PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Vstajenje; pesnik Milan Debeljak

Objavil pavel, dne 20.04.2014

VSTAJANJE

.

Kar so učenci pripovedovali

.

in Cerkev že dva tisoč let uči,

. kar smo v teh dneh že nekajkrat prebrali

. iz Božjih knjig, nam zdaj povej še Ti:

.

.

kaj storil si, da so se razmajáli

. okovi groba, kamor bil si ujet,

. kako so se vojaki razbežali,

. ko Tvoja moč je spet objela svet,

.

.

kako si v luči svoje slave gledal

. na sveto mesto, križe in ljudi,

. kako in kje si Mamici povedal,

. da njen ubogi Sin že spet živi.

.

Velika noč! S Teboj se veselimo.

. Pripoveduj! V izpraznjen grob strmimo …

.

.

pesnik in kmet Milan Debeljak, prijatelj iz SSKŽ, ki je z ženo Veroniko ( ob njunih 4 otrocih in težkem delu na kmetiji požrtvovalno)  posvojil novorojenčka ( ki sta ga zavrgla starša, ker je bil invalid) – danes slavnega plavalca Darka Đurića, predvsem simpatičnega mladeniča, ki je bil že nekoč zelo preprost in simpatičen deček. Ta zgodba me je takrat šokirala, še bolj vedrina dečka starega okrog 4 let, ko sem ga prvič spoznal. Pri Milanu po romanju SSKŽ na Brezje vsako leto igramo nogomet na travniku ob njegovi kmetiji, imamo piknik, se pogovarjamo s prijatelji iz SSKŽ in preživimo lepo popoldne.

Pa še ena:

M 28

Ko ljubim vse, kar si položil vanjo,

ko sem hvaležen ji za lepe dni,

ko srečen sem, če sem prijeten zanjo,

ko strah me je, če ona strah trpi,

ko vleče k njej me, kadar sva narazen,

ko mi je lepa, kot bila je prej,

ko všeč mi je vsak, kdor je z njo prijazen,

ko mir je v meni, če lepo je v njej,

ko se mi z vsem, kar dela, prav obrača,

ko ljubim jo srčnó in rad sem z njo,

ko v vsem, kar je, mi je tako domača,

da v tem, kar ni, sprejemam jo lahko,

je to že skoraj to, kar čutiš Ti

do nje, do mene in do vseh ljudi.

vir Plameni SSKŽ

  • Share/Bookmark

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.