Vstajenje; pesnik Milan Debeljak
Objavil pavel, dne 20.04.2014
VSTAJANJE
.
Kar so učenci pripovedovali
.
in Cerkev že dva tisoč let uči,
. kar smo v teh dneh že nekajkrat prebrali
. iz Božjih knjig, nam zdaj povej še Ti:
.
.
kaj storil si, da so se razmajáli
. okovi groba, kamor bil si ujet,
. kako so se vojaki razbežali,
. ko Tvoja moč je spet objela svet,
.
.
kako si v luči svoje slave gledal
. na sveto mesto, križe in ljudi,
. kako in kje si Mamici povedal,
. da njen ubogi Sin že spet živi.
.
Velika noč! S Teboj se veselimo.
. Pripoveduj! V izpraznjen grob strmimo …“
.
.
pesnik in kmet Milan Debeljak, prijatelj iz SSKŽ, ki je z ženo Veroniko ( ob njunih 4 otrocih in težkem delu na kmetiji požrtvovalno) posvojil novorojenčka ( ki sta ga zavrgla starša, ker je bil invalid) – danes slavnega plavalca Darka Đurića, predvsem simpatičnega mladeniča, ki je bil že nekoč zelo preprost in simpatičen deček. Ta zgodba me je takrat šokirala, še bolj vedrina dečka starega okrog 4 let, ko sem ga prvič spoznal. Pri Milanu po romanju SSKŽ na Brezje vsako leto igramo nogomet na travniku ob njegovi kmetiji, imamo piknik, se pogovarjamo s prijatelji iz SSKŽ in preživimo lepo popoldne.Pa še ena:
M 28
Ko ljubim vse, kar si položil vanjo,
ko sem hvaležen ji za lepe dni,
ko srečen sem, če sem prijeten zanjo,
ko strah me je, če ona strah trpi,
ko vleče k njej me, kadar sva narazen,
ko mi je lepa, kot bila je prej,
ko všeč mi je vsak, kdor je z njo prijazen,
ko mir je v meni, če lepo je v njej,
ko se mi z vsem, kar dela, prav obrača,
ko ljubim jo srčnó in rad sem z njo,
ko v vsem, kar je, mi je tako domača,
da v tem, kar ni, sprejemam jo lahko,
je to že skoraj to, kar čutiš Ti
do nje, do mene in do vseh ljudi.
