PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Ukoreninjenost komunizma v slovenski družbi izhaja iz ” moški so slabiči”

Objavil pavel, dne 14.04.2014

Zakaj se ljudje danes bojijo biti svobodni? Raje se skrivajo v sivem kolektivu za katerega skrbi mamica Država. Zakaj se moški bojijo biti moški? Jih potem povprečna ženska v Sloveniji ne bo več povohala in bodo ostali sami, osameli, kot psihični motenci? Raje so posamezniki, birokratki, ki pazijo, da enako razmišljajo in delujejo kot večina, kot trenutno moderna množica, pazijo da z glavo ne štrlijo iznad uravnilovke ENAKIH. Toda enaki nikoli niso bili uspešni ljubimci ali uspešni podjetniki. Bojijo se izpostaviti, kaj šele fajtati za nek cilj. Fajtajo se šele takrat kadar jih ščiti kolektiv, ko se kolektiv fajta. Takrat boste slišali prave bojne moške klice.

Že desetletja videvam, da je v slovenski družbi priznano, da so moški slabiči, podrejenci. Ženske pa možače, “ta glavne”. Tudi na tem blogu sem marsikaj od tega napisal. Druga komponenta pa je srhljiva initmistična zavzetost ali le soglašanje z idejo komunizma pri Slovencih. Čas bo pokazal, da je Slovenija med vsemi komunističnimi državami naredila najmanj sprememb, reform, izboljšanj. Še najbolje od vseh ex-comm držav se oklepa  socialističnih “vrednot”.

Ivo Kerže obe te komponenti poveže vzročno posledično. Sluti, da so te škodljive novotarije pripeljale iz reformacije in razsvetljenstva, ne vidi pa tistega kar sem o gnosticizmu Zahoda in Rusije pisal prejšnji teden na blogu s pomočjo prebrane knjige filozofa dr. Erica Voegelina. Tako kot so bile reformatične sekte izraz novih, modernih gnostičnih fanatično akcijskih skupin, tako so bili to tudi razsvetljenstvo in kasneje fašizem, komunizem, nacizem in ostale socialistične diktatorske državne tvorbe in državne religije Državna politična religija je bila samo zadnja inštanca totalitarne socialistične države. Gnosticizem in socializem vedno preko utopije in nasilja vodita v TOTALITARNO DRŽAVO ( nisem vedel, da se je že grški filozof Platon zavzemal za uničenje družine in vzpostavitev totalitarne države).

Filozof dr. Ivan Kerže na tem blogu znanstveno raziskovalno dokazuje, da je vir tako navdušenega intimističnega sprejetja komunizma in vztrajanja v njem prav seksualna revolucija, ki se je razvijala v svetobolju. Glavni akter je Josip Stritar, ki je marketinško opremil romantika Prešerna s svetoboljem. Romantiki se niso razveseljevali na razsvetljenstvom in svetoboljem, bolj nad starejšimi oblikami kot antiko in srednjeveškim krščanstvom. Tako tudi Prešeren in Čop, ki za Schopenhauerjevo svetobolje še nista slišala.

Kasneje je Stritarjeve težnje ( Stritar je prvi pozival Slovence, da uvedemo komunizem, medtem, ko je večina normalnih in zdravorazumskih Slovencev, že leto po izidu Marx in Engelsovega Komunističnega Manifesta pozivalo, da je komunizem ZLO), prevzel Cankar, ki pa je del življenja posvetil za marketing socializma, čeprav je imel tudi obdobja, kjer je njegova katoliška vera igrala glavno vlogo. Marx in Engels sta hotela uničiti privatno lastnino in družino.  Kerže piše: “Utopični socialist Charles Fourier, ki je v svojem temeljnem delu Teorija štirih premikov iz leta 1808 to zamisel formuliral takole: »nič ne spremeni družbe tako hitro kot sprememba vloge ženske v njej«”

Največjo težavo je naredila Slovencem seksualna revolucija. In to ne na področju prakticiranja spolnosti, kot pa predvsem redefinicije moške in ženske vloge v družbi. Komunizmu so se konec 80ih let 19. stl. predvsem uprli konzervativni katoliki ( A.M. Slomšek in krški škof dr. Anton Mahnič – ki so ga komunisti naredili za glavnega krivca razkola Slovenije, čeprav je bil srčen in argumentirano učinkovit, predvsem pa pronicljiv in inteligenten mislec) in liberalci ( pisatelj Janez Mencinger v svojem romanu Abadon (1893), kjer prerokuje SFRJ socialistično tvorbo v 24. stl.).

Še ne dolgo nazaj sem bral odlično filmsko kritiko filmov slovenskih režiserjev, ki imajo za glavne vloge moške luzerje. Niti enega ni, ki bi bil normalen ali pozitivni moški lik. Na splošno se filmi ukvarjajo z bedo in praznino lumpen-proletarcev.

Moško luzerstvo in zapitost je predvsem odpiral v zavest psihiater Janez Rugelj, ki prikaže na podeželju tipičnega 50 do 60 letnega zapitega kmeta ( ki se obnaša avtistično, jecljavo, nesposobno, potuhnjeno kot Kučan ali Drnovšek), ki mu doma vlada 70 do 80 letna zapita mamica. Danes še noben psiholog ali terapevt ni upal napasti tipičnega grabežljivega socialističnega birokrata, ki je izgubil iluzije v socializmu, ostala pa mu je skrajno zavistna materialistična, plenilsko -grabežljiva materialistična narava s katero hoče sebe odrešiti v hlepenju po čim več materialnih dobrinah, ki jih krade družbi in sočloveku.

Freudovci ne morejo ponujati na psihoterapijah moških vrednot, ciljev, ker ne znajo videti v moškem nobene večje pozitivnosti, morda le v seksualnem pomenu, ne pa v partnerskem pomenu, mož, kaj šele oče. Zato je bil meni literat Vitomil Zupan  (v knjigi Menuet za kitaro) v puberteti tako všeč, ker je prebijal otopelega, zdolgočasenega, zapitega, omrtvičenega socialističnega človeka -birokrata z lovcem polnim življenja, seksualnega, igrivega, skavtskega, navihanega.  Res pa v Sloveniji nimam vzora kako biti dober mož in dober oče, dober avtor, dobra avtoriteta. Deloma v delih nemškega benediktinca p. Anselma Grüna ( knjiga BOJ in LJUBEZEN: moški v 15 likih Svetega pisma) in pa v branju Svetega pisma, recimo Job, sv. Jožef.

Kakšne rešitve ponuja Ivo Kerže: gradnja moških skupin v Cerkvi ( to že 5 let dela p. dr.Vili Lovše,  SJ v Ljubljani), kjer bi si moški med seboj delili izkušnje in v Svetem pismu iskali navdihe za moškost, ki je v slovenski literaturi ni. Celo v Cerkvi nastajajo psihološka “strokovna” gibanja, ki hočejo vsa orodja kaznovanja očetu odvzeti in jih očrniti po liniji gnostičnega “modernizma”, “naprednosti”, “znanstvenosti” v cilju “delati bolj prijazen svet”. Kaj pa šele, da bi Slovenci imeli kakšen vzor, dober lik v očetu uspešnem podjetniku.

Torej MOŠKI:

  1. kot uspešen lovec ženske
  2. zabaven v družbi
  3. dober športnik
  4. razgledan in pismen
  5. dober filozof
  6. dober kreator, ustvarjalec, delavec, inženir
  7. dober mož
  8. dober oče
  9. dober avtor, avtoriteta
  10. dober podjetnik
  11. dober politik, reformator, državnik
Se pravi, formirati moramo novega človeka, ker je gnosticizem popolnoma uničil tako človeka kot moškega. Uničil je moža, očeta, podjetnika, svobodnega borca in skreiral birokratske hlapce in sužnje, klone socialističnih in drugih gnostičnih totalitarizmov. Komunisti so najprej pobili srčne podjetnike in gospodarje na kmetijah. Potem so na univerzah uničili srčne mislece, inženirje, znanstvenike. Že prve dni vojne so teroristično pobijali srčne slovenske politike in industrijalce. Uničiti svobodnega, ustvarjalnega človeka, moškega in ustvariti socialistični smrkelj, spužvo, kimavca, ubogljivo-pridkanega birokratka, histerično kričalo na daljinsko upravljanje. Komunizmu manjkajo delavci in podjetniki. Ostali so jim opijanjeni vulgarni lumpen -proletarci in jalovi birokrati: od njih pa ne moremo pričakovati gospodarske rasti.

Najhujše pa se mi zdi, da nas bo že to stoletje Kitajska  ( opciji sta tudi ruski ali indijski imperij) v Evropi dresirala (podredila) z novo gnostično totalitarno ideologijo.

  • Share/Bookmark

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.