, “vedno novi problemi”, ali kot je dejal eden od mojih sodelavcev “nekaj pa že mora biti na tem, če toliko novinarjev podpiše peticijo”. Ljudi nasedajo tej množični levičarski histeriji. Današnji ljudje so zelo razvajeni v večini, zato imajo nizek prag tesnobe. Že par problemov na TV jih spravi v izrazito slabo voljo, jih vrže iz tira. Za tolažbo pa iščejo instant rešitev, kar pa so prehitri in vsiljeni zaključki, brez resne analize in globljega pogleda, pa še brez vključevanja podobnih lastnih in tujih izkušenj.