Kakorkoli že gledamo na politiko - naj bi bili trije močno poli:

1. trenutno v manj razvitih državah prevladujejo SOCIALISTI, socialdemokrati in levičarji. Bistvo za levičarja naj bi bilo, da bi na sedanje probleme iskal nove vrednote, nove rešitve, nove konstrukte ( npr. multikulturnost, strpnost, nenasilje, enakost moškega in ženske - ne enakopravnost, svet brez orožja, svet brez avtomobilov itd). Le te be lahko primerjali z osebami, ki imajo EGOSTANJE OTROKA izredno veliko. Na eni strani so to ljudje, ki imajo VELIKE ŽELJE - pa ne vedo kako jih uresničiti - ker se jim ne da truditi , veliko sanjarijo, se igrajo, so včasih tudi kreativni, velikokrat pa se upirajo avtoritetam, trmarijo, imajo več želja kot so si jih sposobni sami udejaniti, realizirati. Težko se obnašajo logično, razumsko (odraslo).  Toda na svetu ni nobena stvar zastonj, nekdo mora ustvariti, da se lahko hranimo. Torej je potrebno tistega, ki ustvarja ( ki v trudu DELA) - OBDAVČITI, mu legalno vzeti zaslužek z delom. Ga legalno ukrasti. Pri njih je močno otroško “razmišljanje” - magično - vraževersko razmišljanje - kako bo neka sila vse rešila - pa naj bo to energija, kristal, Človek, Država ali Ideja. So dostikrat ZASVOJENI, odvisniški. Na koncu pa morajo za svoje življenje od nekod dobiti denar. Le tega dobijo s pomočjo Države ( od davkoplačevalcev - zato so tam davki ekstremno visoki - tam kjer vladajo socialisti) - ki jo na en način zaničujejo kot nacionalno tvorbo - a po drugi strani so od nje odvisni kot dojenček od dojke. Lahko pa ga kako drugače z manipulacijo ali krajo kradejo drugim. Hkrati je socialist vedno zaposlen pri Državi, ponavadi ti ljudje niso sposobni peljati svojega podjetja - če pa že - je to podjetje ekskluzivni oz. monopolni strežnik države ali vladajoče klike. Najbrž ni presenetljivo, da povsod, kjer so na oblasti levičarji - razvoj skupnosti  (države) in blagostanja v glavnem STAGNIRA - če že ni iz dneva v dan več REVŠČINE.
2. v najbolj razvitih državah, z največ blagostanja ( ZDA, Anglija, Irska, Avstralija, Nizozemska) so na oblasti LIBERALCI, klasični liberalci ( ki jih socialisti vidijo za desničarje in se moramo tudi sami včasih tako predstaviti v Sloveniji- da nas ne zamenjajo s socialističnimi liberalci tipa LDS ali ZARES).      KLASIČNI LIBERALCI se zavzemamo za malo in ZELO UČINKOVITO državo ( ki bo dobro poskrbela za otroke in 5% nesposobnih za preživetje) , malo birokracije, PROTI PRIVILEGIJEM, za svobodno kroženje kapitala, za svobodni trg delovne sile,  za pravno državo, ki ostro ščiti lastnino in tržni kapitalizem ter osebno svobodo ODRASLE osebe. Te vrednote so po Thacherci pobrali tudi laburisti, s tretjo potjo,  pohvalno. Kdor zagovarja osebno svobodo in osebno odgovornost, ter to, da ne rabimo nobenih ZAŠČITNIKOV, sploh ne v državi, da naj vsak poskrbi zase - to me po Bernovi TA najbolj spominja na osebo, ki je visoko integrirana ( po Freudu je sposobna ljubezni in dela), saj ima odlično razvito egostanje ODRASLEGA. Odrasli se odloča tukaj in zdaj, logično -razumsko, upošteva spomin, poskuša, planira, eksperimentira. Išče informacije, znanje, razločuje, vrednoti različne vrednote ( ki mu jih vsiljuje Starš), realno skuša upoštevati želje ( ki mu jih vsiljuje Otrok), dela kot mikroprocesor s primerjanje informacij, ki jh je zbral. Ob tem se uči iz dejanj. In prevzame osebno odgovornost za vsa svoja dejanja - kar pa jih otrok ni zmožen. Odrasli je tudi sposoben samofrustracije, medtem ko je Otrok nesposoben, da bi se sam frustriral za dosego nekega cilja ( zelo dolgi projekti, učenje).
3.  v tradicionalnih državah, kjer vladajo desne, tradicionalistične stranke pa je glavno, da se držijo čimveč pravil in izkušenj iz tradicije, kar samo po sebi ni slabo. Zgolj zelo togo ohranjajo, KONZERVIRAJO oblast, tradicijo, PRIVLEGIJE in kapital. Na en način ni kroženja, stvari so zabetonirane, podobnosti s FEVDALIZMOM je polno. Problem je, ker manjka dinamičnosti, sprememb, življenja. Zgolj pravila, zgolj dušenje z zgodovino. Pa naj imamo verske desničarske stranke, ali nacionalne desničarske stranke, ali monarhistične ali komunistične ( ohranjajo tekovine revolucije in vse privilegije). Zato v času hitrega napredka te države ne znajo izkoristiti toka razvoja. So neprilagodljive kot so neprilagodljivi ljudje z prevladujočim Staršem v svoji egostrukturi. Slabo je to, da ne znajo eksperimentirati občasno, oz. se odraslo odločati kdaj bi bilo bolje vzeti nekaj iz tradicije, kdaj nekaj novega (sanjskega) in kdaj nekaj realnega. DESNICO pa bi uvrstil po TA v Starševsko ego stanje, ki je strogo, rigidno in deluje po spominu in izkušnjah.
Poudarjam, da samo po sebi ni slabo nobeno od treh egostanj. Da tudi ni dobro, da Odrasli ves čas vlada osebi - temveč je nujno, da imamo egostanje Odraslega sploh razvito - kajti večina ljudi ga nima. Dobro je tudi, da znamo ta tri egostanja preklapljati za različne situacije in čase -kar odloča Odrasli.

Slabo pa je ves čas živeti s premočnim Staršem v sebi (rigidneži, starokopitneži).

Isto kot je slabo ves čas živeti z prevladujočim Otrokom vsebi ( kar delajo infantilneži).

Bistvo je, da večino časa o osebi odloča egostanje Odraslega in ta včasih določi, da je cela oseba lahko tudi krajši čas v obvladovanju zgolj Starša ali Otroka.

Kam pa bi dali ekologe - neka profesorica na Dunaju mi je nekoč rekla, da so Zeleni pri njih kot lubenice: zunaj zelene barve, navznoter pa živo rdeče. Še bolj rdeče.

Zanimivo je, da ljudje na splošno  in politiki s časom rastemo in spreminjamo vrednote. Ko smo bili mladi, smo bili vsi za spremembe, za solidarnost, za eksperimentiranje in reforme, za pravice. Tudi Joschka Fischer - nekoč ekstremni levičar, ki je v policijo metal kamenje - ki bi ga danes skoraj vsak slovenski novinar označil za najbolj neoliberalističnega republikanca.

Ko ljudje pridemo v službe in začnemo delati, vidimo koliko našega denarja se preteka skozi roke državnih uradnikov, koliko ga zaradi korupcije in hiperneumnosti konča v žepih ali v neracionalnih projektih - začnemo počasi razmišljati bolj podjetniško, bolj odraslo. Odrasli nima problema vključiti stanja Otroka ( kakšne dobre nove ideje v svoje podjetniške cilje), niti stanje STARŠA ( kakšne tradicije, kakšne dobre izkušnje iz spomina) za dosego boljšega, višnja blagostanja sebe in drugih.

Vedno pa se najdejo ljudje, ki bi probleme današnjega časa reševali na najbolj enostaven način - zgolj nazaj bi pripeljali vse tradicionalne vrednote, vse brez razločevanja. To pa skušajo delati desničarji, ki potem vse starinske vrednote idealizirajo, mitizirajo in romanticirajo. To pa je stanje STARŠA. To delajo starci, ko postajajo zagrenjeni, ko se soočajo z življenjskim neuspehom, ko se srečujejo s senilnostjo, infantilnostjo.

Kam pa spada egoist? Egoist spada v egostanje Otroka, ker ne zna sebe frustrirati in delati kdaj tudi za skupno dobro. Zanimajo ga zgolj svoje želje, zadovoljevanje svojih želja.

Kam spadajo socialistični oz. etatistični totalitarci: komunist, fašist in nacist? V vsakem primeru nimajo v sebi razvitega odraslega.  So nerazvite osebnosti. Ker pa radi komandirajo in ponižujejo druge, maltretirajo druge - če ne mislijo enako - če ne delajo enako - celo z mirno dušo morijo ljudi - bi rekli, da takrat deluje egostanje Starša. Jim pa preklaplja iz Otroka v Starša takrat kot želijo druge ljudi SILITI, DIKTIRATI, mučiti, represirati. V osnovi pa so predvsem v egostanju Otroka, ker sanjarijo o utopijah in ker niso zmožni nase, na druge in na svet gledati realno, racionalno in Odraslo.

Kam spada anarhist? Anarhisti spadajo med ekstremne levičarje, ki si po eni strani želijo državni aparat uničiti v celoti - ( ker ne prenašajo avtoritete - ker so pretirano adaptirani uporniški Otrok, ki se brez razloga upira vsaki gesti notranjega starša - ki da “je nefer”). A po drugi strani pa želijo, da jim spet “nekdo drug da hrano” - torej so spet Otrok, ki ne zna s svojim delom ustvarjati samostojno svojega življenja.

Kar je perverzno je to, da bi socializem in komunizem v Sloveniji z lahkoto lahko uvrstili v rigidno ego stanje Starša. Saj jim gre za ohranjanje ZGODOVINE, SPOMINA, tradicije, fevdov, kapitala, rent ( to, da so naši vedno na pozicijah). A v večji moči je pri njih še vedno egostanje Otroka: idealiziranje, napihovanje iluzij, utopij, sanjarjenje, nezmožnost delovnega ustvarjanja. Zato je sistem, ki ga vodijo levičarji kot rak rana: sami sebe jedo - dokler ni tako velike revščine, da vse propade ( glej Srbija, Severna Koreja, Albanija, Kuba).

Slovenci smo PRIDNI. Italijani so uživaški in Američani so podjetni. Nemci se držijo pravil in reda. Ok, zdej pa zares:

Moji zapiski in moje refleksije pogovora: Zoran Milivojević o Slovencih

http://www.s12.si/component/option,com_seyret/Itemid,62/task,videodirectlink/id,154/

Milivojević že 30 let živi pol meseca v Novem Sadu in pol meseca v Ljubljani

Osnovna razlika je način vzgoje

Otrok v interakciji s starši gradi notranjo sliko o sebi v svoji notranjosti. Z njo bo potem celo življenje živel.

  1. V Sloveniji ni pohval

Zgolj ena: biti priden

Analiza te pohvale: to je pogojevanje ljubezni,

Otroci so deležni zgolj pogojne ljubezni – ne pa brezpogojne ljubezni

Ti otroci so neljubljeni – obsedeno ( notranja prisila) iščejo, da bi dobili ljubezen, da bi ne bili od staršev ( kasneje partnerja) zavrženi - ker niso pridni

Ljudje so v bistvu pretirano socializirani, ubogljivi otroci V Srbiji je obratno: večina otrok je razvajenih, razmaženih – ker dobivajo ogromno pohval in veliko nerealnih pohval ( zgolj pohvale, ni kritike, ni kazni, ni zahtev)

2. BITI RESEN – je za Slovence vrednota

Biti neresen ( igra, zabava, duhovitost) – danes je med mlajšimi že bolje, se veliko smejijo in so sporščeni

Vrednote družbe in ljudi so dinamične, se stalno spreminjamo, vsi se učimo in gradimo kot osebnosti non stop Na to kako smo Slovenci resni ga je opozoril eden od italijanskih gostov

3. STRAH PRED IZPOSTAVLJANJEM:

kvalitetni ljudje, ki imajo primanjkljaj brezpogojne ljubezni – nizko samopodobo – se pri svojem izpostavljanju počuti kot prevarant – SRAM

4.   NEAGRESIVNA DISTANCA Slovencev, Slovenci so PRIJETNI IN ZELO TOLERANTNI  ljudje

( še en dokaz, da je “NESTRPNOST SLOVENCEV” zgolj histerični,  medijski konstrukt levičarjev). 

Kultura vpliva posredno, najprej na starše – potem iz staršev na otroke

Ali se osebnostni problemi povečujejo v družbi ali zmanjšujejo? » Vedno isto!« ??? –se ne strinjam: razvajencev je vedno več - vedno več je ljudi, ki v družbi ne delajo, ne ustvarjajo - temveč jo zažirajo, parazitirajo, manipulirajo - novi spopadi, revolucije, vojne. Socialist = razvajenec.

5. Visok % alkoholizma, % nesreč na cestah, % ekstremnih športnikov, % samomorov – zadaj je slaba samopodoba.

Starši definirajo prihodnost in usodo cele generacije. ( zadaj je ekstremno pogojevanje ljubezni in po novem že razvajenost, ki je še hujša motnja)

Odrasli vsak skrbi za sebe, odgovarja za svoja dejanja, sprejema odgovornost

Dela kot supervizor v vzgojnih zavodih po Sloveniji ( npr. Jarše) – iz spoznanj in izkušenj ter s podlago v Bernovi TA teroiji je nastala drobna knjižica o vzgoji: MALA KNJIGA ZA VELIKE STARŠE

1. Pohvale + nagrade: osebne, na obnašanje, pogojne in brezpogojne ( brezpogojna ljubezen)

2. Kritika + kazen : samo na obnašanje, nikoli na osebo!

3. ZAHTEVE, cilji, naloge otroku

   Starši – Slovenci so v zadnjih desetletjih šli iz ene skrajnosti v drugo skrajnost

Razvajenci so slabi starši, ker niso sposobni sebe frustrirati ( potrpeti, se žrtvovati za nek krajši čas).

Naši starši so  pretirano socializirani, ubogljivi, pridni. Oni so imeli premalo pohval svojega obnašanja, in nič pohval svoje osebe, nič brezpogojnih pohval. Premalo izraženo ljubezen. Imeli pa so preveč kritike, preveč kazni in preveč zahtev

Naši starši so pri svojih otrocih postavili na glavo vzgojo svojih staršev ( kar je velika neumnost): zgolj pohvale, nagrade, popustljivost. Nič kritike, nič kazni, nič meja, nič zahtev. Produkt smo mi, ki smo razvajeni otroci.

Inflacija pohval, ljubezni – s tem ni nič narobe, pohvale človeka ne pokvarijo – pokvari ga pomanjkanje meja, zahtev, kritike in kazni!

Mi razvajenci si sploh ne želimo otrok, če otroci pridejo jih splavimo, če pa se že rodijo – so nam v breme

KVALITETE PT:

Glavna kvaliteta PT je razumevanje, da razume logiko po kateri deluje klient. Vsaka še tako iracionalna osebnost in obnašanja imajo v sebi neko logiko.

KATERI so najtežji klienti:

• Ambivalentni – nekaj časa hočejo, potem nočejo, čez čas speto hočejo.

O sramu, občutkih krivde, o nujnosti kazni v vzgoji

 

Moji zapiski in moja refleksija na videodr. Zoran Milivojević: O SRAMU

http://www.s12.si/component/option,com_seyret/Itemid,62/task,videodirectlink/id,196/

 

 

KDAJ NAS JE SRAM IN ZAKAJ NAS JE SRAM

-       mene ni sram

-       kaj je sram, DEFINICIJA: SRAM je…

-       sram se pojavi zelo zgodaj, otrok – strah pred NEZNANIM

-       čustvo, kadar ljudje mislijo » da drugi mislijo, da jaz nisem vreden kot človek«

-       sram je protiosebno čustvo

-       tisti, ki velikokrat čutijo SRAM, sramežljiv – čustvo samoprezira

-       ti ljudje zelo veliko izgubljajo: ne gredo v socialna okolja, kjer bi se lahko izgradili kot osebnosti

-       mene je bilo kot otroka sram stati v vrsti, to da me vsi gledajo, ko pridem na vrsto

-       ljudje se izogibajo temu, temu … izgubljajo – se ne učijo

-       pretiran sram ==>  pojavi se IZOGIBAJOČA motnja osebnosti – Avoiding personal disorder

 

 

 

  SRAM in PONOS sta glavni otrokovi čustvi, najbolj značilni infantilni čustvi

-       »Očka, poglej!« – od avtoritete iščejo, da so OK. Od publike.

-       Ljudje napredujejo, evoluirajo v času življenja

-       SRAM sčasoma izgine, nadomesti ga čustvo KRIVDE.

-       SRAM je usmerjen na odpis OSEBE, medtem ko pri občutku krivde ne napadam osebo, temveč napačno dejanje osebe – pri tem pa se počutim kot DOBRA OSEBA, OK človek.

 

-       KRIVDA mi pomaga, da se učim, da postajam boljši človek.

-       SRAM: ljudje, ki doživljajo sram se ne učijo, temveč bežijo in se izogibajo: »ZEMLJA OTVORI SE!« skriti se, pobegniti, izginiti.

-       Duhovno razviti ljudje se ne sramujejo

 

 

-       Kako poteka ta proces transformacije SRAMU v KRIVDO, transformacija otroka v odraslega, razvoj Odraslega?

-       Emocije težko reflektiramo. Pri večini ljudi je razvoj zastal, morda zaradi vzgoje, zaradi pomanjkanja znanja, nihče jih ni stimuliral, čeprav se starši trudijo, da dajo maksimum.

-       Večina ljudi ima obe sposobnosti za SRAM in KRIVDO. Pogosto je krivda INFANTILNA krivda.

 

-       Otroci krivdo začnejo doživljati, ko jih starši kaznujejo za neprimerna dejanja

-       Če so kazni brutalne – bo ta oseba, ko odraste – druge brutalno kaznovala

 

-       Kaj lahko naredi povprečen človek, da preraste občutek sramu

-       SRAM je disfunkcionalno čustvo- če nekdo sprejme samega sebe – sram izgine.

KAJ JE NAJSLABŠA STVAR, ki se ti lahko zgodi »dekatastrofiranje« - so what.

 

 

-       KRIVDA v odraslem - diferenciranem smislu je zelo konstruktivno družbeno ( socialno) čustvo. Krivda rešuje mnoge stvari, je konstruktivna, koristna, ga motovira, se samokorigira. Pokaže, da je organizirano in socialno ljudsko bitje z občutkom za pravičnost, »kaj je fer«

 

 

-       Razlika med akcijo, obnašanjem ( čustvo krivde) in OSEBO ( identiteto- čustvo sramu):

-       Ljudje lahko presodijo mene po mojih delih, toda kakorkoli že: moja dejanja nisem jaz ( kaj čutim, kaj mislim, kakšne vrednote imam)!

-       Gibanje roke – ko končam z gibanjem = ali sem še vedno jaz enak JAZ?

 

-       KONFLIKT: spopad dveh mojih nasprotnih želja – nezmožnost distance med željo in mojo osebnostjo. Kaj če nekdo zavrne mojo željo – ali je s tem zavrgl mene osebno??? Ne. Infantilnež pa reče JA. Konflikt želje postane konflikt osebe.

 

-       Iz izkušenj s psihoterapijo številnih klientov sem spoznal, da tisti, ki imajo najglobje psihične motnje – da vsi, ki imajo težje motnje imajo največji problem ločiti med OSEBO in DEJANJE.

 

-       VZGOJA NUJNO: Zato naj starši ločijo dve vrsti sporočili: sporočilo na osebo ( » vi ste super kuharica!« in sporočilo glede na njeno dejanje, akcijo, delo, obnašanje ( »dobro ste skuhali večerjo!«)

 

-       Za vzgojo je izredno dobro, da pohvalimo BITJE, OSEBO in hkrati zelo jasno kritiziramo delček obnašanja, ki je napačen – ali pa odbijemo določene želje otroka. Sprejemamo osebo vendar hkrati odbijamo določeno njegovo željo, ker ga ljubimo, vemo, da mu ta določena želja škoduje.

 

-       Razlika med JEZO in PREZIROM, razlika med KRIVDO in SRAMOM, med samojezo in samoprezirom.( čustvo leti na AKCIJO in čustvo na OSEBO)

 

-       »Mentalno zdravje otroka garantiram za 60 let, če boste tako vzgajali!« - če bodo starši to pri sebi in pri otrocih ločevali ( oseba, akcije)- Milivojević

 

 

-       Ali v slovenski družbi razlikujemo OSEBA in AKCIJA osebe? Ne. » Kaj si zdej naredila, koza nora!«

-       Negativne etike so zelo nekonstruktivne v vzgoji otrok. Idiot, koza nora. V otroku sprožajo razvoj duševnih motenj in celo duševnih bolezni.

 

 

-       Slovenska kultura in vzgoja: ni pohval. Ta tradicionalna mentaliteta. Grožnja otroku, da ga bomo zavrgli, zapustili, če ne bo tako delal, če ne bo priden!

-       Diskvalifikacija bitja, odpis, izbris osebe.

 

-       Trenutna slovenska vzgoja ni dosti boljša: napaka ( tradicionalna vzgoja nima brezpogojne ljubezni in pohval) in nasprotna napaka ( moderna vzgoja pa nima kazni)

 

-       PRIPOROČILO STARŠEM: predelajte knjigo Mala knjiga za velike starše: kako otrokom sporočati pohvale, kritike in zahteve.

-       Slovenski starši so motivirani za vzgojo. Iščejo literaturo, veliko berejo. Rad bi omenil dela Bogdana Žorža o razvajenosti.

 

 

Po 2. svetovni vojni obstaja pedocentrični model, ta antipedagoški model: da je otrokom potrebno vse dovoljevati, da se samorazvijejo, da jih ne smemo kaznovati. Zgolj pohvale. » starši , ki preveč ljubijo« se držijo teh slabih, modernih receptov.

-       Ti novi koncepti so pozabili, da je vzgoja tudi kaznovanje. Prisilia. Nasilje. Ne samo starša nad otrokom, temveč tudi družbe nad biologijo.

 

 

-       Kdo je zdrava osebnosti? Ali sploh obstaja? » Freud je to zelo lepo rekel, da zdrava osebnost je tista osebnost, ki je zmožna ljubiti ( imeti intimen odnos) in delati. Oseba ima intimen odnos in rada dela ( ustvarja).  To je čisto dovolj za definicijo, vse ostalo naštevanje bi bila neka totalitarna ideologija

 

 

 

Tale intervju  Pahor je lepši, a Janša je odločnejši! v Reporterju pa se je Ani Jud bolj kot ne ponesrečil ( a je problem ženska tekmovalnost v stilu katera je bolj famme fatale - katera je več tipov dala čez, za katero bolj norijo pravi moški?), čeprav je Nina Ivanič kljub vsemu zelo dobro govorila. Pogumna in pametna ženska tale Nina Ivanič - čeprav mi na tej fotografiji sploh ni všeč. Je v živo in po TV bolj fajn videti.

Kardinal Rode je v enem od intervjujev govoril o zahodnjaškem človeku, ki živi zgolj ( PREVEČ) na materialnem nivoju, ki ni dovolj poduhovljen.

Če bi govoril za EU, bi to še držalo.

Kaj pa ZDA, kjer je Cerkev ločena od države - pa imajo največjo stopnjo v Boga vernih ljudi?

. No, saj imamo tudi v socialistični EU najvišjo stopnjo ljudi, ki verujejo v boga Državo ali v razna vraževerja.

. Sedaj pa bistveni stavek, ki ga tako rad in perverzno ponavlja socialist Semolič ter vsa politična kamarila od SD do ZARES, LDS in DESUS - hkrati pa so sami najbolj odgovorni za vzdrževanje tega krivičnega in izkoriščevalskega sistema ( preverznost in hinavščina na kubik!) :

“Dotaknil se je tudi “novega greha” prekomernega bogatenja. Skrbi ga dejstvo, da so bogati vedno bogatejši in revni na drugi strani vedno revnejši .”

Seveda mora zastopati papeško smer. Tudi dejstvo je, da je nepravičnega bogatenja v svetu veliko in da si bogataši hitro ogradijo svoje nagrabljeno premoženje pred revnimi.

Toda v Sloveniji, kjer je tako jasna oblika socializma oz. neofevdalizma, bi svetovljanski Rode moral zaznati razliko med Ameriko na optimalni strani - kjer kapitalizem deluje - ter Slovenijo na negativni strani, kjer kapitalizem NE DELUJE- ampak fevdalizem zelo dobro deluje in ljudje nimajo šans, da bi si z delom izboljšali gmotni položaj, kajti to jim z birokracijo in visokimi davki preprečuje bogata elita ( s tem ščiti svoj monopol, svoje rente, svoj kapital), ki je obogatela na kriminalen, fevdalen način.

Se strinjam, da je potrebno obsoditi in ODPRAVITI krivične strukture - fevdalizem - raznih južnoameriških latifundij na indijanski zemlji in afriških “banana republik” ter post socialističnih azijskih “tajkun republik” - kamor na žalost 20 let spada tudi Slovenija.

Tako, da sem kot kristjan zelo razočaran nad tem, da je tako veliko kristjanov na političnem področju tako socialistično zaslepljenih, da so take socialistične ovce - da ne zmorejo več razmišljati in videti realnih dejstev.

Kdaj je bilo tako opevano DELO najbolj zasmehovano in podcenjeno kot ravno v vseh socializmih? Hitler se je v Dachauu delal norca, kako bo bogate Jude delo osvobajalo. Ostali socialisti vključno s Titom pa so delavce nekajkrat slabše plačevali za isto opravljeno delo kot kapitalisti. In še danes je v Sloveniji tako! Zakaj se naši fevdalci bojijo tujih investicij - ker se izogibajo konkurenci, ker bi propadli ob njej - kajti tujci danes v Sloveniji dosti bolje plačujejo vse delavce kot domači tajkuni.

Primer Kitajska:

še 30 let nazaj je večina Kitajcev zaradi socializma trpela eno največjih revščin ( resnično lakoto) na Zemlji. Danes je % revežev ( dolar na dan)  v Kitajski zaradi uvajanja liberalnega kapitalizma ( prihod tujega kapitala, tujih investicij!!!!) padel iz 70% na zgolj 6%. V večjih mestih univerzitetno izobražen folk že dobiva višje plače kot pa slovenski delavci.

MM ugotavlja, da smo Slovenci radi posiljeni. Radi zagovarjamo svoje poslijevalce. In napadamo tiste, ki bi nam radi pomagali pred zlorabo.

Naši levičarski novinarji raje pišejo o tujih izkoriščevalcih, o zlobni ZDA - pozabljajo pa, kako sami izkoriščajo večino naše družbe, nočejo pisati o izkoriščevalcih v Sloveniji.

MM se konkretno v članku loti notarske klike in pa državnih izkoriščevalcev.

Uroš Urbas v Financah skuša ugotoviti kaj lahko Sloveniji ponudi levica ( SD, LDS, ZARES).

Ugotavlja, da se je Janša pred volitvami celo spogledoval z reformami in z republikanci, danes pa radodarno deli državni denar različnim najbolj kričečim slojem na ulici kot tipični SOCIALIST: deli tuj denar tistim, ki so njegovi in ga bodo podprli.

Na koncu Urbas ugotovi, da so te stranke zgolj malenkost še bolj socialistične, saj s parolo socialne države - pozabljajo pa namerno na pravno državo - zgolj populistično kupujejo glasove. Kako bodo ljudje, ki so soustvarjali tak nered v Sloveniji, tako anarhijo, okrog 1000 socialističnih birokratskih tajkunov ( neofevdalcev) - kaj drugače delali - kaj novega? Nič novega ne bodo delali.

V Sloveniji nimamo desne stranke, ki bi se borila za nižje davke in večjo osebno, gospodarsko svobodo in odgovornost posameznika. Imamo polno LEVIH strank. Imamo samo polno socialističnih strank in bivših komunistov - ki so še vedno socialisti vseh barv - ki bo zgolj tuj denar prerazdeljevali - pa še to tako - da bodo ob tem prerazdeljevanju sami imeli največ koristi.

Kaj pravi na naslov Shaman?

shaman [ 23:41 16.6.2008 ]

Slovenistanska “levica”, bolj korektno je reči komunajzer kamarilja iz rodu pravoverni, lahko ponudi samo nadaljevanje prerazdeljevalsko-uravnilovskega komunizma orto podmiznikov.

V škodo 110 taužent najboljših slovenskih državljanov, ki kreirajo vse, vodijo vse in ustvarjajo najbolj bistveno oz., pod čigar vodstvom in taktirko delujejo vsi odvisno zaposleni te dežele. Torej, v škodo onih, ki vlečejo voz te obskurne države naprej. In v benefit številnih izkalcev rent različnih vrst in provinijenc. In v benefit neo-fevdalcev, tajkunov slovenistanskih. In v benefit vrha, elite, nomenklaturne smetane komunajzer kamarilje, jaz jim rečem pretorijanska garda falange 21, ki Slovenistanu rula že 60 let. Le, da se jim je v tem obdobju različno reklo. Ker so umetniki preimenovanj, kamuflaž, krink in “prenov”. Ta moment se imenujejo “prenovljeni komunisti”. Jutri, ko se najprej združijo v koalicijo, potem pa to spremenili v enotno stranko, se bodo kmalu oklicali za liberalne socijalne demokrate (LSD).

S katerimi družno orgijajo tudi nepravoverni in celo klerikalni pripadniki slovenistanske partitokratske kamarilje. Ena sama simbioza skupnoskledarskih podmiznikov Slovenistana.

Rdeče-črna nirvana, zazibana v psihodeličnih roza meglicah. Vse skupaj pa spremlja ubrano nazi-interesno tihožitje. V škodo Slovenca potrošnika in Slovenca davkoplačevalca.

Ma, vsi bomo videli in vedeli, da se je KPS zopet, iz številnih frakcij združila nazaj v monolit. Ker so veliki mag ocenili, da se jim ni treba več skrivati in lahko priznajo celo to, da tu v Sloveniji sploh ni drugega kot državno-rdečetajkunski kapitalizem, torej za večino folka sploh ni kapitalizma, ker po njihovem razumevanju folk zase sploh ni terjal kapitalizma, pač pa Socijalizem Release 2.0, le da izven Juge, terjali smo torjej po Kućanovo Цоцијалјистическу Республјику Суверенију, а.к.а Комунистическују Ђамахирију Словенистан. Tak so to oni razumeli, ker Kučan, “…ne čuje dobro, al zna šta tražimo.”

Po Janševem roza komunizmu, stopi na sceno spet pravoverni komunizem. Skratka, po komunizmu komunizem. Eto to lahko ponudi in v resnici tudi nudi samooklicana slovenistanska “levica”.

Lp shaman

Stanislav Kovač opisuje neliberalna dejanja glavnih ljudi v LDS in ZARES skozi zgodovino. Celo napadanje liberalizma. Celo ščitenje tajkunov.

“LDS nadzorujejo stari antiliberalni botri, ki poosebljajo zanikanje temeljnih vrednot liberalnega kapitalizma - tržne konkurence in vladavine prava.”

Kako Hayek definira liberalni kapitalizem?

“Eden od glavnih utemeljiteljev klasičnega liberalizma je Friedrich von Hayek, ki je v svojih delih (v slovenščino sta prevedena Usodna domišljavost in Pot v hlapčevstvo) liberalni kapitalizem označil s:

1. parlamentarno demokracijo,
2. vladavino prava,
3. svobodno podjetniško pobudo in
4. odprtim tržnim gospodarstvom.

Središče liberalnega kapitalizma je trg, ki prek neomejene svobodne konkurence omogoča politično demokracijo (trg političnih strank) in ekonomsko demokracijo (trgi kapitala, blaga, dela …). Garant politične in ekonomske demokracije je pravna država.

Liberalni kapitalizem z močno vlogo trga, pravne in minimalne države se je v zahodnih kapitalističnih družbah najbolj izrazil skozi anglosaški kapitalistični model, ki ga poosebljajo zlasti ZDA.”

Dejstvo je, da smo moški 20. stl. in 21. stl. izgubljeni. Kakšna je naša vloga? Vloga v družbi, vloga v partnerskem odnosu? Vloga pri vzgoji otroka?

Mačekmuri je spisal članek s katerim se popolnoma strinjam. Knjigo pa moram obvezno še prebrati.

Mislim, da imam na blogu že neko kopijo o Nefunkcionalnem moškemu, ki ga je napisala Lea Jelen, nekaj podobnega kot “.razvajen mamin sinko”.  ” Moški”, ki ponavlja samo vlogo svoje mamice.

Menda imam tudi članek ali link do članka Branka Cestnika, ki govori o tem zakaj so slovenski filmi neuspešni: ker jim je glavni lik razvajeni in prezaščiteni luzer, ker v filmih manjka lik očeta.

V glavi imam dva tipa reklam:

najslabše reklame so tiste o Mercatorju, ki predstavlja zdolgočasene delavce Mercatorja, ki se pridejo v službo igračkat. Zato je očitno potrebno najeti več delavcev, da opravijo tisto delo - kar pa pomeni, da mora Mercator nekako pri  visokih cenah izpuliti denar kupcem, da pokrije slabo učinkovite trgovce.

Najboljša mi je reklama za Mobitel, čeprav že nekaj let nimam več naročnine tega monopolista. ” Najmočnejše vezi so tiste, ki jih ne vidimo”. Pa spet mi je šla pesem v ušesa, kot nekoč “9 million bicycles”. Pevka z izredno erotičnim glasom naj bi baje bila Carla Bruni,  nova žena sedanjega franc. predsednika. Za uporabo komada naj bi ji Mobitel plačal nekaj 10.000€.