Kopiram del odličnega teksta, ki odlično analizira demonstracije v Bosni

“Nije neutemeljena bojazan da bi u aktuelnom stanju haosa i političkog straha, besprincipijelni i beskičmeni bezveznjaci koji nažalost legitimno predstavljaju građane, pored onih pozitivnih (poput ukidanja „bijelog hljeba“) u zakone mogli pretvoriti i mnoge od krajnje štetnih zahtijeva plenuma, koje u ime navodnih građana kreira šačica ostrašćenih i agresivnih ideologa. Time bi se stvorila jedna krajnje opasna situacija koja podriva same temelje demokratije – da neizabrana grupica bez ikakvog legitimiteta na paleži državnih institucija postavlja uslove i kroji zakone. No, upravo takvim snagama to i jeste cilj.

Iako  demonstranti nisu jurišali ni na privatne kompanije tajkuna ni na strane banke, a zahtjevi koji su se upućivali prema vlastima kretali su se prije svega u pravcu smanjenja plata i privilegija političara, ali i općenito svih zaposlenih u adminstraciji, što zasigurno nije nikakav ideološki nego zdravorazumski motiv oko kojeg postoji većinski društveni konsenzus, bh. intelektualna gerila okupljena u medijima, na univerzitetima i u nevladinim organizacijama potrudila se proteste odjenuti u odgovarajuće ideološko ruho. Već u prva dva-tri dana mogli smo pročitati tucet tekstova o velikoj socijalnoj radničkoj revoluciji, gdje su napaćeni i obespravljeni građani male BiH odlučili zadati težak udarac ni manje ni više nego globalnom tržišnom kapitalizmu! Pozivalo se tu i na paljenje čitave regije, a u svom sumanutom ushićenju zbog „dešavanje naroda“ išli su čak dotle da su nam hladno i samouvjereno davali predviđanja kako protesti iz BiH predstavljaju iskru koja prijeti da radnički požar proširi cijelom Evropom. A onda internacionalna socijalistička revolucija i proleteri svih zemalja ujedinjeni. Šta drugo. Ideološki karakter ovih protesta imao je biti potvrđen i podrškom vodećih svjetskih komunističkih intelektualaca, među kojima bh. marksistička avangarda s naročitim ponosom može istaći imena Noama Chomskog i Tariqa Alija, nekoć histeričnih pobornika Miloševićevog režima i jednih od najpoznatijih svjetskih negatora genocida u Srebrenici.

Stvar je kulminirala sa „spontanim“ osnivanjem plenuma, kao neformalne institucije direktne demokratije putem kojih se običnim građanima pruža prilika da razgovaraju o gorućim društvenim pitanjima, iznose svoja mišljenja, artikulišu zahtjeve i zatim ih upućuju prema nadležnim institucijama. Jedino što građanima nisu željeli napomenuti da su plenumi uzdanica savremene radikalne ljevice koja zagovara uništenje sistema parlamentarne demokratije, temelja svakog civiliziranog društva današnjice, i njenu zamjenu tzv. “direktnom demokratijom” čiji bi jedan od nosilaca trebala biti upravo institucija plenuma. Nisu također objasnili s kojim pravom su nešto, što je u načelu, barem kako su nam prvobitno predstavljali trebao biti opštenarodni bunt protiv aktuelne situacijeu zemlji, što onda nužno podrazumijeva učešće ljudi različitih ideoloških profila i socijalnih pozadina, ogrnuli žarko crvenom zastavom i od New York Timesa preko Gaurdiana do mostarskih smiješnih portala tamburali o klasnim borbama, proleterskim revolucijama i počecima novog poretka. Jasno je što nisu. Da su pokušali, nesumnjivo bi naišli na otpor i protivljenje upravo tih siromašnih i obespravljenih proletera za čija se prava bez legitimiteta navodno bore, jer većina tih ljudi u sebi ipak ima dovoljno dostojanstva da ne dopuste da budu jeftino topovsko meso za ostvarivanje mokrih ideoloških snova određenih elitističkih utopista. Dokazuje li ovo išta slikovotije od poruke koju su radnici Polihema i Konjuha uputili plenumašima kako neće dozvoliti da ih kojekakvi “revolucionari” zloupotrebljavaju za svoje političke ciljeve, uz napomenu da je njihov jedini interes u svemu da im firme prorade!”

več na http://depo.ba/vijest/109146

“Zdaj vemo, zakaj je čisto slučajno zagorelo v bosanskih arhivih.” (“Predsednik predsedstva BiH Alija Izetbegović celo lastnoročno sestavljal sezname orožja in streliva za potrebe bosanske vojske in jih pošiljal takratnemu predsedniku RS Milanu Kučanu. (http://www.politikis.si/?p=18895 “)

Strinjam se, da je živeti v Bosni težko. Toda tudi v Sloveniji je težko živeti. Strinjam se, da so večino podjetij prigrabili ljudje, ki niso gospodarstveniki, managerji. Vsaj dobri ne. Ker znajo samo črpati denar iz narave in delavcev, ne znajo pa ustvarjati boljšega, večjega, uspešnega podjetja. S kriminalno privatizacijo ( ki jo je omogočila SOCIALISTIČNA ! ( proti svobodnemu trgu!) politika NACIONALNEGA interesa in gradualizma) so v glavnem prišli do podjetij in  kapitala rdeči direktorji, rdeči gospodarstveniki – ki ne znajo ustvarjati in NIKOLI ne bodo znali nič ustvarjati, razen drek iz tujega denarja ( to kar tipični socialist edino zna). Ki nimajo zveze s kapitalisti ali zahodnimi managerji. Imajo pa vezo s kapitalisti ( Big Bad Wolf) v Marxovih “znanstvenih” pravljicah . Kako Reševalci (revolucionarji, ki so bili proti Kapitalu)  hitro postanejo Preganjalci ( krvosesni fevdalci, marxovi “kapitalisti” ,oz. politično korektno “spoštovani gospodarstveniki s srcem na levi in s socialnim čutom”, ki so UKRADLI oz. UGRABILI ta Kapital). Kako že pravi vic o komunistu:

Kako veš, ali bo novorojenček komunist?

Če te lepo in nedolžno  gleda z iskrenimi in velikimi očkami, se ti sladko smehlja, vmes pa se ti podela v roke, ko ga držim v naročju!”

Tudi v Bosni nimajo “vsebosanskih vstaj”, čeprav jih določena dobro hierarhično organizirana sila širi kot požar po celi Bosni, ker si ta sila želi postaviti politike po svoji meri: ” Naredite mi to deželo ponovno SOCIALISTIČKO!” bi rekel ta nevidni Hitler, ne v Mariboru, ampak v Bosni.  Njihovi ustaši ( vstajniki) so v bistvu VSE-SOCIALISTIČNI ustaši. Noro – tudi v Bosni se derejo parole proti kapitalizmu ( prostemu trgu, tujim investicijam, široki rasti podjetnosti in ustvarjalnosti, tehnološkega napredka in blagostanja, širjenja svobode, odgovornosti in utrjenosti pravne države), tega pa pri njih res nikjer NI. Kradejo jih pa socialisti, ki se najbolj pozivajo na humanistična načela. Bo ta narod kdaj dojel, da si sam strelja v koleno? Bo vsaj slovenski narod kdaj dojel to isto?

Reform v propadajoči SFRJ ni bilo. Marković si je leta 1987 ( ob 20% brezposelnosti, večina delavcev ni dobivalo plač, inflacija je bila 1.000,00%, večina podjetij je bilo prezadolženih in niso mogla prodajati slabih izdelkov na zahod) naprezal, a vmes mu je mafijsko-birokratska banda po republikah fevdalizirala svoje posesti z “rdečim monopolijem”, in poraženec JLA je sprožil vojno, a jo izgubil kot je prej JLA izgubila svojo rento in ostala mafija brez kapitala in fevdov.

Tudi v novih državah ni bilo resnih reform. “Kapitalistični” komunisti so samo grabili premoženje, ustvarjati ga niso znali. Vmes so podkupovali birokracijo s predobrimi plačami in službicami  in reveže s socialnimi podporami.  Resnih sprememb, liberalnih reform pa ni naredila nobena provincialna komunistična režimska klika. Denarja zmanjkuje, ZDA in EU zapirajo pipice. Ustvarja pa ga nihče. Kako bodo fevdalni komunisti sedaj podkupovali rajo? Ker zmanjkuje denarja za korupcijo, so se začele “PROTI-korupcijske vstaje”. Ne, sedaj bodo naredili novo revolucijo, ki jim bo omogočila še bolj trdno oblast in več diktature.

Proti komu protestirate? Komu zvoni? Proti sebi protestirate, socialisti. Vam zvoni!

HINAVCI. DVOLIČNEŽI.

Ervin Hladnik Milharčič in RTV in POP TV so včeraj poročali o smrti in pokopu generala in politika Ariela Sharona. ZELO OZKO. Seveda zgolj tisto negativno plat, kako je odgovoren za poboj civilistov v Gazi, ki jih je dal kar s tanki poteptati.

Podobno je v Delu, kjer napada še en skrajno levičarski napadalec Boštjan Videmšek.  Kako se zaganja v desničarskega nasprotnika in izpostavlja same zločinske stvari pri njem.

Ko pa je govor o Titu, Ribičiču, Mačku, Dolancu, Polaku, Kidriču, Z. Kidrič, Kardelju, Zemljariču, Kučanu, Tűrku, ki so bili v vodstvenem krogu, ki je odločalo o pobijanju civilistov kar so delali rdeči Gestapo (VOS, OZNA, UDBA) in njeni plačanci – so pa tiho kot riti. Sami ZLOČINCI IN STEKLI PSI:

http://www.finance.si/241527/Josip-Broz—Tito-stekli-pes-iz-Kumrovca

Ribičič, Kidrič, Kardelj in Maček so odgovorni za smrt 12.000 Slovencev med WW2 in po 14.000 Slovencev po vojni.  To so klavci, to so psihopati. Hkrati pa mentorji naših dvoličnih novinarjev. O tem niso sposobni v medijih niti besede povedati, kaj šele, da bi to glasno obsodili in se izvzeli iz te psihopatske, mafijske, zločinske ZDRUŽBE. Ne, oni so plačani od nje.

Ja, generala Sharona je treba posmrtno obsoditi in mu dokazati zločine. On je premagal večjo egiptovsko-arabsko vojsko, se boril s teroristi, ki se skirvajo v vaseh in mestih med civilnim prebivalstvom. In taktično je pozidal Palestino.

Zgolj iste vatle zahtevam. Ne pa da je povsod ena sama cenzura: od novic, do filmov, umetnosti. Po drugi strani pa same skrajno-levičarske novice, skrajno-levičarski filmi in skrajno-levičarska umetnost.

Pa še to: levičarji, ki hočejo furati levičarstvo, se morajo najprej ostro distancirati od vseh skrajno levičarskih ideologij in njihovih zločinov. Prav tako morajo jasno obsoditi te zablode in zločine. Če hočejo biti levičarji in ne mafijska združba. Isto velja za otroke in vnuke raznih Kardeljev, Ribičičev, Mačkov, Kidričev, Kučanov, … Če javno ne obsodijo svojih predhodnikov kot zločinskih osebkov ( tako je Eichmannov sin obsodil SS-ovsko ravnanje in ideologijo svojega očeta, hkrati pa je rekel, da ga ima rad kot očeta), potem so del te mafijske združbe, ki jim rihta pozicije, službe, rente, kariere.

Izjemne fotografija na spletni strani fotografa PRIČE s številnih svetovnih prizoriščih tragedij.

http://www.jamesnachtwey.com/

http://en.wikipedia.org/wiki/ListofcountriesbyfutureGDP%28PPP%29percapita_estimates

http://en.wikipedia.org/wiki/ListofcountriesbyGDP%28nominal%29per_capita

http://en.wikipedia.org/wiki/ListofcountriesbyGDP_%28PPP%29

Musliman je vernik, ki živi živ odnos z Osebo, z Bogom, z Alahom.  K okusu kdo je Alah mu pomaga Koran, ki je njihova sveta knjiga. Musliman v odnosu z Bogom skuša sebe izoblikovati v boljšega človeka.

Islamist pa je ideolog, ki sledi spiskom idej, ideologiji. Ne zanima ga ne človek, ne Bog, ne življenje. Zanima ga le, kako bi uresničil svoje iluzije, ideale, tako kot fašist, komunist. Islamist hoče spreminjati družbo, ne sebe. Tu ni govora o odnosu z Bogom. Če bog je, je podrejen njegovi hierarhiji svetoboljnih idej. In, ker spreminjanje sveta v idealen svet ni mogoče na normalen način storiti, bo uporabil nasilje, nestrpnost, zločine, terorizem, smrt stotine nedolžnih, da bi prišel do cilja.

Če bi to razliko primerjali na področju krščanstva bi lahko rekli:

1. Kristjan, katolik => zanima ga odnos z Bogom, v tem odnosu je živ, ljubljen, kreativen. V raznih življenjskih situacijah se vernik obrača na Boga, ki mu pomaga transformirati odnos do sveta,
2. krščanski socialist => zanima ga družba, sprememba družbe, nasilna sprememba cele družbe, prerazdeljevanje bogastva, vsiljevanje ideologije, obsedenost z močjo in oblastjo. Razne življenjske situacije tega totalitarca ogrožajo, zato je njegova reakcija na življenje, svet še bolj močno fanatična, zadrta, nasilna. Vsakomur, ki se ne strinja z njegovim sistemom idej, z njegovo ideologijo, ni prizanaša z nasiljem. Ta človek za islamista v trenutku postane sovražnik, izdajalec, notranji ali zunanji sovražnik.

“Islamism is, in other words, yet another twentieth-century radical utopian scheme. Like Marxism-Leninism or fascism, it offers a way to control the state, run society, and remake the human being. It is an Islamic-flavored version of totalitarianism. The details, of course, are very different from the preceding versions, but the ultimate purpose is very similar.

Islamism is also a total transformation of traditional Islam; it serves as a vehicle of modernization. The ideology deals with the problems of urban living, of working women and others at the cutting edge, and not the traditional concerns of farmers. As Olivier Roy, the French scholar, puts it, “Rather than a reaction against the modernization of Muslim societies, Islamism is a product of it.” Islamism is not a medieval program but one that responds to the stress and strains of the twentieth century.”

In this, Islamism is a huge change from traditional Islam. One illustration: Whereas traditional Islam’s sacred law is a personal law, a law a Muslim must follow wherever he is, Islamism tries to apply a Western-style geographic law that depends on where one lives. Take the case of Sudan, where traditionally a Christian was perfectly entitled to drink alcohol, for he is a Christian, and Islamic law applies only to Muslims. But the current regime has banned alcohol for every Sudanese. It assumes Islamic law is territorial because that is the way a Western society is run.”

vir http://www.danielpipes.org/954/distinguishing-between-islam-and-islamism

…

Izrael je selektivno bombandiral par vojaških ciljev Hamasa v Gazi s pametnimi bombami. Sedaj pa so njegove enote vdrle v Gazo. Naši mediji skrajno izkrivljeno in levičarsko poročajo o teh operacijah. Prve dni so opisovali, da je to krčevit poskus vladajoče izraelske elite, da z vojno pridobi ponovno zmago na zimskih volitvah, ki sledijo čez mesec ali dva. Potem so se trudili prikazati kot humanitarno katastrofo in še zraven kot spopad dveh norih religij. Da o smrtnem sovražniku ZDA, ki stoji za Izraelom sploh ne govorimo. Še dobro, da imamo internet, drugače bi bili v celoti podobni Belorusom, Kubancem ali Severnim Korejcem in se lahko na svoje oči prepričamo, kaj se v Gazi dogaja v resnici.

Sledeči posnetki Izraelske vojske pa kažejo, kako je Hamas ves čas premirja dejansko tihotapil orožje in zadnje dni tudi streljal iz civilnih stavb in dvorišč v notranjsot Izraela rakete z vedno večjim dosegom.

Hamas in Hezbolah sta dve skrajni totalitarno-teroristični organizaciji, ki sta iz Palestine naredila koncentracijsko taborišče. Iz revnih Palestincev sta z lahkoto naredila svoje privržence, saj sta jih podkupila s socialno službo in celotno oskrbo, ki je zagotavljala brezplačno pomoč tem revežem. Hkrati pa so eliminirali elite Palestincev, najprej Fatah, potem pa še prokrščanske milice. Par avtobomb, par atentatov in vse je bilo rešeno.

Za obema organizacijama finančno in idejno stoji Iran, za Hamasom pa tudi Sirija. V Iranu vlada šiitska teokracija, mule. Imajo totalitarizem, državo kot eno samo veliko koncentracijsko taborišče, prav tako kot so bile komunistične države ogormna koncentracijska taborišča, ki jih danes hvalijo zgolj privilegiranci. V Siriji pa tako vlada stranka BAAS, ki je bila tudi monopolna stranka Sadama Huseina v Iraku. BAAS pa ni drugega kot socialistična arabska nacionalistična stranka, kar bi lahko označili kot arabske NACISTE.

Skratka ne preseneča me, da slovenski mainstream mediji, ki so večinsko (nacional) socialistični tako zelo privijajo svoje sovraštvo do Izraela in ZDA in hkrati olepšujejo skrajne norce s strani teroristov kot legitmne bojevnike za svobodo. Ves čas pa tudi pomilujejo vse civilne žrtve na način: “Glejte Židovske svinje, kaj delajo z otroci in civilisti!” Ne dojamejo in nočejo dojeti, da umazano igro igra Hamas, ki rakete, orožje in vojake skriva v bližini civilnih ciljev, celo v šolah, mošejah, stanovanjih, kar lepo prikažejo satelitski posnetki. Nočejo tudi dojeti, da je bilo v Iraku vsak dan okrog sto civilov mrtvih v terorističnih samomorislkih napadih teh skrajnežev na svoje ljudi, ne na Američane. O tej norosti naši nacistični mediji ne poročajo.

Če Hitler ne bi napadel Slovenije in če ne bi imel tako odklonilnega – rasističnega odnosa do Slovencev, v Sloveniji ne bi bilo državljansjke vojne, kajti večina Slovencev bi bila NACIONAL -SOCIALISTOV. Skupaj s Hitlerjem bi sovražili kapitalizem, Ameriko, Žide in demokracijo. No, saj smo tudi po letu 1945 prej imeli nacional -socializem ( najprej YUgo, potem slovenski, ki traja še danes)  kot pa resnični komunizem, ki bi vazalsko služil Moskvi.

Pa še včerajšnja oddaja po Dnevniku na TV SLO1, kjer je urednica vrtela Lennonovo skladbo Imagine. Vsakič je besedo Imagine prevajala MISLI, kar daje vsebini slik v Gazi podton logike in razuma. V resnici pa Lennon sanjari, zato bi morali Imagine prevesti: ZAMIŠLJAJ SI, SANJAJ SI, SANJARI, PREDSTAVLJAJ SI KAKO BI BILO…

Potem pa naredi katastrofalen -sovražni prevod: ko Lennon ( sem že hotel napisati Lenin) poje, ne bi bilo žrtev zaradi vojn, zaradi religij itd. – naša vrla sovražna prevajalka, ki zavaja nepismen narod pa prevede:

“ČE NE BI BILO RELIGIJ, POTEM NE BI BILO VOJN!”, kar je izrazita laž in dejanska sovražnost do verujočih v monoteističnega Boga. To kar so delali militantni socialisti tipa Hitler, Mussolini, Stalin in Tito.

V resnici pa ravno izraelska religija  ( izraelski Bog z imenom Jahve, ki je Bog Abrahama, Izaka in Jakoba oz. ” Jaz sem, ki sem!”) najmočneje drži osovražen in preganjan narod pri življenju. Ne samo, da vegetira, temveč da ta narod dobesedno cveti v delu, znanju, kreativnosti, podjetnosti, znanosti in kulturi. Ubogih 4 miljone Izraelcev v Izraelu se upira 100 miljonom Arabcem okrog njih. In to s svojim izumljenim orožjem, s svojo najmodernejšo tehnologijo. Seveda so poleg katolikov prav Izraelci, Judi izumili kapitalizem in globalizacijo, tako da ima teh 4 miljone Judov v Izraelu morda okrog 50 miljonov Judov zaledja v svetu ( predvsem v ZDA), te številke ne vem.

Hudo mi je za civilne žrtve med Palestinci. Hkrati pa globoko preziram te islamistične skrajneže, te norce, ki manipulirajo otroke in jih ženejo v samomorilske napade, sami pa ob prvi priložnosti pobegnejo, kar je storil vodja Hamasa. Po drugi strani pa tudi razumem številne Izraelske žrtve, ki s strahom umirajo  vsakodnevno zaradi sirskih in iranskih raket, ki jih Hamasovi norci izstreljuje iz Gaze v Izrael. Za razliko od naših Geobbelsovih ( murgelskih) medijev, ki z nami manipulirajo, pa čeprav dobro vedo, da je večina Palestincev zgolj TALEC v rokah Hamasa.

Izrael se spet pogumno brani. IDF ( Izrael Defence Force, ugibam) ima na You tube številne satelitske posnetke kot dokaz skrajnega militarizma in zahrbtnosti Hamasa, ki je zlorabljal premirje za teroristične napade na civiliste v Izraelu.

Že nekaj časa z navdušenjem spremljam prispevke o svetem Pavlu, ki jih v Družini piše profesor dr. Maksimiljan Matjaž, kajti leto 2008 je cerkveno leto posvečeno apostolu Pavlu.

Sveti Pavel, mojster El Greco

Pavel se je rodil v grškem trgovskem mestu Tarz ( danes je to azijski del Turčije) leta 8 po Kristusu z imenom Savel. To mesto je bilo zelo na prepihu raznih trgovskih karavan proti Perziji in s tem na prepihu raznih misli, idej, kultur, znanj. V Tarzu je živela tudi majhna judovska skupnost, kjer se je Savel rodil. Tam, kjer je človek na prepihu, stalno ogrožen v svoji identiteti – se človek bolj ukorenini in prečisti v svoji identiteti. Tako je tudi Savel zelo močno prodiral v judovsko religijo, že kot 10 letni deček je znal večino svetih knjig na pamet ( okrog 500 strani).  Še celo preveč: bil je fanatično obseden z vsemi farizejskimi pravili. Kdor se preveč oklepa pravil, je v osnovi zelo prestrašeno bitje, negotovo bitje in nazadnje nesvobodno in krčevito bitje. Vseeno je bil Savel izjemno izobražen tako v judovski religiji, kot v grških znanjih, predvsem v grški filozofiji. Savel se je kot bodoči rabin najprej moral izučiti ene od obrti, da se je lahko samostojno preživljal: naučil se je izdelovanja šotorov.

Savel je sodeloval pri preganjanjih učencev Kristusa. Bil je celo voditelj preganjalcev. Sodeloval je pri uboju prvega večjega karizmatika med Jezusovimi učenci: sv. Štefana. Sicer noben vir ne potrjuje, da je tudi Savel kamenjal Štefana do smrti.

Savla iz konja ( “znanja”, ” oblasti”, “svojega prav”, “samozavesti”) vrže Božji duh, ko se je vračal domov. Oslepi ga. Globinsko ga strese tako močno, da se Savel začne spreobračati. Savel v puščavi sliši glas:”Savel, zakaj me preganjaš?” Božji duh Savla tudi preimenuje, krsti v Pavla.

Kaj je bilo tako močno ob Savlovi spreobrnitvi v Pavla? Kljub močni veri v Jahveja, je Savel kljub vsemu čutil neko močno negotovost, strah, ukalupljenost v pravila. Predvsem to, da si mora LJUBEZEN V ŽIVLJENJU ZASLUŽITI. Celo v odnosu do Boga je doživljal točno to kar povsod v življenju: POGOJNO LJUBEZEN. Pri srečanju s kristjani in mučenci, ter nazadnje s samim vstalim Kristusom pa je začenjal doživljati glavno moč odnosa s Kristusom: to je zastonjsko in brezpogojno ljubezen. To je tisti MAGIS, “nekaj več”, ki ga je gnal v svobodo, v oznanjanje brezmejne svobode v brezpogojni ljubezni odnosa.

Nekateri podatki govorijo, da je bil Pavel kronično bolan, imel naj bi namreč epileptične napade, kar je v tistih časih pomenilo, da te je lahko skupnost usmrtila, kajti imel si znake hudičovega delovanja. Pavel je bil obdarovan s številnimi talenti: dober govornik, dober pisec, izvrsten razumnik in karizmatik. Po drugi strani pa je bil baje fizično videti prav klavrno: majhen, droben, plešast, grd, neprivlačen, menda celo šepav. Kljub vsemu je kasneje Pavel sam prehodil preko 60.000 km v svojih oznanjevanjih evangelija po Sredozemlju.

Pavel je znan predvsem po svojih pismih krščanskim skupnostim. Kot izjemen intelektualec je imel velikokrat konflikt s Petrom in ostalimi judovkimi kristjani. Pavel je želel evangelij prenesti poganom: Grkom, Rimljanom. Zato je bil velikokrat v strastnem dialogu z njihovimi veljaki, filozofi. Prav tako pa tudi z lastnimi judovskimi filozofi in modreci. Bil je izjemno spreten v dialogu, izjemen retorik, izjemen mislec in izjemen karizmatik.

Umrl je leta 64 po Kristusu v Rimu, ko so ga Rimljani obglavili, čeprav je večkrat čudežno ušel iz ječe, dostikrat pa se je kot dober pravnik skliceval na rimsko pravo, kajti od rojstva je bil rimski državljan.

Pavel je moj svetnik in svetnik mojega najstarejšega sina. Moderno govoreč bi lahko rekel, da je njegovo delovanje za mene še vedno velika avtoriteta, ki jo spoznavam iz Pavlovih pisem v Novi zavezi.

še par drugih podatkov, fresk, slik in ikon o sv. Pavlu iz Tarza.

Zgodovina me je vedno zanimala. Tako, da zelo redko zamudim kakšne zgodovinske filme. TV SLO2 vrti super filme o vojskovodjih in o antičnem Rimu. Tem IGRANO – DOKUMENTRANIM filmom pa se je pridružil še nemški o Judih in njihovi zgodovini.

Včeraj pa sem gledal 4. del: o evropskih židih na koncu srednjega veka (16.stl.). Zelo žalostna zgodba za Katoliško cerkev (tudi za Cerkev) kot za evropejce.

Najprej govori o bogati judovski vdovi (Donna Gracia M.) iz Španije. Tam so okrog leta 1500 katoliki začeli preganjati Jude. Sveta inkvizicija. Judje so množično bežali ali pa sprejemali katoliško vero. Večina spreobrnjencev je novo vero živela na zunaj, svojo vero pa v veliki skrivnosti. V velikem strahu, kajti odkritje je pomenilo strahovito mučenje in nato umor. Ta vdova se je z večino Judov najprej izselila v katoliški Amsterdam. Toda kmalu je inkvizicija prišla tudi tja. Zato so zbežali v Benetke. Tam so jim doži dali najslabši del mesta ( hribček v močvirju) in nastalo je prvo judovsko geto. Še danes se vidi po mnogo višjih stavbah, ker so novoprihajajoči begunci prisili širjenje mesta v višino, kajti širina je bila omejena.

Nazadnje so begunci pred inkvizicijo zbežali v Istanbul, ki je bil takrat pud modrim Sultanom. Novoprišli begunci so s sabo prinesli ogromno kapitala, znanja in kulturo. Tam se je zaradi velike svobode Judom njihova skupnost razcvetela. Za Dono se je izgubila sled, ko je romala v Jeruzalem.

Vmes se je v Evropi zgodil Luter, ki je najprej Jude branil pred katoliki, potem pa ko Judi niso sledili njegovim paternalističnim spodbudam, pa je Luter postal še hujši do Judov kot katoliki. Napisal je prvi sovražni program, kjer je Jude primerjal z golaznijo. Še danes večina zgodovinarjev trdi, da je bil ta lutrov program osnova za pregon Judov v 3. Reichu. Da večina Nemcev ni do takrat pozabila tega sovraštva.

Kaj so razlogi za tako sovraštvo do Judov?

Judje so bili obrtniki, trgovci, bankirji, umetniki in učenjaki. Pripadali so večinoma zgornjemu in srednjemu sloju. Takrat je RKC (in ostale večje religije) prepovedovala kreditiranje in obresti. Kasneje so to spremenili. So pa bile obresti tudi 50%. Judom so bile predpisane, da ne smejo biti več kot 5%. Toda tudi to je bilo dovolj za podjetne Jude.

Glavni razlog je bil v tem, da je bila v fevdalizmu plemiška oblast zlizana s cerkveno oblastjo. Plemiči in knezi so postajali škofje in papeži. Tipični naziv je bil knezoškof. Ti so se velikokrat pretirano zadolževali za bon-viviansko življenje. Ko pa bi morali Judom denar vrniti, so pač ljudem navedli “teološke” razloge o hudičevem semenu. Uvedli so tudi inkvizicijo. Drug velik razlog pa je v veliki revščini večine, ki je seveda na socialističen način zavidala ljudem, ki so živeli bolje.

Pri preganjanju Judov iz Nemčije s strani protestantov – je večino Judov najprej šlo na Poljsko. V Krakov, kamor jih je povabil tedanji poljski kralj, ki jim je dal veliko pravic, saj se je zavedal, da bodo Judje s prihodom in delom Poljsko gospodarsko zelo okrepili. Judje so bili sinonim za gospodarski razcvet.

Sefardski Judje so živeli v Španiji. Aškenazi pa v Vzh. Evropi.

Poljski plemiči so bili po svoje zelo zviti. Zaposlovali so izobražene Jude za vse upraviteljske funkcije ( managerji). Najbolj izpostavljena funkcija v takrat izrazito kmečki, fevdalni Poljski pa je bila funkcija davkarja. Plemiči so od kmetov zahtevali preveč davkov. Sovraštvo kmečkih slojev je rastlo. Plemiči so bili skriti v utrjenih gradov, Judje upravniki pa v lesenih mestih ob obrobju mest. Zatorej so se kozaki maščevali Judom in takrat genodicirali kar nekaj mest.

Velik del Judov je Poljsko zapustil, nekateri so šli na SV Ukrajine, nekateri proti Litvi, večina pa proti Amsterdamu, ki je prvi v Evropi dal mestne pravice vsem prebivalcem ne glede na vero. Ni več dovoljeval preganjanje določenih meščanov zaradi vere. Od takrat je množica Judovskih beguncev iz Evrope pridrla v že protestantski Amsterdam in mu pomagala k največjemu razcvetu v zgodovini. Sploh Sefradski Judje so bili izvrstni trgovci, ladjarji, bankirji in tudi draguljarji. Sploh slikar Rembrandt je veliko slikal tako bogate Jude, ki so mu plačevali. Sam pa je še večkrat plačeval revnim Judom ( običajno so bili obrtniki, Aškenazi), ker so imeli tako lepe stile oblek, a jih je lako slikal.

Zelo malo pa je oddaja omenjala Judovsko radostno-melanholično glasbo ( violina, klarinet, kitara), ki so jo Judje uporabljali za poroke in številne verske praznike, da so plesali in rajali. Tej muziki se reče kletzmer in ima številne primesi iz okolja, kjer so Judje takrat prebivali: od Afrike, Španije, Portugalske, Italije, Poljske, Ukrajine, Češke, Turčije, Dunaja, Amsterdama, Nemčije, Litve itd. To je meni ena najboljših glasb, kar sem jih kdaj poslušal. Največ kletzmerjev sem poslušal na CDjkah takratne slovenske skupine Terra Folk ( ko sta Bojan Cvetrežnik, violina; Boštjan Gombač, klarinet, še igrala skupaj). Pa tudi plesal sem pri sv. Jožefu v LJ t.i. judovske plese, ki so imeli koreografijo povzeto po duhovnosti. Celo neka milanska koreografka je prišla učiti plese. Ta glasba ima neko življenjsko radost in igrivost, ki je podobna Mozartovi, le da je ljudska. Nekaj podobnega kot salsa musica. Le da je salsa hitro tudi utrduljiva zaradi konstantnega ritma, medtem ko kletzmer ves čas življenjsko diha hitrost ritma in barvo zvoka s čustvenim stanjem glasbenika oz. z zapovedanimi emocijami. Te pa gredo od enega ekstrema do drugega: od melanholije, trpljenja in gorja – ki so ga bežeči se judje v ZLONAMERNEM svetu ves čas doživljali, do razgibanega, otroškega, živahnega, praznovalnega veselja. V tem veselju je toliko pristnosti.

Judov zaradi današnjega Izraela in tudi skozi zgodovino ne idealiziram. Mi je pa zelo hudo, kaj smo jim katoliki, protestanti in nasploh Evropejci tudi v zgodovini povzročili. Hvala Bogu se je papež JP2 Judom pred leti opravičil za vse zlo, ki so ga katoliki v zgodovini povzročili Judom. Po svoje pa sem na potovanjih velikokrat poiskal judovski tempelj oz. govoril kdaj s kakšnim Judom. V New Yorku so bili ortodoksni Judje zelo nedostopni. Vsekakor judovstvo poznam iz spisov Stare zaveze, ki je za Jude Tora, oz. sveta knjiga. In jo že 6. ?? letni fantiči deloma znajo na pamet peti, ko se inicializirajo v moške. Skratka: meni so jJudje fascinantni, tako kot mi je fascinantna njihova vera, kultura, uspešnost, umetnost – sploh pa Kletzmer in njihovo praznovanje. Od vseh religij so najbolj vesela religija ( na praznovanjih), čeprav krščanstvo versko presega judovstvo z veselim oznanilom, so krščanski verniki v večini zamorjeni ( razen afričanov).

Skratka naslednji teden, v torek bo še en del, očitno najstrahotnejši. Saj bo pokazal, kako sta SOCIALISTA (sodobna inkvizitorja) Stalin in Hitler iztrebila (GENOCID) 4 miljone Judov. Hitler s svojim programom Končna rešitev. Stalin pa je prav tako pobijal v Ukrajini cele gete ( nekoč sem bral knjigo, pa sem pozabil kako se je tisto mesto imenovalo, mislim, da je imelo dve besedi). No, verjetno bo omenjeno naslednji torek. Tudi slovenski SOCIALISTI so izgnali še tiste Jude, ki jih je nacizem spregledal oz. partizansko gibanje vzelo pod okrilje zaradi materialne pomoči. Okrog 3.000 Judov po letu 1945 ni več živelo v Sloveniji. Premoženje jim je nova oblast ukradla. Le ene par Judov je ostalo, ki so bili globoko v sistemu zločinske KP: npr. Krefti, Moša Pijade.

Kljub današnji fami, ki se vleče kot predsodek v zahodnem svetu, da so vsi muslimani izenačeni z muslimanskimi teroristi, islamisti – sem še vedno spoštljiv do muslimanov in se zavzemam, da čim prej dobijo drugo džamijo v Sloveniji. Prva je, kot veste, bila postavljena v dolini Soče za čas WW1, ko so muslimanski oddelki vojakov iz Bosne bili najboljši vojaki od vseh.

Seveda se razumemo. Sem kristjan, sem katolik, toda ravno zato iz slabih in dobrih izkušenj zgodovine odnosov med katoliki in muslimani, se zavedam kako pomembno je, da verujočim dopustimo, da živijo svojo vero.

Na zbiralniku kvalitetnih prispevkov blogerjev Drugi svet sem našel anketo o podpori gradnji džamije v Ljubljani. Jaz podpiram tudi gradnjo 40m visokega minareta.

V današnjem totalitarizmu protivernosti ( oz. totalitarizmu vraževernosti in totalitarizmu ideologij: najmogočnejši sta islamizem in socializem) se še kako zavzemam, da se goji med religijami dialog in spoštljivost. Še bolj med verniki teh religij. Enostavno nimamo druge alternative nasproti globalni vojni. Deloma vem kaj se dogaja v Afganistanu, Pakistanu, Nigeriji in Sudanu.

Vem, da sem eden redkih kristjanov, ki podpirajo gradnjo džamije. Vem, da npr. Saudska Arabija in večino muslimanskih držav zatira krščanske vernike in jih celo postavi pred sodišče oz. kasneje v zapor, če pri njih najde kakšen verski simbol. Celo smrtna kazen za katoliškega duhovnika, ki stopi iz letala na saudska tla, ni izjema.

Toda vseeno: iz obdobja islamske Španije, islamske Bosne ter obiskov sv. Frančiška na dvoru sultana – imamo primere izvrstnega sodelovanja in sožitja med verami.

Hkrati pa pričakujem v 21.stl. prodor islama v EU. Prevlado nad zahodno kulturo v EU. Vprašanje je zgolj ali bo miroljubna ( kot je bila nekoč v Španiji in Bosni) -ali pa bo krvava ( kot Palestina). V sodobnem svetu so kvalitetni  primera kapitalističnih držav z večinsko muslimanskim prebivalstvom: Singapur, Malezija, Dubai, Turčija.

Kako gledam, da je oseba klasični liberalec in hkrati veruje v krščanskega Boga oz. je vernik RKC? Zaenkrat mi je to združljivo. Vernost je domena duhovnega, politika pa domena ideološkega. Jaz v Boga verujem, ne verujem pa v nobeno politiko, niti v liberalno ne verujem. Liberalna politika je meni ena najbolj razumnih, naravnih in učinkovitih pristopov k učinkovitemu urejanju družbe, hkrati pa način kako čimveč svobode pustiti posamezniku nasproti državi in nasproti drugim mončim skupinam ( npr. cerkvam, če posameznik noče imeti z njimi nič skupnega). Vernost je domena verne skupnosti, družine in posamezne osebe, medtem ko je politika urejanje širše skupnosti ( kjer liberalci želimo, da država čim več prostora pusti posamezniku in civilni družbi, a socializem s svojo Državo želi imeti popoln vpliv nad ideologijo posameznika in celo na njegovo vero, religijo). Meni je normalno, da v politiki vsak uveljavlja svoje interese in vrednote. Vprašanje pa je, če ima vsak enake štartne možnosti in če ima kdo od teh, ki uveljavljajo svoje interese zadaj kriminalne cilje ( npr. islamisti, komunisti, fašisti, nacisti, mafija).

Cerkev in država sta ločeni. Država naj bo minimalna. Skupnost vernikov ( Cerkev) pa naj sama skrbi za preživljanje. Človek naj bo čimbolj svoboden od države in od drugih kolektivizmov – če pa se prostovoljno združuje v kakšne skupnosti – pa je to pač njegova svobodna izbira.

Na mejnih področjih: kot je politika, zdravstvo, šolstvo – je normalno, da ima vsak državljan pravico svobodno delovati in živeti (tudi javno) svojo vero. Dokler zdravstvo in šolstvo privatnih (kamor spadajo tudi cerkvene) šol in bolnic zadoščajo minimalnim standardom, ki jih zahteva država.

V ožjem področju ima vsak človek po kodeksu človekovih pravic PRAVICO, da živi svojo vero. Nima pa pravice, da jo vsiljuje drugim, da druge ponižuje in izničuje zaradi drugačne vere.

Jaz mislim, da klasični liberalec ne obstaja, če zaničuje muslimana ali katolika ali budista oz. te cerkve. Je pa seveda lahko upravičeno kritičen do določenih obnašanj, stališč in vrednot, ter do institucij. Sovražnik religij je bolj neoliberalec ( prvotni izraz za socialistične liberalce), ki zaradi svoje vraževerne religije ( vera brez Boga, toda z bogovi med diktatorji) mora obvezno zaničevati vernike velikih monoteističnih religij, da kratkoročno preživi.

Mislim, da je tako pri katolikih, kot tudi pri muslimanih še vedno preveč predsodkov in butaste tradicije ( celo sovražne tradicije). Predvsem pa je največja nevarnost v socialističnem kolektivizmu, ki se pri katolikih vidi v krščanskem socializmu, pri muslimanih pa v islamizmu ( ki ves čas zganja teror zaradi “revščine” in arabskega nacionalizma). Seveda v muslimanskem svetu obstaja velika materialna revščina ( ne povsod, a v večini), toda “revščina” sem napisal, ker jo poudarjajo socialistični ideologi iz Zahoda, ki v islamskemu terorizmu ( islamizem ponavadi nima toliko stika z vero kot z ideologijo, večino muslimanskih vernikov pravi, da so islamisti slabi muslimanski verniki, toda fanatični teroristi, ki zlorabljajo islam) veliko SIMPATIJO in mu dajejo vse vrste podpor. Ni naključje, da imata tako islamizem kot socializem veliko skupnih sovražnikov ( kapitalizem, RKC, protestantske cerkve, judovska cerkev, liberalnost, ZDA, GB, svoboda, svoboda govora, dialog, osebna odgovornost) in veliko skupnih ciljev.