PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Arhiv za 'inženirji družbe, modne družbene smernice' Kategorija

Procent splavov na zanositve

Objavil pavel dne 21.04.2014

To je zemljevid

  1. “vrednot”,
  2. necivilizacije,
  3. neodgovornosti,
  4. lažnih pravic,
  5. zlaganih pravic
  6. propada civilizacije, duševna in duhovna smrt družbe, družine in osebe
  7. barbarstva
  8. množičnih zločinov
  9. kulture smrti
  10. kolektivne zmedenosti, neorientiranosti in kolektivne norosti večina prebivalcev ali kolektivne psihopatskosti njihovih idejnih, političnih in gospodarskih voditeljev
V Sloveniji, ki je rdeča to pomeni, da je vsak drug spočet otrok ubit že v prvih 3 mesecih življenja. V Rusiji pa je 80% spočetih otrok ubitih v prvih mesecih življenja. Človek še nikoli v svoji zgodovini ni bil tako zblojeno krut kot v današnji materialistični civilizaciji brez duše in duha. Tako sociopatsko nesočuten, nesolidaren, samodestuktiven, proužitkarski egoistični prasec.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družba, Družina, Rusija, Slovenija, Socialistična Federativna Republika EU, inženirji družbe, modne družbene smernice, motnje osebnosti PSIHOPATI, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, politika, slabo vzgojen otrok | Brez komentarjev »

Centralni planerji razvoja v Sloveniji 2014 in njihove 3 smeri

Objavil pavel dne 21.04.2014

Kot je že filozof dr. Ivo Kerže nakazal je k porastu komunizma v Sloveniji in njegovi ohranitvi ključno vlogo igralo svetobolje in uničenje moškega – gospodarja, podjetnika, moža, očeta, ustvarjalca, delavca v lumpenproleterskega slabiča ali birokratsko oportunističnega slabiča. Socializem pa je dal ženski vlogo voditeljice, komandantke. Vsaj idejno, če že v realnosti ni mogel iz svojih buržuaznih spon in navad.

Po 50 letih komunistično -fašističnega materializma nam danes ti moški slabiči in te ženske ukazovalke v večini ne znajo postaviti smeri, biti podjetni, ker nimajo zadosti duše in nič duha ( so metafiziki sovražni, imajo pa radi vraževerje, ideologije). So zgolj proto-materialistični grabežljivci.

. V Sloveniji se zato ves čas razvijajo (edini socialistični akter je kartel ali oligarhija Forum21) samo tri smeri ( ki jih vodi birokratsko-mafijska socialistična politika):

  1. proti manjvrednemu Balkanu, kjer edino lahko še kaj pokupimo in prodamo svojo klump robo, svoje klump storitve in jih balkansko nadmudrimu in jih sužnjelastniško okupiramo
  2. proti Rusiji in nekdanji SZ, ki so razvojno tako v podnu in jih mi “razumemo” in “znamo z njimi delati”
  3. nepodjetniško ŠTACUNARSTVO: preprodaja robe iz razvitega Zahoda in iz Azije. Zato ne rabiš biti dober podjetnik, če te vsa državna birokracija ščiti tistih par kolhozov: Mercator, Merkur, ki takoj ob malce bolj odprtih mejah počepnejo z velikimi dolgovi, ker njihova nadstavba ne zna racionalno trgovati, kljub temu, da so običajni prodajalci dokaj nizko in mizerno plačani tudi zaradi krivde parazitske države, ki vsakemu delavnemu državljanu pobere 60% ustvarjenega.
.

Davčno zajedalske razmere so torej najmanj 6x slabše kot v “mračnem”, “črnem” srednjem veku, ko je aristokracija brutalno stiskala tlačane s kar 10% davkom in so se zato pojavili kmečki upori. Pri nas pa so zaenkrat samo upori nedelavne birokracije, ki se noče odpovedati niti 10% znižanju svojih nepravično velikih plač, ki so brutalno ukradene ustvarjalnim delavcem in kmetom.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družba, MGMT - gospodarjenje - upravljanje, Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, birokracija, davki, denar oz. kapital, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, kartel_monopol_oligopol_OLIGARHIJA_MAFIJA, korupcija, motnje osebnosti PSIHOPATI, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, politika | Brez komentarjev »

Roosvelt, Hitler, Mussolini, Tito, Mencinger: nacional-socialistični kolektivisti

Objavil pavel dne 21.04.2014

Kaj imajo skupnega fašizem, nacizem in new deal? Lahko bi sem dodal tudi ideologe slovenskega ( prej provincialno socialističnega) nacionalnega interesa v gradualistični socialistični “tranziciji” od bossa Kučana do dr. Mencingerja in danes JPD, ki so v Sloveniji mainstream in so v celoti odgovorni za slovensko gospodarsko polomijo zadnjih 30 let, ko so v glavnem ropali delovno intenzivna podjetja in gradili monopolne štacunarske kolhoze ( za kar ne rabiš biti ustvarjalen podjetnik kar tipični mafijski sovjetski birokrat nikoli ne bo postal, ker je antipol ustvarjalnosti in na vektorju grabežljivosti fevdalca, ki meji na sužnjelastnika), ki so danes v astronomskih rdečih številkah, zadolženi in uničeni Ves “razvoj” pa je bil usmerjen v zasužnjevanje puščave – manjvrednega “divjega zahoda” : Balkana ( sužnjev – SLAVE -v SFRJ) in nerazvitega Rusko sovjetskega imperija.

Kolektivizem, etatizem, sovraštvo do liberalnega kapitalizma, prostega trga, vero v plansko gospodarstvo in veliko moč Države, ki bo vse rešila, velike množice neumnih, ki “razmišljajo” in govorijo kot eden.

Članek govori o tem kako so bili podobni voditelji Nemčije, Italije in ZDA v začetku 30ih let 20.stl. Kako je bila v zraku močna socialistična miselnost, uničevanje liberalizma, nezaupanja v svobodni trg in posameznika, kako so množice hlapčevsko čakale na ukaze diktatorjev in centralno planerskih birokratov.

Kako so ekonomski svetovalci v teh državah v medijih in v svojih spominih hvalili ekonomske dosežke eden drugega, kako so se zgledovali in kopirali eden drugega.

Zakaj je bila Amerika le bolj odporna kot Nemčija in Italija proti socialističnim gibanjem, ki so poplavila in zadušila Evropo?

Študijo avtor začini z neštetimi citati iz medijev vseh treh držav.

“Roosevelt je za Mussolinija pravil, da je »čudovit« in celo izpovedal, da je »globoko navdušen nad njegovimi dosežki.« Občudovanje je bilo obojestransko. V pohvalni kritiki Rooseveltove knjige iz leta 1933 Looking Forward je Mussolini zapisal: »Spomin na fašizem je načelo, da država ne dopušča več gospodarstva njegovim lastnim mehanizmom … Brez dvoma razpoloženje, ki spremlja tako veliko spremembo, odseva fašizem.« Glavni nacistični časopis Volkischer Beobachter je vseskozi hvalil »Rooseveltovo prisvojitev ideje nacionalsocializma v svojih ekonomskih in socialnih politikah« in »razvoj proti avtoritarni državi«, ki bo temeljila na »zahtevah, da se skupno dobro postavi pred posameznikovimi interesi.«”

“Leta 1944 je ekonomist F. A. Hayek v knjigi Pot v hlapčevstvo opozoril, da ekonomsko planiranje lahko vodi do totalitarizma. Američane in Britance je opozoril, da ne bi slučajno mislili, da obstaja nekaj kot je edinstveno grozna nemška duša. Nacionalni socializem, pravi, gradi na kolektivističnih idejah, ki so prodrle na zahodni svet že pred več generacijami.”

Ronald Reagen je leta 1973 izjavil, da predstavlja fašizem osnovo programa New Deal.

Članek pa se nič ne obregne v to, da je neka balkanska zelo revna država pod Titom od leta 1948 vpeljevala v gospodarstvo fašistične izume gospodarjenja, ki so bili le malenkost manj neuspešni kot komunistično gospodarstvo, ki je povzročalo ne samo revščino, temveč smrt milijonov prebivalcev v 20.stl. zaradi lakote ob neuspešnem gospodarstvu ( Kitajska, Rusija, Ukrajina, Belorusija).

“Intelektualce so skrbele neenakost, beda delavskega razreda in komercializacija kulture, ki jo je ustvarila masovna proizvodnja. (Zdi se, da niso uvideli povezave med zadnjo kritiko in prvima dvema.) Liberalizem se je zdel neustrezen za spopad s takšnimi problemi. Ko je udarila ekonomska kriza, v Italiji in Nemčiji takoj po prvi svetovni vojni, v ZDA pa z veliko depresijo, so protiliberalci zagrabili priložnost in trdili, da trgu ni uspelo in da je prišel čas za drzne eksperimente.”

ZDA so bile veliko bolj odporne na socializem, saj socializem ni mogel porušiti demokratičnih inštitucij kot so sodišča, parlament, policija in iz njih narediti suženjske izvajalce. ZDA tako kot SZ in Nemčija (in SFRJ)niso imele koncentracijskih taborišč. Roosvelt ni mogel postati diktator kot je bil Stalin ( ki je na oblast prišel z prevratom v mafijski strukturi komunistov ali kot Mussolini in Hitler, ki sta bila demokratično izvoljena ali kot Tito, ki je s pokoli in zasužnjenjem polovice prebivalcev prišel na oblast.

VIR

http://www.svetilnik-slovenija.org/publikacije/2014/hitler-mussolini-roosevelt

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družba, Slovenija, Socialistična Federativna Republika EU, Svetilnik.org, ZDA, birokracija, denar oz. kapital, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, javne investicije v osnovno infrastrukturo, kartel_monopol_oligopol_OLIGARHIJA_MAFIJA, korupcija, makroekonomija, motnje osebnosti PSIHOPATI, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, politika | Brez komentarjev »

Spontani red ( Svetilnik)

Objavil pavel dne 20.04.2014

Avtor: Dr. Nigel Ashford, Institute for Humane Studies, ZDA
Dne: 18. april 2014
Že od nekdaj je red bil osrednje zanimanje političnih filozofov in mislecev. Danes se ga splošno razume kot stanje harmonije med ljudmi oziroma kot družbeni mir. V pred-modernem času so koncept reda razumeli kot ohranjanje stabilne oziroma hierarhične ureditve, ki je bila postavljena od boga, narave ali kar obojega. Na red je tudi možno gledati z zornega kota obstoja zakonitosti in predvidljivosti v človeških odnosih oziroma kot odsotnost kaosa. Čeprav ideja reda danes ni več povezana s togo družbeno ureditvijo, ki je postavljeno na temelju privilegijev in moči, se ta še vedno visoko ceni. To je posledica tega, ker red omogoča ljudem z različnimi interesi in vrednotami, da živijo v skupni družbi, ne da bi se bilo treba zatekati k prepirom, konfliktom oziroma državljanskim vojnam. To je moderna ideja spontanega reda.
Bernard de Mandeville je bil prvi mislec, ki je oblikoval moderen koncept spontanega reda. V svoji knjigi The Fable of Bees opisuje paradoks, da lahko »zasebne pregrehe«, kot je posameznikov zasebni interes, vodijo do »družbenih koristi«, kar koristi celotni družbi. Mandeville opazi, da lahko skupek dejanj posameznikov, ki delujejo vsak z ločenimi motivi, privede do družbe, ki trguje, kar pa ni bil prvotni namen nobenega od posameznikov. Ta ideja, da razvoj človeških institucij omogoča posameznikom, da zadovoljujejo potrebe ostalih, čeprav imajo lahko ti povsem zaseben interes, je bil v središču škotskega razsvetljenstva, ki se je nastalo okoli Adama Smitha, Davida Huma in Adama Fergusona. Ti so poskusili uporabiti to idejo na spektru družbenih institucij, vključno s trgovino, pravom, jezikom, človeško moralo, celo na šegah in običajih. Smith je v svojem delu A Theory of Moral Sentiments, ki je odmik od ozke teorije ekonomije, trdil, da se morala razvija počasi. Principi, ki človeštvu omogočajo, da uspeva in napreduje, so bili sčasoma sprejeti v družbi in so tako prestali preskus časa.
Smith, Hume in Ferguson so bili navdušeni nad tem, kako so te vrednote in institucije dorasle do nivoja, da so prinesle celotnemu človeštvu ogromne koristi, čeprav to ni bila ideja nobenega posameznika. Opažanja Adama Fergusona, da so človeška dejanja privedla do superiornega reda v družbi, v primerjavi s tistimi, ki jih je ustvaril človekov plan, so odmevale dve stoletji kasneje v mislih avstrijskega misleca Friedricha Hayeka. Hayek je privzel starodavno idejo, da se institucije deli na tiste, ki so »naravne«, in tiste »umetne«. Hayek pravi, da obstaja tudi tretja skupina, in sicer so to družbene institucije. Ker so te zakonite in urejene, jih ljudje jemljejo tako, kot da so ustvarjene od človeštva, in jih je zatorej možno po volji spreminjati oziroma prenavljati. Hayek poudarja, da je takšno pojmovanje napačno, saj sta se človekov duh in družba razvijali skupaj. Porušenje institucij, ki družbo držijo skupaj, in izgradnja novih institucij, kar so zagovarjali socialisti, vodi do uničenja reda, ki je privedlo celotno družbo do tega, da deluje.

RED BREZ UKAZOVANJA

Spontani red skrbi, da se kolesje družbe še naprej vrti brez potrebe po ukazovanju iz centra. Svobodna družba ni urejena za to, ker bi se ljudem govorilo, kaj naj delajo, pač pa zato, ker razvijajoča tradicija in institucije, ki jih je človeštvo podedovalo, dopuščajo posameznikom, da zasledujejo lastne cilje, pri čemer se srečujejo tudi s cilji drugih. Človeško vedenje sledi določenim vzorcem, ki jih je človeštvo sprejelo in to primarno zato, ker so le-ti omogočili skupinam, ki so jih sprejele, da uspevajo. Ni naključje, pravi Hayek, da se največje razlike v materialnem bogastvu opazijo v državah tretjega sveta. Tam, kjer mesta sovpadajo s podeželjem in kjer se kompleksna pravila srečujejo z bolj intimnimi skupnostmi z zelo različnimi pravili.
Pravila, ki omogočajo kompleksen družbeni red, kot je na primer delovanje mesta ali globalne ekonomije, niso ukazi v smislu kot se ta pojem običajno razume. Pravila, ki posameznikom preprečijo poškodovanje drugih, bili vključeni v krajo, prevare ali kršenje obljub, ljudem dejansko dajejo pri njihovem obnašanju veliko svobode. Ljudem kažejo, kako stvari narediti, ne pravijo pa tega, kako morajo to narediti.
Moralno ogrodje delovanja človeške družbe ni zapisano v kamnu, ampak se nenehno spreminja. Odkrivajo se nova pravila, ki omogočajo družbenemu redu, da bolje deluje. Težava nastane, ker ni znano v naprej, katera pravila bodo delovala in katera ne bodo delovala. Obstoječi zakoni in navade nam kažejo, kaj je delovalo, da nas je pripeljalo do stopnje razvoja družbe, ki jo trenutno imamo. Toda njihova prenovitev kot tudi poizkusi in napake so potrebni, če želimo nadaljevati z iskanjem novih pravil, ki smo jih v preteklosti nemara zanemarjali in ki bodo omogočila delovanje družbe. Družbene institucije, ki vzdržujejo družbo urejeno, kot so institucije, običaji, tradicija in vrednote, so kot orodja. Vsebujejo védenja predhodnih generacij o tem, kako se vesti in obnašati, te pa bodo dopolnjene s spoznanji vzhajajočih generacij in se bodo ponovno prenesle naprej na prihodnje generacije. Takšno ravnanje koristi skupinam, ki privzemajo ta pravila, nam pa niti ni treba vedeti zakaj. Institucije, ki prenašajo informacije o njih, so proizvod človeških dejanj, ki pa ni nujno rezultat človeških namer.
Hayek razlikuje med tremi skupinami družbenih pravil. V prvi skupini so tista, ki jih ustvarimo sami, kot je na primer zakonodaja sprejeta v parlamentu. Drugo skupino imenuje »tiho znanje«. To so pravila, ki jih vsi privzemamo in jih tudi vsi razumemo, ampak jih ne gre ubesediti, na primer občutek za pošteno igro in nepravičnost. Na koncu obstaja še tretja skupina pravil dobrodelnega vedenja védenja, ki ga je možno opaziti in tudi zapisati, toda naši poskusi uzakonitve se lahko samo približajo principu, ki ga opazujemo. Anglosaksonski sistem običajnega prava je primer tega tretjega tipa pravil. Ta se razvija preko različnih sodnih zadev in sodb, ki se nato dodajajo jedru zakonodaje. Anglosaksonski sistem nastaja skozi stoletja, se postopoma izboljšuje in je odprt za prihodnje spremembe. Od teh pravil se učimo, k njim pa tudi prispevamo, čeprav jih mnogokrat ne moremo v popolnosti obrazložiti. Od vseh skupin pravil sta druga in tretja tisti, ki imata moč oblikovati kompleksen red, ki se nanaša na količino znanja, ki je večja, kot ga lahko kdajkoli poseduje katerikoli posamezen človeški um.

ZAKAJ POTREBUJEMO SVOBODO

Zelo zapleten družbeni red za svoje delovanje potrebuje svobodo, saj informacije in védenje, ki omogočajo, da tak sistem lahko deluje, ne morejo biti nikoli nakopičene pri centralni oblasti. Vsak poskus, da bi z uporabo pravil prve kategorije, to je z zakonodajo, spremenili drugo in tretjo kategorijo spontanega reda, bo spodletel, saj je skupna vsota vsega človeškega znanja tista, ki je omogočila ljudem v družbi, da živijo drug z drugim, in je tudi pripeljala do tiste ravni blaginje in populacije, ki jo danes uživamo. To je bilo moč opaziti pri starih socialističnih državah sovjetskega imperija, v katerih je država napadala in spodjedala tradicionalno moralo, pravičnost in pošteno igro, ter se obenem zanašala na zahodna gospodarstva, da bi tako preprečila padec življenjskega standarda ljudi pod eksistenčni minimum. Za doseganje spontanega reda v družbi je svoboda nujnega pomena, saj ne vemo vnaprej, katera pravila bodo delovala. Svoboda je namreč nujna za delovanje procesa poskusov in napak, ki pokaže, kaj deluje in kaj ne. Kreativnost ljudi se lahko izrazi le v družbi, kjer sta moč in znanje izredno razpršena. Tako bodo poskusi vsiljevanja vnaprej določenih vzorcev obnašanja privedli takšno družbo do prenehanja njenega obstoja kot kreativnosti. Napredka se ne more ukazati.
Bistvo za napredek urejene družbe je delitev moči med njene državljane, kot nasprotje koncentracije moči v rokah države. To omogoča družbi, da eksperimentira s pravili in običaji, ki potem vplivajo na njihovo vedenje. Medtem delovanje procesa poskusov in napak omeji vpliv zmot le na majhen segment družbe, obenem pa omogoči, da se tista pravila, ki delujejo, opazi in posnema, če pa se izkažejo za uspešne, pa se jih prevzame v družbeno ogrodje svobodne družbe. Prevzemanje tveganja in kršenje pravil sta dejansko nemogoči v majhnih in bolj domačih ruralnih okoljih, a vseeno so te nujne za ohranjanje tistih, ki živijo v velikih in neosebnih skupnostih sodobnega življenja. Te aktivnosti so bistvene za ohranjanje populacij, ki živijo v močno neosebnih družbah modernega sveta.

VLOGA SPODBUD

V svobodni družbi je življenje ljudi stvar minimalne državne prisile, pa vendar to ni anarhija. Življenje v svobodni družbi je lahko težko, saj posameznike prisili, da se prilagajajo potrebam ostalih ljudi. Svobodna družba deluje, ker navzkrižne interese ljudi med sabo uskljajuje na način, da pri ljudeh ustvarja spodbude, s katerimi le-ti zadovoljujejo svoje želje preko zadovoljevanja želja ostalih. To je v nasprotju z anarhično državo, v kateri lahko nekdo doseže svoje cilje le na račun ostalih. Kot pravi Adam Smith, v svobodni družbi smo spodbujeni, da zadovoljujemo potrebe ostalih, medtem ko zasledujemo svoj lastni interes. Kot če bi delovala nevidna roka.
Ta kompleksen red, ki navzkrižne interese ljudi, ki so si med seboj zelo različni, med seboj harmonizira in časovno usklajuje, je lahko na prvi pogled nejasen. Vendar je nujno pogledati preko te začetne nejasnosti, v kolikor želimo videti, kako deluje svobodna družba. Ko se je Alexis de Tocqueville leta 1831 prvič izkrcal v New Yorku, je slišal, kar je sam opisal kot »zapleteno momljanje«. Ta velik letopisec ameriške družbe je zapisal: »Še preden posadite svojo nogo na ameriška tla, že postanete osupli od neke razburjenosti. Na vseh straneh se sliši zapleten trušč in tisoče glasov sočasno zahteva zadoščenje svojih družbenih potreb.« Preprost poskus, da bi kar preko njenega opazovanja in poslušanja ugotovili, kako deluje družba, nam pove bolj malo. To bi bilo podobno, kot če skušali razumeti mehanizem delovanja ure kar preko govorjenja, koliko je ura. Dejansko gre za to, kako morajo ljudje med sabo vzajemno delovati, kar omogoča, da bo družbena ura še naprej tiktakala.
Pot pri družbenem sodelovanju je v svobodni družbi olajšana z vključenostjo v trgovino. Delno zaradi tega, ker ta ponuja ljudem priložnost, da zadovoljujejo potrebe ostalih, kar sicer preprosto ni možno pri samostojnem delovanju oziroma v stanju vojne vseh proti vsem. Te spodbude ljudem omogočajo, da sodelujejo drug z drugim, čeprav se lahko njihovi politični pogledi ali verska prepričanja bistveno razlikujejo. Ko ljudje ponujajo proizvode in storitve ali pa jih kupujejo drug od drugega, ne vedo, s kom trgujejo. Od trgovinske aktivnosti imajo v svobodni družbi koristi vsi, tako protestanti, katoliki, Židje, muslimani, ne da bi s tem spreminjali njihova temeljna prepričanja. Njihova varnost in blaginja sta v svobodni družbi odvisni od varnosti in blaginje ostalih, s tem pa bistveno presega varnost in blaginjo pri tistih narodih, kjer različni verski pogledi vodijo do sporov. Te razlike se v svobodni družbi razrešujejo po miroljubni poti in na dobičkonosen način, saj so se koristi, ki iz tega izhajajo, prelile po celotni družbi, s tem pa tudi postale del njihovega vrednostnega ogrodja. Odsotnost delovanja tega mehanizma, ki bi omogočal prenašanje moralnih vrednot, v nesvobodnih družbah je eden izmed razlogov, zakaj so družbe, ki niso nikoli poznale svobode, poznane kot tiste z verskimi boji in družbenimi razprtijami.

PRAVO

Ena poglavitnih institucij, ki ustvarja pogoje, da svobodna družba lahko deluje, je pravo. Tukaj se pravo razlikuje od prava v arbitrarnih držav totalitarnih in avtokratskih družb, niti ni enako zakonodaji zahodnih parlamentarnih demokracij. Kot smo videli, gre za sistem, ki se ni razvijal v rokah politike, ampak v odločitvah sodnikov. V delu Democracy in America je Tocqueville razložil, kako zakoni ohranjajo red v svobodni družbi. Sam pravi, da »duh zakona, ki se ustvarja v šolah in sodiščih, se postopoma prebija preko njihovih sten v srce družbe, kjer se potem pretaka do najnižjih razredov, zaradi česar se na koncu vsi ljudje navadijo na pravnega razsodnika.« Zakonodaja se v svobodni družbi ne spoštuje zaradi uporabe sile (čeprav si države pridržujejo pravico do uporabe sile za zaščito svobode), ampak zato, ker temelji na pravilih, ki so se dograjevala in so bila preverjena v resničnem življenju. Te vrednote oziroma duh zakona pa so zelo povezane z moralnim sistemom civilizacije. Preobsežna država, ki družbi vsiljuje različne oblike omejitev, ki se ne prekrivajo s podedovanim ljudskim čutom, kaj je prav in kaj narobe, spodjeda to spoštovanje. Svoboda ustvarja red v družbi in institucije svobodne družbe dajejo ljudem interes za ohranjanje miru bolj učinkovito kot katera koli policija ali koncentracijsko taborišče.
Prispevek je bil prvotno objavljen v The Freeman, julija 1999. Prevod: Free Society Institute.
  • Share/Bookmark

Objavljeno v Adam Smith, Alexis de Tocqueville, Ludwig von Mises, Svetilnik.org, avstrijska šola, inženirji družbe, modne družbene smernice, liberalne reforme ( PRO FREE Market), očetje ZDA, ustanovni očetje ZDA | Brez komentarjev »

Yugo-SLAVE-ni in S-LOVE-nija

Objavil pavel dne 20.04.2014

Da je titoizem po industrijsko tekočem traku proizvajal sužnje (SLAVE) je to vidno tudi danes. Ko infantilno zasvojeno kličejo mamico Socialistićko Državo in se ne morejo odlepiti od hvaljenja  SFRJ ( zelo revne in zadolžene države – na meji tretjega sveta in sredi Evrope).

Medtem, ko je danes zelo malo ljudi, ki ljubijo ( ljubijo = LOVE – tudi svojo domovino), kljub temu, da za to niso plačani s 100 milijoni € kot borčevske organizacije ali gospodarstveniki na liniji. Ki niso zaljubljeni v svoje projekcije kot mladina, ki je zaljubljena v SFRJ zgolj po ukrivljenih pripovedih njihovih starcev, ki jih nehrbtenična in nesamostojna in neuporniška mladina kupi kot zlato.

Po njih delih ( po njihovi ljubezni) jih boste spoznali. Ali so ljubeči samo zaradi plačila in uživanja privilegijev, ali so neljubeči – ker so zlorabljeni sužnji. Ali pa so ljubeči zastonjsko, solidarnostno. ( danes s0 besede ” zastonj” in “sočutje” , “socialnost” in “solidarnost” predvsem v Sloveniji razumljene v čisto parazitsko izkrivljenem pomenu).

Hvala forumašem Financ:

  1. Macon !!!,
  2. Denac,
  3. Ivon,
  4. NN,
  5. oQI23IDCN0948R,
  6. dob
  7. pinpingvin
  8. prerok
  9. foore
  10. menim
  11. hrvatini !!!
  12. SF32
  13. YuTel
  14. leonx
  15. xresp
  16. Karaya
  17. Aleister
katere berem že 15 let na Forumu Financ in ki so mi malo dvignili nivo serotonina ob branju zadnjega vsegliharskega, slabega, Steinbuchovega članka ( kjer sta pozitivni stvari samo naslov in zadnji stavek članka) , ki je po njegovem smehu sodeč hladno ciničen in psihopatski članek. Samo psihopat se smeji ob pobijanju nedolžnih žrtev. Kaže pa tudi na PSovsko pozitivno uredništvo Financ.

Ivon:

“Na tabli piše:

V spomin na žrtve totalitarnih režimov

Izkazujemo čast in žalujemo za vsemi Slovenci, ki so trpeli pod fašizmom in nacizmom Izkazujemo čast in žalujemo za vsemi Slovenci, ki so trpeli pod komunizmom Izkazujemo čast vsem Slovencem, ki so iskali mir in se niso mogli izogniti vojni Izkazujemo čast in slavimo pogum vseh Slovencev, ki se trudijo za narodno spravo Slavimo vse Slovence, ki se borijo za ohranitev slovenske neodvisnosti in njene identitete Slavimo pogum, sočutje in dostojanstvo slovenskega naroda.

Steinbuch kot vidimo ni opazil in zato ne komentira (levi-desni), kdo se je odkritja plošče udeležil, ZRELI ali NEZRELI?????!”

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Dialog, Družba, Slovenija, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, denar oz. kapital, inženirji družbe, modne družbene smernice, motnje osebnosti PSIHOPATI, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda | Brez komentarjev »

Kaj je pomembnejše v družbi? Enakost ali svoboda

Objavil pavel dne 18.04.2014

Družba, ki postavi ENAKOST pred SVOBODO ne bo imela ne prve in ne druge.

Družba, ki postavi SVOBODO pred ENAKOST pa bo imela visoko stopnjo obeh.

Pri svobodi je na glavnem mestu ekonomska svoboda človeka. Da mu družba z davki ne oropa vsega ali večine prisluženega.

Danes je v zahodni družbi opazen močan premik v socializem, kolektivnost, etatizem ( pri množicah) in na drugi strani v crony kapitalizem: mafija in politika se kriminalno spajata in zlorabljata trg, kapitalizem in celo družbo, državo, mednarodni sistem. Opazen premik v pomanjkanje osebne svobode in pomanjkanje svobode na trgu.

“A society that puts equality before freedom will get neither. A society that puts freedom before equality will get a high degree of both.” ― Milton Friedman

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Dialog, Družba, Milton Friedman, Vzgoja, ZDA, citati, dr. Milton Friedman, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, liberalne reforme ( PRO FREE Market), podjetništvo oz. mikroekonomija, politika, sposoben odgovorno in stanovitno DELATI in LJUBITI, vzgoja samega sebe, čikaška šola | Brez komentarjev »

Edino bistvo javnega šolstva

Objavil pavel dne 17.04.2014

Graf šolstva v ZDA kaže samo dve bistveni informaciji:

V javnem šolstvu enormno narašča število zaposlenih in s tem enormno naraščajo tudi stroški šolstva, stroški šolske birokracije. Torej morajo davkoplačealci nekajkrat več plačevati tako šolstvo. Ob istih rezultatih šolarjev.

KORUPCIJA  in “USTVARJANJE” NOVIH DELOVNIH MEST

Graf kaže, da socialistične vlade “odpirajo” nova delovna mesta v birokraciji in s tem podkupujejo svoje volilce s tujim ( davkoplačevalskim) denarjem.

Kaj bi rekli na današnje proteste komunističnega študentskega društva Iskra? Da si s svojo ravnijo inteligence ne zaslužijo, da katerikoli davkoplačevalec meče denar stran za njihovo šolanje.

vir:http://www.ijreview.com/2014/04/129667-next-time-liberal-asks-fork-money-public-education-show-graphic/

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družba, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, ZDA, birokracija, denar oz. kapital, gnosticizem_mainstream_religija, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, javne investicije v osnovno infrastrukturo, kartel_monopol_oligopol_OLIGARHIJA_MAFIJA, korupcija, politika, šolstvo | Brez komentarjev »

Gnosticizem

Objavil pavel dne 16.04.2014

Gnosticizem:

Eric Voegelin se je s tem ukvarjal veliko. Napisal knjigo 1951. “Nova politična znanost”.

Gnostik gradi na znanju svoje odrešenje. ” Če posedujem neko skrito znanje, spoznanje, sem odrešen, sem Bog!” Tako je zelo močna gnostična religija danes scientizem. Potem v humanistiki je z naravoslovno matematičnimi metodami šel “znanstveno” raziskovati družbo. Temu se reče pozitivizem. Naredil je veliko škodo v družboslovju: škodo pravu, škodo zgodovini in škodo filozofiji. Preveč nepomembnih dejstev, izguba stika z realnostjo, zdravo pametjo, zanemarjanje metafizike, izključevanje vrednot, ki so povezane z duhovno tradicijo..

Stari cerkveni očetje so se ves čas borili proti gnosticizmu, herezijam. To jim je do 9.stl. uspevalo. Tam do 12. stl. niti inkvizicija ni mogle več zatreti teh gibanj. Večina gnostikov se je skrivala za krščanstvom, danes pa so proticerkveni.

Osnova je bivanjska tesnoba, krhkost človeka, nepopolnost. Krščanstvo to sprejema kot resničnost. Človek v tesnobi in krhkosti moli k Bogu, k Popolnemu.

Pri gnostikih pa je takoj treba tesnobo umakniti. Dodati sanjarjenja, zdravila, znanost, magični simboli, neo-pravljice v katere preprost pogan hitro veruje, ideologije, revolucije. Takoj narediti NEBESA NA ZEMLJI in odstraniti vso trpljenje na svetu. Narediti idealni svet.

Socializmi ( komunizem, fašizem, nacizem, islamizem), reformacija, renesansa , liberalizem so gnostična gibanja, politične religije – ki skušajo umakniti trpljenje in svet narediti idealen po svoji podobi. Prva gnostična revolucija so bili puritanci v Angliji in kasneje v ZDA. Francoska revolucija je prav tako gnostična. Voegelin pravi, da prej ko je bila revolucija, prej se je krščanska družba lahko opomogla in utrdila. Kasneje kot je bila gnostična revolucija ( Slovenija), bolj je družba uničena. Pravi, da je gnostična revolucija uničila sredozemski bazen vrednot ( grška antika + judovstvo + krščanstvo), kjer je bil dialog in iskanje resnice glavna vrednota. V gnosticizmu je kritika in samostojno razmišljanje prepovedana. Pravi, da je ZDA in Anglija ( konzervativci) še edini prostor, kjer se je ohranilo nekaj sredozemskih vrednot. Gnosticizem je mešanje materializma in sanjarjenja. Ne vemo kaj bo prinesla prevlada Kitajske in Indije.

Tisti, ki so skrivnostno prišli do teh znanj ( če prav razumem namiguje Voegelin, tudi Koran in islam spadata v gnostično gibanje) – so več vredni. Ostali so manj vredni. Aparthaid. Koncentracijska taborišča za tretjerazredne. Gnostični preroki. Gnostični aktivisti, gnostični revolucionarji. Vsako gnostično gibanje sledi utopiji. Da pride do nje pobije milijone žrtev in da jo “ohranja” prav tako.

Gnosticizem ni ena od oblik starega poganstva. Je superiorno poganstvo, ki uniči vse kar je pred njim obstajalo. Tako kot se je zgodovina komunizma začela z revolucijo in je vse prej spadalo v mračno dobo.

Poleg tega sem pozabil na pozitivne cilje gnosticizma: (Voegelin ni bil tako prizanesljiv): 1. velik znanstveni napredek 2. velik tehnološki napredek 3. velika rast blaginje, pismenosti, znanja, filanotropije

Ob tem pa je bilo veliko revolucij, vojn – ki so bile nesmiselne, vojne za ideje, za utopije. Velik porast zla, mučenj, krvoločnosti, koncentracijska taborišča, genocidi,..

Obstaja izrek ( pa ne vem od katerega filozofa ali mistika je): “Napredek je smrt duha!”

To so moja vprašanja za kakega filozofa ali teologa:

Kakšna je povezava gnosticizma s praznoverjem?

Kakšne so bili oblike gnosticizma v antiki?

Kakšne so bile oblike gnosticizma v judovstvu?

Kakšne so oblike gnosticizma v krščanskih herezijah ( arijanstvo, manihejstvo,..)?

Kakšne so povezave med islamom in gnosticizmom?

Koliko gnosticizma je v današnji Cerkvi, pri vernikih?

Cerkveni očetji in gnosticizem?

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev, skupnost, občestvo, Eric Voegelin dr., Knjiga, Socialistična Federativna Republika EU, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Vzgoja, Zgodovina, gnosticizem_mainstream_religija, inženirji družbe, modne družbene smernice, judje, politika, protestanti, vraževerje ali praznoverje, vzgoja samega sebe | 1 komentar »

Razpadanje vlade tik pred EU volitvami

Objavil pavel dne 15.04.2014

Na EU volitvah bo premočno zmagala “desnica”. Kdo bo dobil večino ali SDS ali NSI + SLS  je odvisno od zadnjih predvolilnih kampanj.

Dobro leto nam vlada (nas brutalno zadolžuje) vlada luzerjev. Luzerjev, ki si niso priborili vladanja na volitvah, temveč so na ta mesta prišli z raznimi spletkami. Tudi njihovo delo se kaže kot luzerstvo. Nič niso naredili kot da so se na novo zadolževali. Glavna naloga vlade je bila, da brani dva privilegirana razreda nadljudi v slovenskem aparthaidu: rdeči mafijci, gospodarstveniki, tajkuni, lastniki podjetij ali resnični lastniki državnih kolhozov. Drug razred pa je privilegirana socialistična birokracija v javnem sektorju do zdravstva in šolstva.

Berem razne namige, da Evropa in njene države komaj čakajo, da minejo evropske volitve ( džentelemensko nevmešavanje v butalske politične razmere)  in bodo po tem z vso silo odrešile to blefersko stanje naše vlade. Pokazali bodo na številke in da ni nič narejenega kar bi na dolgi rok lahko bilo kot osnova za rast.

Zoran Janković je priročen.  Vsakič, ko se prikaže kakšna kriza, ga akterji potegnejo iz rokava. Lutkovna igrica. Berem, da se ga je Kučan že odkrižal. A sedaj pride še kako prav. Na koga naj posojilo dajalci danes ali jutri pritisnejo, ko pa imamo spužvasto ” levico”, kjer se vsi o vsem isto strinjajo, le nihče ne bi prevzel odgovornosti za vladanje. Zato se strinjam, da bi še pred naslednjimi volitvami sprejeli zakon, ki bi omogočal najprvo osebno izbiranje poslancev, šele nato bi tem, ki so osebno izbrani ( in ne strankarsko nastavljeni) dodelili strankarske glasove. Kot se strinjam z večinskim volilnim sistemom, ki bi kvečjemu dopuščal do tri politične stranke.

Strinjam se, da Janković prevzame stranko, če ima največ glasov in potem skuša sestaviti vlado. Grehe Jankovića in Janše, pa še Viranta in Lukšiča naj rešujejo sodišča – ne pa brez-zobi politično voden tiger z imenom KPK, ki si že med delovanjem išče službice v državnih kolhozih. Tudi volivci bodo kaznovali Jankovića ali Janšo. Ne pa KPK, ki se vedno bolj kaže kot lutka iz lutkovnega gledališča tako v primeru Janše kot v primeru Štefaneca in Praprotnika, brezzobega pregleda NLB in Viranta. Da o zgodovini KPK pod zelo spornim Kosom in predsednikovimi ozkopolitičnii izbirami šefov KPK ne govorim.

Niti pod razno se ne strinjam, da imamo stranko-kracijo. To pravijo tisti, ki se ne morejo sprijazniti s pluralizmom strank in bi še vedno radi eno samo partijo. Res so stranke urejene preveč atvokratsko. A pri nas so politične stranke podkupljene s strani mafijašev, tajkunov ( glej SCT, AC, bolnice, TEŠ6b, državni kolhozi). Mene moti, ker so kot SZDL. Naše stranke so zlizane z dvorom obilne birokracije in od te birokracije so suženjsko odvisne. Po drugi strani pa se vse borijo za socialistični bazen volivcev. Nobena ne upa staviti s sredinskim, kaj šele desnim programom, kajti desnih in liberalnih volivcev je manj kot 10%. To je rezultat 70 letnega pranja možganov, kloniranja in agresivnih enoumnih in neprofesionalnih medijev.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Družba, Slovenija, Socialistična Federativna Republika EU, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, birokracija, denar oz. kapital, gnosticizem_mainstream_religija, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, javne investicije v osnovno infrastrukturo, kartel_monopol_oligopol_OLIGARHIJA_MAFIJA, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, vraževerje ali praznoverje | Brez komentarjev »

Ukoreninjenost komunizma v slovenski družbi izhaja iz ” moški so slabiči”

Objavil pavel dne 14.04.2014

Zakaj se ljudje danes bojijo biti svobodni? Raje se skrivajo v sivem kolektivu za katerega skrbi mamica Država. Zakaj se moški bojijo biti moški? Jih potem povprečna ženska v Sloveniji ne bo več povohala in bodo ostali sami, osameli, kot psihični motenci? Raje so posamezniki, birokratki, ki pazijo, da enako razmišljajo in delujejo kot večina, kot trenutno moderna množica, pazijo da z glavo ne štrlijo iznad uravnilovke ENAKIH. Toda enaki nikoli niso bili uspešni ljubimci ali uspešni podjetniki. Bojijo se izpostaviti, kaj šele fajtati za nek cilj. Fajtajo se šele takrat kadar jih ščiti kolektiv, ko se kolektiv fajta. Takrat boste slišali prave bojne moške klice.

Že desetletja videvam, da je v slovenski družbi priznano, da so moški slabiči, podrejenci. Ženske pa možače, “ta glavne”. Tudi na tem blogu sem marsikaj od tega napisal. Druga komponenta pa je srhljiva initmistična zavzetost ali le soglašanje z idejo komunizma pri Slovencih. Čas bo pokazal, da je Slovenija med vsemi komunističnimi državami naredila najmanj sprememb, reform, izboljšanj. Še najbolje od vseh ex-comm držav se oklepa  socialističnih “vrednot”.

Ivo Kerže obe te komponenti poveže vzročno posledično. Sluti, da so te škodljive novotarije pripeljale iz reformacije in razsvetljenstva, ne vidi pa tistega kar sem o gnosticizmu Zahoda in Rusije pisal prejšnji teden na blogu s pomočjo prebrane knjige filozofa dr. Erica Voegelina. Tako kot so bile reformatične sekte izraz novih, modernih gnostičnih fanatično akcijskih skupin, tako so bili to tudi razsvetljenstvo in kasneje fašizem, komunizem, nacizem in ostale socialistične diktatorske državne tvorbe in državne religije Državna politična religija je bila samo zadnja inštanca totalitarne socialistične države. Gnosticizem in socializem vedno preko utopije in nasilja vodita v TOTALITARNO DRŽAVO ( nisem vedel, da se je že grški filozof Platon zavzemal za uničenje družine in vzpostavitev totalitarne države).

Filozof dr. Ivan Kerže na tem blogu znanstveno raziskovalno dokazuje, da je vir tako navdušenega intimističnega sprejetja komunizma in vztrajanja v njem prav seksualna revolucija, ki se je razvijala v svetobolju. Glavni akter je Josip Stritar, ki je marketinško opremil romantika Prešerna s svetoboljem. Romantiki se niso razveseljevali na razsvetljenstvom in svetoboljem, bolj nad starejšimi oblikami kot antiko in srednjeveškim krščanstvom. Tako tudi Prešeren in Čop, ki za Schopenhauerjevo svetobolje še nista slišala.

Kasneje je Stritarjeve težnje ( Stritar je prvi pozival Slovence, da uvedemo komunizem, medtem, ko je večina normalnih in zdravorazumskih Slovencev, že leto po izidu Marx in Engelsovega Komunističnega Manifesta pozivalo, da je komunizem ZLO), prevzel Cankar, ki pa je del življenja posvetil za marketing socializma, čeprav je imel tudi obdobja, kjer je njegova katoliška vera igrala glavno vlogo. Marx in Engels sta hotela uničiti privatno lastnino in družino.  Kerže piše: “Utopični socialist Charles Fourier, ki je v svojem temeljnem delu Teorija štirih premikov iz leta 1808 to zamisel formuliral takole: »nič ne spremeni družbe tako hitro kot sprememba vloge ženske v njej«”

Največjo težavo je naredila Slovencem seksualna revolucija. In to ne na področju prakticiranja spolnosti, kot pa predvsem redefinicije moške in ženske vloge v družbi. Komunizmu so se konec 80ih let 19. stl. predvsem uprli konzervativni katoliki ( A.M. Slomšek in krški škof dr. Anton Mahnič – ki so ga komunisti naredili za glavnega krivca razkola Slovenije, čeprav je bil srčen in argumentirano učinkovit, predvsem pa pronicljiv in inteligenten mislec) in liberalci ( pisatelj Janez Mencinger v svojem romanu Abadon (1893), kjer prerokuje SFRJ socialistično tvorbo v 24. stl.).

Še ne dolgo nazaj sem bral odlično filmsko kritiko filmov slovenskih režiserjev, ki imajo za glavne vloge moške luzerje. Niti enega ni, ki bi bil normalen ali pozitivni moški lik. Na splošno se filmi ukvarjajo z bedo in praznino lumpen-proletarcev.

Moško luzerstvo in zapitost je predvsem odpiral v zavest psihiater Janez Rugelj, ki prikaže na podeželju tipičnega 50 do 60 letnega zapitega kmeta ( ki se obnaša avtistično, jecljavo, nesposobno, potuhnjeno kot Kučan ali Drnovšek), ki mu doma vlada 70 do 80 letna zapita mamica. Danes še noben psiholog ali terapevt ni upal napasti tipičnega grabežljivega socialističnega birokrata, ki je izgubil iluzije v socializmu, ostala pa mu je skrajno zavistna materialistična, plenilsko -grabežljiva materialistična narava s katero hoče sebe odrešiti v hlepenju po čim več materialnih dobrinah, ki jih krade družbi in sočloveku.

Freudovci ne morejo ponujati na psihoterapijah moških vrednot, ciljev, ker ne znajo videti v moškem nobene večje pozitivnosti, morda le v seksualnem pomenu, ne pa v partnerskem pomenu, mož, kaj šele oče. Zato je bil meni literat Vitomil Zupan  (v knjigi Menuet za kitaro) v puberteti tako všeč, ker je prebijal otopelega, zdolgočasenega, zapitega, omrtvičenega socialističnega človeka -birokrata z lovcem polnim življenja, seksualnega, igrivega, skavtskega, navihanega.  Res pa v Sloveniji nimam vzora kako biti dober mož in dober oče, dober avtor, dobra avtoriteta. Deloma v delih nemškega benediktinca p. Anselma Grüna ( knjiga BOJ in LJUBEZEN: moški v 15 likih Svetega pisma) in pa v branju Svetega pisma, recimo Job, sv. Jožef.

Kakšne rešitve ponuja Ivo Kerže: gradnja moških skupin v Cerkvi ( to že 5 let dela p. dr.Vili Lovše,  SJ v Ljubljani), kjer bi si moški med seboj delili izkušnje in v Svetem pismu iskali navdihe za moškost, ki je v slovenski literaturi ni. Celo v Cerkvi nastajajo psihološka “strokovna” gibanja, ki hočejo vsa orodja kaznovanja očetu odvzeti in jih očrniti po liniji gnostičnega “modernizma”, “naprednosti”, “znanstvenosti” v cilju “delati bolj prijazen svet”. Kaj pa šele, da bi Slovenci imeli kakšen vzor, dober lik v očetu uspešnem podjetniku.

Torej MOŠKI:

  1. kot uspešen lovec ženske
  2. zabaven v družbi
  3. dober športnik
  4. razgledan in pismen
  5. dober filozof
  6. dober kreator, ustvarjalec, delavec, inženir
  7. dober mož
  8. dober oče
  9. dober avtor, avtoriteta
  10. dober podjetnik
  11. dober politik, reformator, državnik
Se pravi, formirati moramo novega človeka, ker je gnosticizem popolnoma uničil tako človeka kot moškega. Uničil je moža, očeta, podjetnika, svobodnega borca in skreiral birokratske hlapce in sužnje, klone socialističnih in drugih gnostičnih totalitarizmov. Komunisti so najprej pobili srčne podjetnike in gospodarje na kmetijah. Potem so na univerzah uničili srčne mislece, inženirje, znanstvenike. Že prve dni vojne so teroristično pobijali srčne slovenske politike in industrijalce. Uničiti svobodnega, ustvarjalnega človeka, moškega in ustvariti socialistični smrkelj, spužvo, kimavca, ubogljivo-pridkanega birokratka, histerično kričalo na daljinsko upravljanje. Komunizmu manjkajo delavci in podjetniki. Ostali so jim opijanjeni vulgarni lumpen -proletarci in jalovi birokrati: od njih pa ne moremo pričakovati gospodarske rasti.

Najhujše pa se mi zdi, da nas bo že to stoletje Kitajska  ( opciji sta tudi ruski ali indijski imperij) v Evropi dresirala (podredila) z novo gnostično totalitarno ideologijo.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Cerkev, skupnost, občestvo, Dialog, Družba, Družina, Eric Voegelin dr., Film, Jaz sem... ali biti ali imeti?, Kitajska, Knjiga, Najini otroci, Partnerski odnos, mož & žena, RKC, Rusija, Slovenija, Socialistična Federativna Republika EU, Verovanje, odnos z Bogom, duhovnost, Vsepovsod SOCIALIZEM oz. NEO-fevdalizem, Vzgoja, ZDA, Zgodovina, citati, dobro vzgojen otrok, gnosticizem_mainstream_religija, gospodarstvo oz. ekonomija, inženirji družbe, modne družbene smernice, iskanje partnerja, mediji, novinarji, odvisnost_zasvojenost = nesamostojnost _nesvoboda, p. dr.Vilijem Lovše_SJ, politika, protestanti, psihologija; duševnost, sposoben odgovorno in stanovitno DELATI in LJUBITI, učenje, vraževerje ali praznoverje, vzgoja samega sebe, zdravje | Brez komentarjev »