Liberalna, svobodna novinarka Ana Jud je naredila briljanten intervju z liberalnim ekonomistom dr. Janezom Šušteršičem. Le tega sem poslušal na okrogli mizi z reformnim ekonomistom Švedske Muknhammerjem. Šušteršič je bil dolgo šef statističnega državnega urada UMAR - kot liberalni ekonomist pa je skoraj neopazen - kajti v javnosti dosedaj ni upal nastopati tako ostro in inteligentno kot npr. dr. Mićo Mrkaić ali dr. Bernard Brščić.

V intervjuju pa razdere par mitov:

Semolič ponavlja lažne parole, da bodo z liberalnimi reformami delavci in najrevnejši sloji izgubili največ. To ni res. Največ bodo izgubili priviligiranci, medtem, ko bo delo dobilo večjo veljavo v denarju, v višjih plačah, v novih delovnih mestih.

V Sloveniji na široko veje Kardeljev duh in miselnost. Ljudje se bojijo kapitalizma. Bojijo se svobode in osebne odgovornosti. So osebnostno nezreli, otročji in prezaščiteni. Želijo imeti večjo zaščito države.

Slovenski novinarji dostikrat trdijo ideološke stavke, ko pa jim dam na mizo podatke iz statistik, ki govorijo popolnoma nasprotno od njihovih ideoloških trditev - pa rečejo - da je “to stvar različnih subjektivnih mnenj”. Zgolj eno od mnenj torej. Pa čeprav je objektivno merjeno.

Ekonomsko socialni svet ” je v resnici fašistična institucija ki izvira iz Mussolinijeve domislice modela države, kjer korporativne interesne skupine odločajo o tem, kako bodo živeli drugi. Če pogledate slovenski ESS in ESS nekdanje nacistične Nemčije, se ne razlikujeta dosti: oba sta oboževala sindikalne proteste in centralno-plansko odločanje.”

V ZDA so začeli delati zase že aprila, maja pa v reformiranih vzhodono evropskih državah ( Slovaška, Madžarska, Estonija).

Slovenija ima prelom 17. junija.

Toda socialistična Nemčija in Francija bosta imeli v juliju prelom, medtem ko bosta imeli Norveška ( Kuvajt Evrope) in Švedska prelom šele konec julija.

Največji problem pa je, da ta denar, ki smo ga dali državi na koncu v večini primerov pride v napačne roke, saj ga porazdeljujejo socialistični birokrati - to pomeni, da marsikaj ostane v žepih, večinoma pa gre v “podjetja” njihovih tovarišev, ki delajo storitve za državo in so IZBRANI na javnih razpisih. Tudi pri sociali pride denar v napačne roke, saj ga dobijo ponavadi grebatorji, ki do potankosti poznajo luknje v zakonih in hodijo z dragimi džipi na CSD po dodatek za brezposelnost, otroški dodatek in še kak dodatek. 60% populacije Slovenije je danes prisesano na socialno vime krave Države. “Mama, mama!”

vir Finance

Levičarji širijo lažnivi mit: da bodo liberalne reforme ( tržni kapitalizem) prizadel najšibkejše, najrevnejše sloje družbe.

“Ni res, da reforme najbolj prizadenejo socialno najšibkejše, prizadenejo tiste, ki imajo zdaj privilegije,” se je z Munkhammarjem strinjal ekonomist Janez Šušteršič. Šušteršič v prihajajočem mandatu niti ne pričakuje sprememb, meni pa, da bomo leta 2012 morda dojeli, da tako več ne gre ter da so reforme potrebne.

Očitno je v Sloveniji v prevladi skupina ljudi, ki ima neupravičene privilegije v družbi. Mene ne moti, da je človek bogat. Moti me, da je bogat na račun drugih ljudi - ne pa zaradi svojega znanja, dela, podjetniškega tveganja.

vir

http://www.finance.si/212994

http://www.finance.si/213046

Zdej nisem čisto siguren kateri od gostov je to ugotovitev izpostavil.

Ali dr. Janez Šušteršič, nekdanji direktor UMARja, ali dr. Igor Masten, ali urednik Financ Peter Frankl?

Mislim, da je bil Šušteršič. Rekel je, da bomo Slovence zbezali iz socialističnega mišljenja in pasivnosti in nepripravljenosti na reformne spremembe zgolj na en način. Na en način s startno pištolo.

To je: plače bi jim morali izplačevati bruto. Tako bi namesto 1200€ dobil v roke izplačilo bruto plače: recimo 2600€.

Opozorili so, da je večina Slovencev tako slepih in neumnih, da niti ne pogledajo svojih plačilnih listkov. Živijo slepi kot fijakarski konji.

Nato pa bi jim še isti dan poslali položnice ( z istimi zneski kot jih imajo na plačilnih listkih):

300€ za penzijo ( za plačevanje državne pokojninske piramide, kjer tisti, ki vplačujejo - ne dobijo nič - tisti, ki pa so že dolgo notri - pa poberejo vse - kar si niso zaslužili!)

200€ za zdravstveno zavarovanje - tukaj ta denar spet pretežno upkojenci pokurijo

900 € za davke državi.

Takrat bi večina butcev šele začela razmišljati. Ali je OK, da jaz to plačujem, ali je kakšna alternativa, kakšna rešitev, da več obdržim in manj vplačujem? Še vedno dopuščam, da bodo levičarsko usmerjeni in “solidarni” še naprej prostovoljno vplačevali večino svoje plače v državno blagajno.

Kako lahko naredimo, da bomo davke državi zmanjšali za trikrat?

Kako lahko naredimo, da bom pokojninsko vplačilo z obrestmi po 20ih letih lahko dobil nazaj ( kajti danes star 40 ali 45 letna oseba - svoje penzije ne bo dočakal, ker so ta denar že zdavnaj  komunistični roparji pogonili, zapravili. Danes delavci direktno plačujemo penzije penzijonistov. Ni nobenih skladov, nič oplajanja kapitala. Vse je izropano, vse je prazno zaradi slabega poslovanja socialističnih voditeljev) - kot v vzajemnih skladih - kot varčuje večino normalnega sveta?

Ali je kakšna šansa, da s pomočjo konkurence na zavarovalniškem in zdravstvenem trgu lahko za ta denar dobim boljše storitve oz. plačujem pol manj za storitve, ki sem jih trenutno deležen?

J.P. Damijan se je spametoval. Pustil je šarlatensko spogledovanje s politiko in izlete od Janše do Pahorja. Začel je spet pisati kvalitetne ekonomske članke. Ne vem še, če bi ga zaradi prve lastovke - ob vsem socializmu zadnjih 3 let - uvrstil med liberalne avtorje v svoji Blogroli. Vsekakor pa tale članek je zelo liberalen. In kvaliteten.

Ima pet predlogov kako povečati gospodarsko neučinkovito ( potratno, zapravljivo, nazadnjaško, parazitsko) socialistično slovensko državo:

Prvi predlog: demonopolizacija javnih storitev in javno-zasebno partnerstvo

Charles Wheelan v knjigi Naked economics (2002) začenja četrto poglavje z naslovom “The army was lucky to get that screwdriver for $500″ z enim najljubših vicev Ronalda Reagana, nekdanjega predsednika ZDA, o stanju v nekdanji Sovjetski zvezi. Vic gre takole. Neka ženska, ki želi kupiti lado, pride na vladni oddelek za motorna vozila in izrazi svojo željo uslužbencu. Vladni uslužbenec ji razloži, da je za lade dolga čakalna vrsta. Ženska kljub temu vztraja pri naročilu. Uslužbenec spusti dolg, utrujen vzdih in žensko doda na konec dolge liste. “Pridite nazaj čez dve leti, 17. marca,” reče. Ženska pogleda svoj koledar in vpraša: “Zjutraj ali popoldne?” Uslužbenec: “Kakšna je pa razlika? To je vendar šele čez dve leti!” “Takrat pride vodovodar,” odvrne ženska.

“Prvič, državne službe ne smejo imeti monopola nad zagotavljanjem storitev in dobrin, razen kadar obstajajo resni argumenti, da bi zasebna pobuda lahko vodila do slabših rezultatov. “

“Drugič, tudi kadar mora država imeti pomembno vlogo pri ponujanju določenih javnih dobrin, denimo pri gradnji cestne in železniške infrastrukture, to nikakor ne pomeni, da mora država sama opraviti ta dela oziroma jih sama financirati. Dovolj je denimo, da država samo določi trase in specificira tehnične parametre ter zahteve glede kakovosti, nato pa prek javnega razpisa izbere najbolj ugodnega ponudnika. “

“In drugič, težava je, ko pri nepopolno konkurenčnem postopku izbire (kar je pravzaprav vedno) država tudi sama financira gradnjo. Zadeva se seveda izrodi v to, da ponudniki dajo “preveč konkurenčne” ponudbe, po izboru pa prek aneksov k pogodbam osnovno razpisno vrednost povečajo za nekajkrat. Javna naročila se zato, kljub formalno strogim razpisnim postopkom, navadno izrodijo v najdražja naročila. Nekajkrat dražja, kot če bi enako storitev ali izdelek kupovali kot zasebniki.”

Drugi predlog: nacionalizacija državne uprave

“Menim, da bi morali pri sestavi prihodnje vlade razmisliti o zmanjšanju števila resorjev ter njihovem vsebinskem združevanju, kot je predlagal denimo Peter Kraljič.

Po švicarskem vzoru bi denimo lahko oblikovali samo sedem superministrstev: 1. za finance, 2. za gospodarstvo (sedanja ministrstva za gospodarstvo, promet, okolje in prostor, “delovni” del ministrstva za delo ter “tehnološki” del ministrstva za visoko šolstvo in znanost ter tehnologijo), 3. za javno upravo (sedanja ministrstva za javno upravo, pravosodje, zakonodajo in notranje zadeve), 4. za zdravje, šolstvo, šport in kulturo (sedanja ministrstva za zdravje, šolstvo in visoko šolstvo), 5. za družino in socialne zadeve, 6. za obrambo, 7. za zunanje zadeve.”

Tretji predlog: izločitev zdravstva in šolstva iz javne uprave

“Mitja Gaspari je pred kratkim predlagal funkcionalno izločitev zdravstva in šolstva iz državne uprave. Gre za dober predlog, ki bi po eni strani omogočil uvedbo enotnega plačnega sistema v javni upravi (ločeno od zdravstva in šolstva), po drugi strani pa dal tema resorjema večjo avtonomijo. “

Četrti predlog: ustavna določba fiskalnega pravila

“Igor Masten je pred kratkim predlagal, da bi v ustavo zapisali jasno fiskalno pravilo, denimo, da smejo javnofinančni izdatki naraščati le v skladu z dolgoročno vzdržno gospodarsko rastjo ali za njo celo zaostajati. “

Peti predlog: neodvisnost regulatorjev

“V zadnjem desetletju smo bili deležni številnih primerov monopolizacije posameznih trgov in nečednih primerov koncentracije lastništva zaradi nedelovanja regulatorjev trga, ki so običajno delovali usklajeno s “politično voljo” vladne koalicije. “

O čem pa ti maestro? Kakšne veze ima EDS z bruto?

Lekcija 1: Davčna stopnja apriorno ne pomeni nikakršnih pomikov na nivoju bruto plač. Bruto ostane enak ne glede na to kakšen je davek na konkreten bruto. Štekamo?

Lekcija 2: Uvedba EDS bi terjala redefinicijo dohodnine, najbrž de facto izločitev ali zgolj cedularnostno “izločitev” davka na prihodke od dela iz dohodnine.

Lekcija 3: EDS bi terjal definiranje novega davčnega praga. Recimo, če ga postaviš na nivo 12 taužent ojrof, potem prav nihče v tej državi ne bo plačal več davka kot ga plača zdaj. (V bistvu se to zgodi že pri bistveno nižjem pragu). Posledično bi vse neto plače bile višje (ker so daens te palče obdavčene že skoraj z 41%). Posledično ne bi bilo nikakršnih pritiskov na bruto nivoju.

Lekcija 4: EDS na prihodke iz dela bi lahko potem (ko enkrat imaš prag obdavčitve nad 12 k EUR) bil kjerkoli med recimo 8% in 20%. Po mojem prepričanju mora biti ta davek najmanj pol nižji od davka na prihodke podjetij, oz. pol nižji ali maksimalno enak davku na kapitalske dobičke. Lahko bi na primer kreirali naslednjo fer, logično in za vlagatelje atraktivno varijanto razporeditve davčnega bremena: - DDV 20%, - davek na prihodke podjetij 18%, z načrtom da se ga v bodočnosti zaradi gospodarske rasti in kontrolirane minimalne proračunske porabe niža. - davke na kapitalske dobičke 16%, z načrtom da se ga v bodočnosti zaradi gospodarske rasti in kontrolirane minimalne proračunske porabe niža. - davek na prihodke iz dela 8%, z načrtom, da se ga nekoč v bodočnosti, ko bo nacionalni dohodek in produktivnost na ustrezni ravni, povsem odpravi.

Lekcija 5: nemudoma do nadaljnega zamrzniti proračunsko potrošnjo. Globoko zamrzniti in potem izkati načine za nižanje ter definitivno za bistveno počasnejšo rast od rasti prilivov v proračun.

No, zdaj pa ti malo razloži, zaradi česa, oz. kot posledica česa bi… - …eds povzročil naraščanje bruto plač nižje plačanih? haloo!? - …eds podražil delofce z otroki? halooo!? - …eds povzročil nakup robotov namesto delofcef? haloooo!?

P.S. Kaj so še ugotovili sindikati? Da bi v primeru uvedbe EDS, delodajalci od delofcef zaradi EDS zahtevali, da jim prinesejo svoje dojenčke, da iz njih skuhajo ajmuht, al ka?

P.P.S. In seveda v ta paketi sodi tudi omejitev prispevkov navzgor. Pa uvedba pravega stimuliranega prostovoljnega pokojninskega varčevanja, ter odprava obveznega PAYG sistema. Pa odprava obveznega zdravstvenega na današnji način in omogočanje pravega zavarovanja, s pravimi zavarovalnimi produkti, itd…

LP shaman

popravil(a) shaman: 2008-05-12 21:12:23

Pahorjevi ekonomisti ( Rop, Tajnikar, Gaspari)  so napisali ekonomski program stranke SD.  Bili so proti liberalnim reformam. Tudi proti malenkostnemu znižanju davkov, ki se ga je vlada lotila. Dejstvo je, da Pahor sploh nima konstruktivnega gospodarskega programa. On bo ohranjal status quo. Naj bi malenkostno zniževali javno porabo. To je tudi vse. Seveda pa je še tu vprašanje, če bodo to res delali, kar danes govorijo.

depersin je napisal(a): Tale program SD-ja, me kvečjemu prepričuje, da je SDS-ova oziroma Janševa vlada naredila nekaj zelo dobrega in da je bolje voliti desnico (razen SLS) kot levico. Janševa vlada je spremenila slovensko razmišljanje. Pod Ropom in Drnovškom smo vedno poslušali, kako smo premalo socialni, o davkih pa nič, kot, da nam denar pada z neba. Če so potrebovali več sociale, so pa povišali davke. Danes so ljudje končno začeli razmišljati o davkih in o tem, da socialo plačamo. Tudi Pahorjevi socialisti so začeli uporabljati isto retoriko - da je davke treba zniževati. Glavna napaka, ki pa jo SD dela (če odštejemo, da ljudem ni zaupati), je pa, da ponujajo olajšave namesto splošno znižanje davkov.

Veš kaj je ultimativna tragedija? To,da si ti nasedel, da imamo “socijalo”, da smo “socijalan država” in da takrat ko plačujemo več davkov to ima kakšne zveze z “več socijale”.

Gabijo se mi tako tisti, ki ta agitprop zaradi svojih izprijenih ciljev in namenov širijo, kot tudi tisti, ki takšno zatohlo smrdljivo demagogijo potem kupite in jo ponavljate in proliferirate. Pravzaprav se mi vaša nepremišljenost gabi bolj kot komunajzarjev demagogija. Fuj in bljak.

P.S. Kakšni socijalisti bog te nima rad. Tam ni ne socijalistov ne levičarjev, tam so zgolj in samo komu-fašisti. Partitokratska kamarilja, ki hlasta po oblasti zaradi oblasti in je za visoke davke, veliko Skupnoskledo™ in uravnilovko, zgolj med kanonfutrom, seveda, zato, ker je takšni državi lažje vladati, kot državi svobodnih, neodvisnih ljudi, ki plačujejp minimalno državo z minimalnimi davki in prispevki.

Komunajzer agitprop je Slovenistanu podtaknil, da naši visoki davki pomenijo, da imamo socijalno državo in celo več, da je za sicijalno državo nujo treba eno skuopino odvisno zaposlenih davčno diskriminirati. Četudi je socijalne države v resnici zelo malo, se navkljub temu to uporablja kot alibi za davčno diskriminiranje določene skupine v družbi, in davčno-prispevkovno ugonabljanje bolj ali manj vseh odvisno zaposlenih.

P.P.S. Skratka, Satan je zmagal tisti trenutek, ko je svet prepričal, da ga ni. Kakšna je razlika med Kučanom danes in Kučanom leta 1980? A danes da je socijalist? Zakaj oz. na temelju česa že to trdiš?

LP shaman

1. Znižanje cen goriva z začasno ukinitvijo davkov in začasno zaustavitvijo nakupov za državne rezerve.

2. Znižanje davkov. Odpravo posebnega davka v višini 2.700 dolarjev za srednji sloj. Zvišanje davčne olajšave za otroka. Začasno nižji davki na kapitalske dobičke ostanejo v veljavi.

3. McCain predlaga, da bi za zvišanje davkov potrebovali 3/5 večino v kongresu. To je podobno švicarskemu modelu, kjer je najvišji zvezni davek zapisan v ustavo.

4. Ukinitev davkov na internet in na uporabo mobilnih telefonov.

5. Boj proti političnemu korporativizmu. Obljublja, da ne bo podpisal nobenega zakona, kjer obstajajo prikriti prihodki ali privilegiji za točno določena podjetja.

6. Reforma pokojninskega sistema.

7. Uravnoteženi proračun.

8. Nižji stroški zdravstva in deregulacija zdravstva.

9. Znižanje carin.

10. Če se bo število študentskih kreditov znižalo, bo kreditiranje interventno prevzela država.

Z vsemi točkami se strinjam. Te točke sem skopiral iz bloga LIBERTARCA.

Češka je pod vladavino klasičnega liberalca Vaslava Klausa uvedla 6 let za Slovaško in Estonijo EDS. Sčasoma želijo spustiti 15% v 12% stopnjo davka.

Z EDS želijo razbremeniti gospodarstvo in spodbuditi ljudi k delu, podjetnosti in ustvarjalnosti. Predvsem pa želijo privabiti tuje investitorje, tuj kapital , ki bo omogočil odporanje novih delovnih mest, izobraževanje delavcev in višje plače uspešnim delavcem na vseh hierarhičnih nivojih.