PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Začetki vrtnarjenja

Objavil pavel, dne 14.04.2014

Iščem setveni koledar po Luni. Pa ga na internetu ne najdem. Nič ne dam na astrologijo, ki jo uporabljajo antropozofi.

http://www.naredivrt.si/

http://www.naredivrt.si/

Sem pa našel spletno načrtovanje vrta z imenom http://www.naredivrt.si/. Lani sem po občutku sejal in sadil rastline ob opuštevanju osnovnih pravil, katere rastline se pri rasti podpirajo, katere pa se ovirajo. Recimo česen, paradižnik in bazilika gredo skupaj. Stročnice pa se med seboj ne marajo ( grah, fižol). Korenje ima rado čebulo vzajemno. In kapusnice imajo rade stročnice, ker jim priskrbijo obilje dušika, ki ga delajo dušikove bakterije v koreninicah stročnic. Po parih mesecih in po agresivni rasti plevela, pa sem pozabil točno kje je bilo kaj posejano ( vrečke pod kamnom so bile odpihnjene ali so zgnile. Tudi semena so imela dokaj katastrofalno kaljivost, zgolj tam okrog 50%. Ven je prišla solata, rukola. Ne pa peteršilj, korenje, čebula, česen, drobnjak., koruza, sončnice. Fižol 50%, bučke in kumare pa sem kasneje kupil kot sadike.

Zgornji načrtovalec vrta pa ima vgrajeno osnovno napako: ne daje rastlin skupaj po tem, da se podpirajo oz. narazen, v drugi del vrta glede na to, da se rastline med sabo ne marajo. Kako bi to lahko spremenil v tem programu, kako bi avtorjem te računalniške aplikacije to lahko sporočil?

Zelo dobro je najprej napisati načrt kaj bo kje rastlo. Tale spletna stran naredivrt.si pa pomaga tudi prešteti število sadik glede na število članov v gospodinjstvu. Te načrte lahko čez leto malce popravim.

Načrti letnega posevka v vrtu so pomembni za kolobarjenje.

Okrog posajenih sadik sadnega drevja sem potresel veliko pepela bukovih drv v upanju, da se mravlje ne bodo mogle prebiti čezenj na deblo drevesc. Mravlje raznašajo na popke dreves listne uši. Listne uši izločajo neko sladko mleko s katerim se mravlje hranijo. Mravlje udomačujejo druge živali kot človek.

Ko bodo sadna drevesa večja, bom v krošnje dal par ptičjih hišic za senice.

Upam, da voluharjev ne bo, ker imamo v bližnjih grmovjih in gozdu dovolj kač, ki so za vrtove zelo koristne, kot jež, pikapolonice ( jedo listne uši), deževniki, senice.

Delo na vrtu je podobno kot tek zelo zdravilno za sproščanje telesa in duše.

Bom poskusil poiskati še kakšne napotke, knjige, članke, TV oddaje od agronomke Miše Pušenjak.

  • Share/Bookmark

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.