PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Zgodbici iz UKC

Objavil pavel, dne 25.03.2014

Ena zgodba je iz IPP, kjer sem bil prvič tik pred operacijo. Čakal sem eno uro, ležal na prenosni postelji. Medtem je znorel mlad dežurni zdravnik, ki je rekel, da že 3 ure čaka na izvide ultrazvoka, bolniki pa pritiskajo nanj. “Ali sem jaz kriv, če ne naredijo slik? Kako naj ukrepam brez slik? Kako naj vem kaj ima v trebuhu po prometni nesreči? To je treba pacientom povedati, da je ultrazvok kriv in ne mi tukaj!” Kako naj zdravnik ukrepa brez vedenja kakšne notranje poškodbe ima bolnik, če ne dobi slik?

Druga zgodba pa je tik po drugem odpustu po drugi operaciji: v sobo zjutraj prideta dve sestri, da preoblačita postelje in menjata prepotene pižame. Glasno in razburjeno se pogovarjata. Ena nori, druga jo skuša pomiriti. Prva besno stiska skozi ustnice ” Stalno me pošilja delati, sama pa je cel dan za računalnikom in nič ne dela.” Govorila je o višji medicinski sestri, ki so zadolžene v glavnem za dajanje infuzij, injekcij.

  • Share/Bookmark

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.