Matej Kovač v članku v Financah piše o tem, kako je s pridobivanjem in z vzgojo talentov. Danes je sploh v Sloveniji to le PR. Ko pa je treba talentu posvetiti pozornost, mu omogočiti razvoj in ga dobro plačati - pa nič.

Primerja razvojnike z diplomami tehničnih ved s trenutno popularnimi vrhunskimi športniki, ki so res izvrstno plačani za izvrstne rezultate. Pri nas v Sloveniji pa je še vedno prisotna socialistična parola o uravnilovki, da moramo imeti vsi enake dohodke, da ne smemo imeti bogatih in revnih - ki je ne samo blazno neumna in nerealna, temveč vodi tudi v propad in revščino celotno družbo.

Kapitalizem že 400 let vlaga v razvoj, dobro plačuje - bogovsko plačuje najboljše kadre, vlaga ogromno denarja v razvoj kadrov od vrtca naprej - saj so najboljše šole in univerze na svetu v kapitalističnih državah. Ne samo v nogometaše, sploh v tehnične kadre. Pri nas pa še vedno iščemo neko novo pot, neko svojo ureditev.

“Za marsikoga je govorjenje o denarju, ko gre za motivacijo talentov, nespodobno. Narobe. Talent je redka dobrina in vrednost redke dobrine najbolje opredelimo z denarjem.”

Moto članka je, da je potrebno TALENTE plačati in meriti predvsem z DENARJEM, z veliko denarja. Ne samo s pozornostjo. Ne samo z nakladanjem in parolami. Dobre kadre je potrebno plačati nekajkrat več kot povprečne kadre. V Sloveniji pa je povprečnost zapovedana in negovana, celo z zavistjo, če že uravnilovka ne prime. Razen v primeru tajkunov, ki pa so tako ali tako samo ime- nalepka za socialistično mrežo “našega denarja”, ” našega kapitala”.

Kovač navaja konkretne podatke kako nemška tehnološka podjetja ( Siemens, Bosch) vzgajajo svoje tehnične kadre že od vrtca naprej, saj odpirajo svoje vrtce, svoje šole in svoje tehnične fakultete, da bi ja razvijali tehnični talent pri svojih kadrih.

Znanje je najboljši kapital 21. stl. in morda tudi naprej.

Zelo všeč mi je izjava, da slovenski vrtci in šole dresirajo proletarce z diplomami, proletarce z magisteriji in proletarce z doktorati. Kako bi drugače razumeli, da je v Sloveniji toliko izobraženih ljudi, ki pa na kapitalizem in socializem gledajo isto kot kak neizobražen in zatiran proletarec iz 19. stl. Tako arhaično, tako konzervativno, tako nekompetentno in tako nepodjetno. Nimajo razvitegaOdraslega, še kar naprej so nebogljeni Otrok, ki rabi pomoč, zaščito, vodenje Države.

” Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat se je indeks stroškov dela v zadnjem četrtletju lani v industriji in storitvah glede na enako obdobje predhodnega leta zvišal v vseh državah, za katere ima statistični urad podatke. Najbolj se je zvišal v Latviji (za 30,1 odstotka), za njo pa v Romuniji (za 21,6 odstotka) in Estoniji (za 20,7 odstotka), najmanj pa v Luksemburgu (za en odstotek), za njim pa v Nemčiji (za 1,5 odstotka) in Malti (za 2,2 odstotka). V EU-27 se je zvišal za 3,5 odstotka, v Sloveniji pa za 4,3 odstotka.”

vir Finance 

Daleč najvišjo rast plač beležijo države, ki so uvedle liberalne gospodarske reforme. Daleč najmanjšo gospodarsko in s tem plačno rast pa beležijo države, ki so že zelo bogate in živijo iz preteklih rezultatov ali pa socialistične države.

Za odnos je potrebno delati. Pa naj bo prijateljski, zakonski, odnos z otrokom ( vzgoja) ali pa poslovni odnos. Verniki v Boga vemo, da je potrebno delati tudi za odnos z Bogom.

Kdor izbira bližnjico in išče lažjo pot ( pot brez dela, brez truda) - ta gre pot odvisnosti in zasvojenosti v njenih neštetih oblikah.

Če hočem pridobiti izobrazbo - moram delati.

Če hočem narediti kariero - moram delati.

Če hočem družino - moram delati.

Če hočem zakonski odnos - moram delati - ker drugače izvodeni in postane suhoparna navada ali pa celo odtujenost.

Če hočem vzojiti otroka - je treba vlagati čas, napor in znanje.

Levičarji širijo lažnivi mit: da bodo liberalne reforme ( tržni kapitalizem) prizadel najšibkejše, najrevnejše sloje družbe.

“Ni res, da reforme najbolj prizadenejo socialno najšibkejše, prizadenejo tiste, ki imajo zdaj privilegije,” se je z Munkhammarjem strinjal ekonomist Janez Šušteršič. Šušteršič v prihajajočem mandatu niti ne pričakuje sprememb, meni pa, da bomo leta 2012 morda dojeli, da tako več ne gre ter da so reforme potrebne.

Očitno je v Sloveniji v prevladi skupina ljudi, ki ima neupravičene privilegije v družbi. Mene ne moti, da je človek bogat. Moti me, da je bogat na račun drugih ljudi - ne pa zaradi svojega znanja, dela, podjetniškega tveganja.

vir

http://www.finance.si/212994

http://www.finance.si/213046

Morda sem neobjektiven, ker sem postal bolj pozoren na to, kakšne avtomobile vozijo ljudje okrog mene. Kajti moj avto je star že 11 let in se že bojim, da bo krepnil in ga bom moral zamenjati. Moral bom investirati denar v nov avto. V kakšnega?

Za avto mi je bilo vedno škoda denarja. Gledal sem ga zelo funkcionalno vedno. Nikakor ne znamke, ki je market leader, kjer bi plačal prestiž, nečimernost. Kjer bi denar vrgel stran. Za to, da bi si na drag način kupoval naklonjenost ali pa zavist ljudi okrog mene. Kot to delajo puhoglavci in puhoglavke. Denar raje vlagam v sklade, v delnice in v parcelo. Ne bom rekel, da si takega avtomobila danes ne morem privoščiti. Lahko. Ampak ga bom raje šparal za hišo.

Ko gledam že nekaj časa avtomobile Slovencev, vidim, da imajo skoraj vsi nove avtomobile, oz. avtomobile stare manj kot 4 leta. Skoraj vsak tretji avto je vreden več kot 20.000€. Skoraj vsak 5. avto je terenc, ki je vreden kot ena slovenska garsonjera. Velike ladje BMW, AUDI, TOYOTA, MERCEDES, Peguet 406, VW Passat itd. Mnogo od teh avtomobilov je zelo požrešnih pri gorivu. In stavim, da je večino teh šoferjev sovražnikov ZDA in Američanov in da so še nedolgo nazaj izgovarjali argument, da Američani živijo preveč potratno. Dvolično sovražijo Američane, ker le ti delajo nekaj, kar bi oni sami radi počeli. Sovražijo kapitalizem, ker si kapitalista predstavljajo kot bogato svinjo, ki sedi na denarju in nič ne dela - ker bi sami bili radi to. Obtožujejo bogato Cerkev, ker so zgolj sami lakomni in bi si radi ta denar ali kapital potuhnjeno in čisto po egoistično prisvojili. Zgolj zato kritizirajo in pljuvajo - ker ne morejo skriti svoje lakomnosti, puhoglave nečimernosti  in nekonstruktivne zavisti.

Res ne razumem ljudi, ki se vozijo v terencih in v zelo velikih limuzinah, ki kurijo vsaj 8 litrov( terenci pa 15 litrov) na 100km. Ne spoštujem jih. Preziram jih. Imam jih za bedake, ki ne znajo delati z denarjem. Za ljudi, ki se šopirijo. Za brezčutne egoiste. Za ljudi z nizko samopodobo, ki jo kompenzirajo z zapravljanjem denarja, ki je ponavadi na lahek in nezaslužen način pridobljen. Hkrati pa nimajo niti malo občutka za solidarnost in ekologijo.

Spoštujem svobodno voljo ljudi, toda ne razumem, da nekdo kupuje prestižne znamke avtomobilov in luksuzne tipe pleha. Take ljudi, ki se šopirijo in poganjajo tako poceni denar - preziram.

Prav tako mi ne gre v račun ta množična histerija zadnjega leta, ki govori v kakšno revščino smo kar nenadoma padli Slovenci. Hkrati pa še nikoli ni bilo na naših cestah toliko dragih avtomobilov. Hkrati pa nikomur v zadnjih 60ih letih ni kapnilo zakaj pa imamo Slovenci ves čas 3x do 5x nižje plače in standard kot Avstrijci in Italijani čez mejo. Zakaj tam snažilka z lahkoto zasluži toliko kot pri nas univ. dipl. ing.? Prej niso videli revščine, sedaj v času volilne kampanje pa je ta revščina množična histerija s strani ljudi, ki so najbolj odgovorni za to revščino in ki plačuujejo mašinerijo lažnivcev, da preko svojih medijskih kanalov nabijajo tesnobo in ožajo pamet množic.

Zdej nisem čisto siguren kateri od gostov je to ugotovitev izpostavil.

Ali dr. Janez Šušteršič, nekdanji direktor UMARja, ali dr. Igor Masten, ali urednik Financ Peter Frankl?

Mislim, da je bil Šušteršič. Rekel je, da bomo Slovence zbezali iz socialističnega mišljenja in pasivnosti in nepripravljenosti na reformne spremembe zgolj na en način. Na en način s startno pištolo.

To je: plače bi jim morali izplačevati bruto. Tako bi namesto 1200€ dobil v roke izplačilo bruto plače: recimo 2600€.

Opozorili so, da je večina Slovencev tako slepih in neumnih, da niti ne pogledajo svojih plačilnih listkov. Živijo slepi kot fijakarski konji.

Nato pa bi jim še isti dan poslali položnice ( z istimi zneski kot jih imajo na plačilnih listkih):

300€ za penzijo ( za plačevanje državne pokojninske piramide, kjer tisti, ki vplačujejo - ne dobijo nič - tisti, ki pa so že dolgo notri - pa poberejo vse - kar si niso zaslužili!)

200€ za zdravstveno zavarovanje - tukaj ta denar spet pretežno upkojenci pokurijo

900 € za davke državi.

Takrat bi večina butcev šele začela razmišljati. Ali je OK, da jaz to plačujem, ali je kakšna alternativa, kakšna rešitev, da več obdržim in manj vplačujem? Še vedno dopuščam, da bodo levičarsko usmerjeni in “solidarni” še naprej prostovoljno vplačevali večino svoje plače v državno blagajno.

Kako lahko naredimo, da bomo davke državi zmanjšali za trikrat?

Kako lahko naredimo, da bom pokojninsko vplačilo z obrestmi po 20ih letih lahko dobil nazaj ( kajti danes star 40 ali 45 letna oseba - svoje penzije ne bo dočakal, ker so ta denar že zdavnaj  komunistični roparji pogonili, zapravili. Danes delavci direktno plačujemo penzije penzijonistov. Ni nobenih skladov, nič oplajanja kapitala. Vse je izropano, vse je prazno zaradi slabega poslovanja socialističnih voditeljev) - kot v vzajemnih skladih - kot varčuje večino normalnega sveta?

Ali je kakšna šansa, da s pomočjo konkurence na zavarovalniškem in zdravstvenem trgu lahko za ta denar dobim boljše storitve oz. plačujem pol manj za storitve, ki sem jih trenutno deležen?

J.P. Damijan se je spametoval. Pustil je šarlatensko spogledovanje s politiko in izlete od Janše do Pahorja. Začel je spet pisati kvalitetne ekonomske članke. Ne vem še, če bi ga zaradi prve lastovke - ob vsem socializmu zadnjih 3 let - uvrstil med liberalne avtorje v svoji Blogroli. Vsekakor pa tale članek je zelo liberalen. In kvaliteten.

Ima pet predlogov kako povečati gospodarsko neučinkovito ( potratno, zapravljivo, nazadnjaško, parazitsko) socialistično slovensko državo:

Prvi predlog: demonopolizacija javnih storitev in javno-zasebno partnerstvo

Charles Wheelan v knjigi Naked economics (2002) začenja četrto poglavje z naslovom “The army was lucky to get that screwdriver for $500″ z enim najljubših vicev Ronalda Reagana, nekdanjega predsednika ZDA, o stanju v nekdanji Sovjetski zvezi. Vic gre takole. Neka ženska, ki želi kupiti lado, pride na vladni oddelek za motorna vozila in izrazi svojo željo uslužbencu. Vladni uslužbenec ji razloži, da je za lade dolga čakalna vrsta. Ženska kljub temu vztraja pri naročilu. Uslužbenec spusti dolg, utrujen vzdih in žensko doda na konec dolge liste. “Pridite nazaj čez dve leti, 17. marca,” reče. Ženska pogleda svoj koledar in vpraša: “Zjutraj ali popoldne?” Uslužbenec: “Kakšna je pa razlika? To je vendar šele čez dve leti!” “Takrat pride vodovodar,” odvrne ženska.

“Prvič, državne službe ne smejo imeti monopola nad zagotavljanjem storitev in dobrin, razen kadar obstajajo resni argumenti, da bi zasebna pobuda lahko vodila do slabših rezultatov. “

“Drugič, tudi kadar mora država imeti pomembno vlogo pri ponujanju določenih javnih dobrin, denimo pri gradnji cestne in železniške infrastrukture, to nikakor ne pomeni, da mora država sama opraviti ta dela oziroma jih sama financirati. Dovolj je denimo, da država samo določi trase in specificira tehnične parametre ter zahteve glede kakovosti, nato pa prek javnega razpisa izbere najbolj ugodnega ponudnika. “

“In drugič, težava je, ko pri nepopolno konkurenčnem postopku izbire (kar je pravzaprav vedno) država tudi sama financira gradnjo. Zadeva se seveda izrodi v to, da ponudniki dajo “preveč konkurenčne” ponudbe, po izboru pa prek aneksov k pogodbam osnovno razpisno vrednost povečajo za nekajkrat. Javna naročila se zato, kljub formalno strogim razpisnim postopkom, navadno izrodijo v najdražja naročila. Nekajkrat dražja, kot če bi enako storitev ali izdelek kupovali kot zasebniki.”

Drugi predlog: nacionalizacija državne uprave

“Menim, da bi morali pri sestavi prihodnje vlade razmisliti o zmanjšanju števila resorjev ter njihovem vsebinskem združevanju, kot je predlagal denimo Peter Kraljič.

Po švicarskem vzoru bi denimo lahko oblikovali samo sedem superministrstev: 1. za finance, 2. za gospodarstvo (sedanja ministrstva za gospodarstvo, promet, okolje in prostor, “delovni” del ministrstva za delo ter “tehnološki” del ministrstva za visoko šolstvo in znanost ter tehnologijo), 3. za javno upravo (sedanja ministrstva za javno upravo, pravosodje, zakonodajo in notranje zadeve), 4. za zdravje, šolstvo, šport in kulturo (sedanja ministrstva za zdravje, šolstvo in visoko šolstvo), 5. za družino in socialne zadeve, 6. za obrambo, 7. za zunanje zadeve.”

Tretji predlog: izločitev zdravstva in šolstva iz javne uprave

“Mitja Gaspari je pred kratkim predlagal funkcionalno izločitev zdravstva in šolstva iz državne uprave. Gre za dober predlog, ki bi po eni strani omogočil uvedbo enotnega plačnega sistema v javni upravi (ločeno od zdravstva in šolstva), po drugi strani pa dal tema resorjema večjo avtonomijo. “

Četrti predlog: ustavna določba fiskalnega pravila

“Igor Masten je pred kratkim predlagal, da bi v ustavo zapisali jasno fiskalno pravilo, denimo, da smejo javnofinančni izdatki naraščati le v skladu z dolgoročno vzdržno gospodarsko rastjo ali za njo celo zaostajati. “

Peti predlog: neodvisnost regulatorjev

“V zadnjem desetletju smo bili deležni številnih primerov monopolizacije posameznih trgov in nečednih primerov koncentracije lastništva zaradi nedelovanja regulatorjev trga, ki so običajno delovali usklajeno s “politično voljo” vladne koalicije. “

Do konca leta 2008 bodo Poljaki imeli povprečno plačo 1000€. To pomeni, da ima univerzitetno izobražen kader v večjih Poljskih mestih že sedaj plače okrog 2000 do 3000€.

Rast je bila kar 12,6% glede na isti dan prejšnjega leta. Rast plač je posledica liberalnih reform, ki so spodbudile pritok tujega kapitala, investicij, pogumnega tveganja podjetnikov z odpiranjem podjetij in zaposlovanju novih delavcev.

Zelo sem žalosten, ker bo večina Slovencev spoznala dobrobit tržnega gospodarstva šele čez par let, ko nas bo večino držav nekdanjega vzhodnega bloka, kjer so bile plače na startu v letu 1991 kar 5x nižje kot v Sloveniji, PREHITELA. Še le takrat bodo, UPAM, ti fanatični verniki socializma, vklopili svoje možgane. Šele zavist jih bo premaknila, pa še takrat ne bodo mogli obtoževati kakšne desne vlade, kajti od 2008 bodo spet vladali orto levičarji iz SD in ZARES.

Zakoni, ki so jih pisale vlade zadnjih 20 let in njihovi uradnički, so bile pisane za tajkune ( to je bilo zadnjič omenjeno na okrogli mizi s strani g. Frankla, g. Šušteršiča in g. Mastena - ” kaj mislite za koga je Plavšakova pisala zakone in koliko je bila plačana pod LDS vladavino?”). Vse ex-komunistične države so tranzicijsko spravile gospodarstvo iz državnega kapitalizma v tajkunski fevdalizem. Pa naj bodo to Putinovi tajkuni, Miloševićevi, Tudjamonovi ali Kučanovi ” forum21″ tajkuni.

Kdo so tajkuni? To so skrajno neumni in leni socialistični birokrati, ki nimajo blage veze o kapitalizmu, o poslih, o ekonomiji in gospodarstvu. To so ljudje, ki imajo samo dovolj debelo kožo ( psihopati), dobre kriminalno -politične veze. Tajkuni so mafija. Mafija pa je srednjeveška, fevdalna organizacija - ki je v kapitalizmu in pravni državi strogo prepovedana in preganjana.

Kaj je problem? Problem je, ker tajkuni ne znajo s kapitalom gospodariti!!!! Kajti človek nekaj zna, kar več časa ponavlja in utrjuje. Nekdo, ki pa je birokrat in kar naenkrat dobi v last miljardo evrov vredno podjetje - od kod bo znal delati s kapitalom in podjetjem, pa čeprav se  poimenuje general manager oz. “uspešen poslovnež”. Od kdaj znajo lopovi delati z denarjem. Saj ravno zato so bili prisiljeni lopovi postati, ker ne znajo delati, ne z denarjem delati. Denar so ukradli, denar bodo na veliki nogi in na perverzen način pognali. Za razliko od pravih kapitalistov, ki si premoženje (na zahodu) pridobivajo s trdim delom, kvalitetnim znanjem, rizikom, poslovno žilico, legalno. Zato s tem tudi omogočajo celi verigi delavcev kvalitetno plačilo, znanje in razvoj.

Torej nas je socializem pripeljal v stopnjo med fevdalizmom in sužnjelastništovm. S to razliko, da je takrat “mali človek” od svojega dela plačeval 10% davka, današnji “mali človek” pa ga plačuje vsaj 50%. S to razliko, da je takrat vladala krščanska religija (klerikalizem) in katoliški totalitarizem. Danes pa vlada socialistična religija in socialistični totalitarizem. Vprašanje je, če je praznoglavih bebcev kaj manj in če je razmišljujočih ljudi kaj več kot v 10. stl.

Sodeč po tem, koliko ljudi še vedno veruje v totalno neučinkovite samoupravne socialistične eksperimente Edvarda Kardelja in po tem koliko ljudi je mirno podpiralo preobrazbo svojih rdečih kandidatov iz partijske celice na občini v managerje in lastnike kapitala - je praznoglavih bebcev ogromno.

Danes sva z ženo podpisala pogodbo o kreditu za parcelo. Kredit sva vzela v banki, ki nama na LIBOR nabije še 1,4% marže. Hkrati pa CHF vzame iz srednjega tečaja Banke Slovenije. Kredit bova v naslednjih letih preplačala za 50.000€. Pred dnevi je skupna obrestna mera znašala 4,4%.

Ker je tveganje na CHF veliko ( predvsem tečajno, hkrati pa tudi variabilni LIBOR), bom moral sproti spremljati gibanje LIBORJA in CHF dnevno ( s pomočjo grafov).

Potreboval bom še linke za spremljanje

1. LIBORJA

2. tečaja CHF glede na €

Če ima kdo kaj takega pri roki, ga lepo prosim, če mi v komentarju te linke ( z grafi)  skopira.  Sproti si jih bom kopiral v ta članek