Naj bi bil novi ruski predsednik Medvedjev ( ki ga je kot lutko nastavil KGBjevec Putin)  celo klasični ekonomski liberalec. Z pretirano rusko nacionalistično govorico - ki jo očitno potrebuje od Putina naprej za domačo publiko, ki je lačna populizmov v smeri ruskega imperailizma in “socializma” - je oznanil, da sta za finančno krizo kriva ZDA in za drago hrano EU, ki subvencionira vso energetiko, ki ne temelji na (ruski) nafti. Eto, tako simpl. Eto, tako tavariši.

Me pa zanima zakaj levičarji niso nikoli obsodili ruskega imperailizma - ne danes, ne v času Lenina in Stalina?

Še celo Hitlerjevega imeprailizma - Hitler je bil tudi socialist - niso obsodili do julija 1941 - ko je Hitler skočil prestrašenemu in paranoidnemu Stalinu v hrbet - niso obsodili?

Tudi danes ne obsojajo arabskega - silamskega imperializma in terorizma - celo nasmihajo se in pridušajo - celo relativizirajo ogabne vsakodnevne zločine nad civili.

Kaj pa Kitajski imperializem? Do tega pa so kritični. Morda zato, ker so dojeli, da so kitajci liberalni kapitalizem vzeli zares in da se njihova partija že desetletja resno odpoveduje monopolu v gospodarstvu, ne pa monopolu v politiki. Kdo danes narekuje tempo celotnemu ( globalnemu) gospodarstvu? Azija: predvsem pa Kitajska in Indija s strahovitim razvojem, ki višata standard ljudem, ki so še včeraj živeli v sužnjelastništvu in bedi. Tem ljudem se standard viša 10% letno, zato si lahko privoščijo hrano, gorivo in ostale dobrine, ki so bile sedaj zgolj v domeni zahodnjakov. Kdo bo čez 10 let lahko kupoval te dobrine (meso, tuje sadje, gorivo) ? Zgolj tisti deli družb na zahodu - ki bodo sledili hitremu gospodarskemu tempu Kitajske iz socialistične bede- kajti ostali deli bodo po standardu zaostajali zaradi ” gradualizma” in si bodo lahko vsako leto manj privoščili in bodo ljudje vsako leto bolj lačni in bolj praznih denarnic. Torej poslušajte naše leve populiste in Kučana.

Do vseh ostalih zahodnih imperailistov pa so zelo kritični - predvsem do zahodnih imperialistov - ki izhajajo iz liberalnih ekonomij.

Jaz nasprotujem vsakemu imperializmu.

Zaradi padanja cen fotovoltaike (10% letno) in zaradi počasnega naraščanja izkoristkov PV ( danes okrog 20% - čez 10 let pa naj bi ga že uspeli podvojiti) se je Nemčija odločila, da ne bo zzmanjšala subvencij zgolj 5% letno, kar dela vsako leto - temveč bo dodala še 9%. Zato je trg fotovoltaike na največjem svetovnem trgu fotovoltaike močno upadel.

Tako kot se kamena doba ni kočnala, ker je zmanjkalo kamenja, se tudi naftna doba ne bo končala šele takrat, ko bo zmanjkalo nafte. Naftna doba se že sedaj končuje. Morda je vrh cene nafte med 200 in 300 dolarji.

Članek govori zelo nestrokovno o solarni industriji kamor spadajo tudi tehnologije sončnih kolektorjev za ogrevanje vode.

Prednost je ta, da danes EU množično oponaša Nemčijo. Predvsem Španija in Francija, hkrati pa tudi Italija in Grčija uvajata vedno več PV elektraren.

Prednost je tudi ta, da ZDA, Indija in Kitajska ogromno stavijo na vgradnjo teh modulov, zato bo v nekaj letih trg instaliranih modulov v Indiji, na Kitajskem in v ZDA presegel nemški trg instaliranih modulov. Počasi pa bodo tudi proizvajalci modulov iz teh držav premagali po št. proizvedenih modulov tako Nemčijo kot Japonsko, ki sta zaenkrat vodilni.

Kmalu bodo cene tako nizke, da jih bodo množično začeli uporabljati tudi v Afriki.

Se pa sprašujem, mar ni subvencioniranje protiliberalno? Ali pa je upravičeno pri spodbujanju neke tehnologije?

Kaj pa resničnost o EROEI? 

icho je napisal(a): Ampak za razliko od tebe jaz vem, kaj o tebi menijo tvoji študentje, pa profesorji na FOV (mimogrede tista zmerljivka s FDV mi je bila všeč, žal si tudi ustrelil mimo). Po teoretičnem znanju sami superlativi, ampak saj vsi vemo, da zraven obstaja še en Mrkaič. Žal. Predvsem rad pišem o ljudeh in pozitivnih stvareh. Rajši hvalim kot grajam. To je edina smernica in zaenkrat so uredniki z mojim delom zadovoljni. Vprašanje, če sploh razumeš kaj pomeni preživeti s 400 evri na mesec se na tem forumu ni porodilo samo meni. Za razliko od mnogih in tudi tebe, na tvoj račun nisem uporabil nobene žaljivke, razen seveda, da je zate žaljiv že sum v to kar pišeš. Ne vem, ali naj to, da odgovarjaš samo meni, vzamem kot kompliment. Drži, provociram. Razloga sta dva. Prvič. Nehal sem slepo verjeti tvojim člankom v trenutku, ko si pisal o nogometnih navijačih (saj članek ni bil slab, ampak vemo koga si provociral in kaj posploševal). Drugič. Se niti ne bi več oglašal, če pred kratkim v eni od svojih kolumn ne bi na posmehljiv način pisal o Crnkoviču, češ “kao” se na vse zastopi. Sori, ravno tak občutek imam pri tebi (navijači, revni, verjetno še kdo). To seveda ne pomeni, da tvojih člankov ne berem več. Ravno nasprotno, všeč mi je tvoj stil in tudi marsikatera tvoja poanta. Če bi le dodal še nekaj Crnkovičevega takta. Peace

Stari, pa pojdimo po vrsti:

1. Jaz sem eden najboljsih predavateljev, kar jih je v Sloveniji in to so mi studenti tudi povedali, se ni treba nic hvaliti z nekimi zakulisnimi informacijami. Najdi mi nekoga, ki zna bolje razloziti zapletene stvari, kot to znam jaz. No, daj, sem takoj pripravljen na primerjavo.

2. Razumi, da je to, kako bi jaz prezivel s 400 eur na mesec povsem irelevantno, pa ce bos to stokrat ponovil. Glede na to, da milijarde ljudi po svetu prezivijo z manj kot 400 eur na mesec, pa je odgovor na dlani - to je povsem izvedljivo. Stari, prava revscina je tista, ko ljudje prezivijo z manj kot enim dolarjem NA DAN, ne pa s 400 eur na mesec. Zato mi gre na bruhanje, ko se tisti s 400 eur na mesec smili samemu sebi, saj je to norcevanje iz resnicne revscine. Malce se razglej po svetu, preberi kaj o revscini v Afriki, pa bos videl, da je dandanes nekdo s 400 eur na mesec v svetovnem merilu nadpovprecno bogat.

3. Ce se ne strinjas z mano o nogometnih navijacih, potem si me zelo razocaral.

1. Slabo je, da si mojim clankom sploh kdaj slepo verjel (in potem nehal). Slepo ne smes verjeti nikomur, niti meni, ceprav imam skoraj vedno prav.

2. A sem se o Crnkovicu motil? Ali lahko navedes eno temo o kateri pise in je zanjo kvalificiran?

3. Od kdaj ima Crnkovic kak takt? Tezko bi nasel bolj oholega nastopaca od njega.

MM

Bo vožnja z avtom tekmovala s pridelavo hrane?

DELO, FT, Pon 14.01.2008

Evropska unija, ki že nekaj let pospešeno promovira uporabo obnovljivih in alternativnih virov energije, želi pravzaprav ubiti dve muhi na en mah –

1. zmanjšati odvisnost stare celine od uvoženih virov energije (predvsem nafte in plina) in
2. izpuste toplogrednih plinov, s čimer bi pripomogli k obvladovanju podnebnih sprememb.

Na mednarodni konferenci, ki jo je pred kratkim v Ljubljani pripravil inštitut ISS, pa so nekateri predavatelji opozorili ne samo na to, da bo oba cilja težko doseči, ampak da si lahko v nekaterih točkah celo nasprotujeta.

Evropska unija porabi približno 1,8 milijarde ton naftnega ekvivalenta primarne energije, od tega je več kot polovico uvozi. Ker je zalog klasičnih virov energije (nafte, plina, premoga) v Evropi čedalje manj, se je ta odvisnost v desetletju od leta 1994 do 2005 povečala s 43 na 53 odstotkov. Najbolj je EU odvisna od uvoza nafte – uvozimo je več kot 80 odstotkov, v povprečju pa pokriva dobro tretjino potreb.

Še nekoliko bolj resne so razmere v Sloveniji, ki uvozi 52 odstotkov primarne energije, pri tem pa pravzaprav vso nafto in plin, je poudarila Marta Svoljšak iz slovenske naftne družbe Petrol.

Za svet in Evropo velja, da poraba energije narašča, do leta 2050 pa se utegne podvojiti. Glavnina pričakovane rasti je povezana s povečanjem prebivalstva in razvojem gospodarstev v državah, ki danes veljajo za manj razvite (Kitajska, Indija). Analitiki v energetskem sektorju so prepričani, da bodo vsaj do konca tega stoletja večino potreb po energiji še naprej pokrivali ogljikovodiki (torej nafta in plin), vendar se bo tudi tekmovanje za dostop do njih povečalo, meni Stefan Liebing iz naftne družbe Shell.

Nasprotujoče si zahteve direktiv

V teh okoliščinah poskuša EU odvisnost od uvoza energije zmanjšati tudi s pospeševanjem uporabe biogoriv (ko na primer govorimo o prometu, ki je med gospodarskimi sektorji največji porabnik energije, in to v celoti iz fosilnih virov),tako naj bi pripomogli tudi k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov.

»Žal ugotavljamo, da sicer smiselni cilji v različnih direktivah niso usklajeni, predvsem jih bo v praksi težko uresničiti brez posledic na drugih področjih, recimo v pridelavi hrane,« je menil Harald Schnieder iz združenja naftnih družb Europia. Zapletena razmerja je ponazoril takole: direktiva o biogorivih predvideva, da se bo do leta 2020 delež biogoriv (biodizla in etanola) v pogonskih gorivih povečal na deset odstotkov, direktiva o kakovosti goriv pa cilj določa drugače – kot desetodstotno znižanje emisij toplogrednih plinov.

Težav, iz katerih izvira neskladje, je kar nekaj. Predvsem v Evropi izrazito narašča uporaba dizla, pada pa uporaba bencina. Obeh vrst goriva za pogon avtomobilov so v enaki količini prodali leta 1998, zdaj pa porabimo kar 75 odstotkov več dizla kot bencina. Čeprav so s stališča končnega uporabnika dizelski motorji privlačni, saj na prevoženi kilometer porabijo manj goriva, pa se pri proizvodnji in končni porabi dizla sprosti več toplogrednih plinov. Dodatna težava je, da iz surove nafte ni mogoče izdelovati samo dizla – vsaj ne s tehnologijo, ki danes prevladuje v evropskih rafinerijah. Zato se stara celina spopada s stalnimi presežki bencina, ki ga izvaža v ZDA (38 milijonov ton letno), in primanjkljaji dizla, ki ga uvaža z območja nekdanje SZ (24 milijonov ton letno). Glede na priljubljenost, ki so jo dosegli učinkoviti dizelski motorji novih generacij v osebnih avtomobilih, se bo gibanje nadaljevalo, tako da v naftni industriji pričakujejo, da bo leta 2020 povpraševanje po dizlu za več kot dvakrat presegalo povpraševanje po bencinu.

V Evropi pridelanih biogoriv ne bo dovolj

»Upoštevajoč te smernice bi zmanjšanje izpustov CO2 za deset odstotkov zahtevalo 16-odstotni delež biogoriv v pogonskem gorivu. To pa je tako tehnološka težava za proizvajalce motorjev z notranjim izgorevanjem kot kmetijski problem,« je povedal Schnieder. Po izračunu Europie lahko namreč evropsko kmetijstvo do leta 2020 zagotovi le slabo tretjino potrebnega biogoriva (če ne želimo ogroziti proizvodnje hrane), preostanek pa bo treba uvažati. Glede na podnebne pogoje v državah, ki so potencialne izvoznice biogoriv (predvsem Latinska Amerika), bo večino uvoza sestavljal etanol (za vmešavanje v bencin), količina biodizla (za vmešavanje v dizel) pa naj bi bila bolj ali manj omejena na to, kar zmoremo pridelati v Evropi. To lahko po eni od simulacij Europie pomeni, da bo leta 2020 v bencin vmešanega do 60 odstotkov etanola.

»Današnje generacije bencinskih motorjev zelo verjetno ne morejo uporabljati mešanic z več kot desetimi odstotki etanola, več etanola v bencinu pa zahteva nove motorje in novo infrastrukturo za distribucijo goriva. Nastopi problem kure in jajca,« je opozoril Schnieder. Z dodajanjem alkohola nastane tudi problem vsebnosti kisika v gorivu, kar povzroča težave z drugimi nezaželenimi plini iz avtomobilskega izpuha – na primer z ozonom in dušikovimi oksidi. Podobno velja tudi za dizelske motorje, ki niso prilagojeni za uporabo več kot sedem- do desetodstotnih mešanic z biodizlom. Tu so še posebno problematični tehnološko najnaprednejši motorji s filtri za trdne delce, saj niso prilagojeni za strukturo izpuha biodizla. Po presoji združenja evropskih naftni družb tako obeh ciljev (povečanje porabe biogoriv in zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov) ne bo mogoče doseči hkrati, če bodo zahteve še naprej usmerjene na prometni sektor.

Izkušnje iz Kolumbije

Medtem pa imajo na drugem koncu sveta, v Latinski Ameriki, precej več praktičnih izkušenj z dodajanjem biogoriv, res pa je, da so drugačne tudi zahteve po kakovosti izpušnih plinov. V Kolumbiji velja, da mora ves dizel že letos vsebovati pet odstotkov biodizla (v EU je zahtevano 5,75 odstotka biogoriv v vseh gorivih do 2010), do leta 2012 pa se bo delež dvignil na 20 odstotkov. Bencin bo moral letos vsebovati deset odstotkov etanola, do leta 2015 pa 25 odstotkov, je pojasnil Rablo Reyes iz kolumbijskega centra za strateške latinskoameriške študije.

Kolumbija namerava s tako optimističnim uvajanjem biogoriv po letu 2015 zagotoviti samozadostnost pri oskrbi s pogonskimi gorivi (njihova proizvodnja nafte namreč že več kot desetletje upada), prav tako pa pričakuje njihov izvoz. Do leta 2020 nameravajo za pridelavo poljščin za biogoriva (predvsem sladkornega trsa in palmovega olja) nameniti 318.000 hektarov oziroma 14 odstotkov vse obdelovalne zemlje. Ta dejavnost naj bi na kolumbijskem podeželju odprla skoraj 900.000 neposrednih in posrednih delovnih mest, ki bi pomagala preživljati malo manj kot štiri milijone državljanov. Tako je promocija biogoriv tudi del vladnega programa za omejevanje pridelave koke, ki je na številnih revnih podeželskih območjih Kolumbije glavna kmetijska kultura.

Damjan Viršek

Ne pozabite kaj je večini ljudem glavni kriterij za kvalitetno življenje poleg MIRU:

PLAČE, MEZDE, OSEBNI DOHODEK in to netto.

1. Ne pozabite, da je socializmu v 65ih letih uspelo zgolj to, da so nam plače padale v primerjavi s kapitalističnim svetom (3x- do 5x z EU in 10x z ZDA). To naj bo glavni kriterij razlikovanja med socializmom in kapitalizmom. Ne pozabite na ta argument nikdar. To je glavni argument! Socializem prinaša propad gospodarstva in nižanje plač.
2. Zakaj je YU oz. Slovenija pred drugimi komunističnimi državami dobila prednost:
   1. predvsem zaradi konzervativnih avstro-ogrskih vrednot ( ki danes hitro izginjajo) do dela, posla in
   2. zaradi tega, ker je Tito na koncu 60ih moral odpreti nefektivno komunistično gospodarstvo PODJETNIŠKI, PRIVATNI lastnini, iniciativi oz. KAPITALIZMU, ki pa je bil strogo nadzorovan. Vse večje firme so vodili UDBOvci. Komunizem je s Stanetom Kavčičem v SLO in Slavko Dapčević Kučar v CRO postal malenkost bolj LIBERALEN ( napreden, svoboden, kapitalističen) kot konzervativni, retardiran in zločinski KOMUNIZEM. Medtem, ko se je Tito še vedno igral glavnega fevdalista, monarha, barona, kralja.

Poznate matematično -logično zgodbico o Ahilu in želvi?

Rok je izračunal koliko let bo trajalo, da po BPD na glavo (merjeno po PPP t.j. kupni moči) dohitimo napredne zahodne države in koliko, da tranzicijske države in hitro rastoča gospodarstva dohitijo nas.

S tem je posredno odgovoril tudi na vprašanje, kdaj približno lahko pričakujemo evropske/ameriške plače in kdaj delavci v tranzicijskih državah in hitro rastočih gospodarstvih lahko pričakujejo slovenske plače.

1. Primerjava Slovenije in tranzicijskih držav

1. Češka nas bo prehitela v 17 letih.
2. Litva nas bo prehitela v 17 letih.
3. Latvija nas bo prehitela v 16 letih.
4. Slovaška nas bo prehitela v 13 letih. (imajo EDS)
5. Estonija nas bo prehitela v 13 letih. (EDS)

2. Dohitevanje EU zahodnih držav in ZDA - optimistični scenarij rasti za vse vključene države, če bi Slovenijo vodile ekonomsko DESNE, liberalne vlade (6-7% rast)

1. Grčijo bomo prehiteli v 2 letih.
2. Španijo bomo prehiteli v 13 letih.
3. Nemčijo bomo prehiteli v 20 letih.
4. Islandijo bomo prehiteli v 28 letih.
5. Irsko bomo prehiteli v 50 letih.
6. Združene Države Amerike bomo prehiteli v 68 letih.
7. Luksemburg bomo prehiteli v 117 letih.

3. Dohitevanje naprednih zahodnih držav - pesimistični scenarij rasti za vse vključene države, če bi Slovenijo vodile leve, socialistične vlade. (2% do 3% rast)

1. Grčijo bomo prehiteli v 5 letih.
2. Španijo bomo prehiteli v 30 letih.
3. Nemčijo bomo prehiteli v 36 letih.
4. Islandijo bomo prehiteli v 65 letih.
5. Luksemburg bomo prehiteli v 187 letih.
6. Združene Države Amerike bomo prehiteli v 270 letih.

4. Primerjava Slovenije in hitro rastočih gospodarstev

1. Rusija nas bo prehitela v 48 letih.
2. Vietnam nas bo prehitel v 44 letih.
3. Indija nas bo prehitela v 43 letih.
4. Malezija nas bo prehitela v 31 letih.
5. Kitajska nas bo prehitela v 22 letih.

vir blog Libertarec

Nekje na forumu Financ sem pred časom prebral misel, ki mi je dala misliti. Menda je to misel predlagal “shaman”.

In sicer:

Glasovalno pravico na volitvah in referendumu - ki gre danes vsem polnoletnim ljudem - bi morali imeti zgolj ljudje, ki plačujejo davke.

In še to bi morala biti stopnjevana.

Človek, ki plača 1000€ bi moral imeti eno glasovalno enoto.

Človek, ki plača 5000€ davka državi na leto, bi moral imeti 5 volilnih glasov.

Človek, ki plača 15.000€ davka pa 15 volilnih glasov.

Državo bi s tem naredili učinkovito, gospodarno. Uvedli bi pozitivno selekcijo.

Kajti kaj se danes dogaja?

Da razvajeni in nedelavni ljudje izbirajo take politične stranke ( leve), ki zagovarjajo povečanje davkov in povečanje deleža davkov za njihovo “socialno” podporo, subvencije njihove “kulture”, šolstva, zdravstva.

Ali je volitev človekova pravica? Ne.

Država upravlja družbo. Torej bi upravljalce družbe smeli izbirati zgolj ljudje, ki družbo ženejo naprej s svojim znanjem, delom, podjetnostjo. Ne pa lenuhi, paraziti, anarhisti - ki se v odnsou z državo obnašajo kot “slepi slepega vodi!”

To je ena poglavitnih LIBERALNIH davčno - volilnih reform, ki še lahko reši našo zahodno civilizacijo (ZDA, EU) propada. Ali pa nas bodo levičarji zapeljali v tako vrednostno in gospodarsko anarhijo, da nam bodo kmalu vladali muslimani ali Indijci ali Kitajci.

Zakaj je to liberalna reforma? Ker spoštuje lastnino in ustvarjalnost. Naj tisti, ki so boljši imajo več pravic pri vodenju družbe kot pa luzerji in paraziti. Slednji so lahko zgolj veseli, da brez dela in solidarnosti do ubogih sploh lahko živijo v družbi.

“Duhovni propad družbe se začne, ko zaznamo

1. politiko brez načel,
2. blaginjo brez dela,
3. trgovino brez poštenja.
4. zabavo brez vesti,
5. izobraževanje brez vzgoje,
6. znanost brez človečnosti,
7. življenje brez vere.” MAHATMA GANDHI

Predvsem vidim, da zadnja stoletja določene vplivne skupine družbe namenoma postavljajo določene tisočletne vrednote pod vprašaj z relativiziranjem, zasmehovanjem, celo z sataniziranjem. “Starmar6″ piše, da se to dogaja zadnjih 200 let od druge meščanske revolucije naprej, ko so na oblast začeli prihajati levičarji, sinister. Od takrat gre z EU in ZDA samo še navzdol, na vseh področjih. Levičarji nimajo skoraj nič pametnega ponuditi družbi.

Kaj je vrednota? To je cilj, smernica, smisel življenja, smisel kvalitetnega življenja. Nekaj vrednega čemur skušam slediti. Vrednota je meni neka realni pojem, ne nek ideal ali iluzija. Tudi družba mora obvezno imeti vrednote, sicer je kaos, revolucija, anarhija, propad, barbarstvo. Pri vsaki tranziciji sistema vedno najbolj profitirajo najbolj pokvarjeni, kriminalni, psihopatski osebki. Za trenutek dobimo občutek, da najbolj profitira skupina brez vrednot. Na daljši rok pa definitivno ne.

SISTEM VREDNOT, hierarhija vrednot. Ali človek globoko v sebi prevprašuje te vrednote in na podlagi sklepov, izkušenj skuša po teh vrednotah živeti? Kajti včasih se vrednote skuša drugim samo vsiliti zaradi lastnih interesov, velikokrat pa farizej vrednote samo na zunaj zagovarja, živi pa jih ne.

Vrednote dobi skoraj vsak otrok od staršev. Potem jih pobira od vrstnikov, od prijateljev, od družbe. Navsezadnje velike odločitve človeka ( izbira partnerja, poklica, delo) izvirajo iz človekovih vrednot, čeprav večina zahodnjakov stavi na strast in kemijo, na nekaj iracionalnega. Zaradi te vrednote - se ji podirajo zakoni, partnerstva.

Kaj pa šola? Šola mora nujno vzgajati za vrednote. Zadnjih 20 let imamo primer, ko je LDS skupaj z Gabrom ves čas ovirala vzgojo in zagovarjala, da je šolstvo zgolj IZOBRAŽEVANJe, pridobivanje znanja. Sam pravim, da je Gaber uničil šolstvo. To se danes kaže v dezorintiranosti, razvajenosti in agresivnosti učencev, dijakov in študentov. Deloma pa ta generacija že vstopa na trg dela, kjer bo deležna zaradi tega pretežno porazov na vseh področjih.

Vsak odrasli človek se mora sam prevpraševati, razlikovati, premisliti o vrednotah, ki jih je sprejemal nekritično od drugih, sploh ko je bil še otrok s slabim logičnim aparatom. Že če gremo naštevati vrednote, smisle, cilje - lahko pridemo preko številke 1000. Še težje je iz teh vrednot narediti hierarhijo. Kajti včasih je človek razpet med dve ali več vrednot, na križišču - v konfliktu vrednot v sebi. Kateri takrat dati prednost?

Človek je najbolj dojemljiv za spremembe v sebi, spremembe vrednot, kadar trpi, kadar so mu problemi življenje postavili na glavo. Hkrati pa se je dobro zavedati načela sv. Ignacija Loyolskega, ki pravi, da spreminjaj odločitve zgolj v stanju tolažbe, nikakor pa ne v stanju potrtosti.

To, da oseba ali družbena skupina ali širša družba postavi napačne vrednote na vrh oz. pomembne vrednote zanemari - to pelje v propad, katastrofo tako človeka, družine, skupine, družbe, civilizacije.

Danes se v zahodnem sistemu vsekakor vidi propadanje družbe, civilizacije. Užitek in ležernost sta postali glavni vrednoti večine ljudi. Kako na hitri način dobiti denar, da bom potem užival. Ta infantilnost ( iskanje ugodja) se kaže v politiki, gospodarstvu, kulturi, odnosu do narave, do sebe, do drugih. Kultura smrti.

Kaj bo čez 10 ali 15 let v EU? Gospodarsko bo stagnirala. V EU bodo prišli muslimani iz Bližnjega vzhoda ali pa Kitajci.

1. V prazgodovini je bila prednost plemena v tem, da je imel čimveč teritorija za lov
2. Kasneje je bila prednost, da je imel čimveč rodovitne zemlje za poljedelstvo in pašnike ( ob veletokih)
3. potem je v srednjem veku zmagovala družba, ki je imela ustavo, trg in pravo - kar je omogočalo razvoj meščanstva ( obrtnikov, trgovcev, učiteljev, vojakov, finančnikov) v Benetkah, Firencah, Rotterdamu, Londonu,..
4. v novem veku ( kapitalizem) je bila prednost industrija oz. zaloge energije in rud
5. v 20.stl. je bila prednost dostop do verodostojne, kvalitetne informacije ( kvalitetne univerze, šolstvo, mediji, borza, internet, GSM, IT)
6. v 21. stl. pa je prednost kvaliteta odnosov v družini, podjetju, družbi. Se pravi spoštovanje, sožitje, kvalitetni odnosi, kvaliteten, kreativen dialog.

Na žalost socialistične družbe tega ne zaznavajo. Tam smo še zmeraj pred srednjim vekom, kjer tajkuni ščitijo svoje monopole, svoje fevde in grobo izkoriščajo vse delavce. Ustave, trga in pravne države ne spoštujejo oz. jo zlorabljajo za ohranjanje ( KONZERVIRANJE) svojih prihodkov, rent, monopolov.