PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Konzervativna in provincialna zahojenost “levice” in sindikatov v Sloveniji

Objavil pavel, dne 21.03.2014

Končno je nekdo zavpil na glas: “Rdeči Cesar je nag!” Pri nas v Sloveniji “levica” živi v 19. stl., v času zahojenega političnega pamfletista Marxa, ki ni skupaj spravil ne neke resne znanstvene zapuščine na področju politologije, filozofije in ne ekonomije. Kateri koli od 150 poskusov uvajanja socializma, je pripeljal te družbe v še večjo bedo, revščino, propad. Vsesplošni: blaginje, materialni, duševni, duhovni, razpad družbe, razpad osebe, razpad vrednot. Ostajajo softwerske aplikacije ( hrošči, virusi) v glavah teh socialističnih klonov.

“Fiksna ideja o izkoriščevalski naravi kapitalizma in nujnosti njegovega skorajšnjega konca je tisto, kar ločuje zmedeno levico čudežne dežele od moderne levice.”

Blaž Vodpovice v Financah: Zastonj kosilo v čudežni deželi

Fiksna ideja o izkoriščevalski naravi kapitalizma in nujnosti njegovega skorajšnjega konca je tisto, kar ločuje zmedeno levico čudežne dežele od moderne levice. Podlage nima v nikakršni racionalni in konsistentni ekonomski, politični, zgodovinski, filozofski ali moralni teoriji. Je neokusen, slabo prekuhan melanž fragmentov Leninovega in Stalinovega katekizma, ki ga njegovi verniki stalno želijo modernizirati z nekimi novimi kvazikoncepti, saj je v svoji osnovi tako bedast, da je vsakega vsaj pol inteligentnega človeka refleksno sram, da vanj verjame, čeprav si pri tem ne more pomagati. Reproducira se skozi ostanke nekega ideološki aparata, ki je imel v prejšnjem režimu svoj program, smisel in cilj, v novem času, ko je ostal brez tega, pa še kar besno brca v prazno kot na hrbet prevrnjen ščurek. Ima svoje dnevne časopise, svoj tednik, svojo televizijo, svoj Studio City, svojo fakulteto. Brezkončno čajanko absurda, vsak dan, ves dan.

Takole torej imajo v čudežni deželi. Po otroško bi pričakovali, da je vseeno malo bolj wanderland, malo bolj cool. Ker, ali pa se samo meni zdi, je to v resnici bolj ena čudna dežela, ne čudežna, mišmaš nekih bizarnih osebkov, zapletov in besedne diareje, četudi ji vlada sama srčeva kraljica. »Res čudno,« je rekla Alica, »čim prej moram stran.« Marjetka Novak pa nič.”

Odličen pisec je Vodopivec. Takoj za Mrkaićem, čeprav so tu še številni od Stanislava Kovača, Maje Sunčič, Rada Pezdirja, Tomaža Štiha, Alojza Ihana, Miha Mazzinija,  Janeza Šušteršiča.  In vsak ima svoj stil, svojo močno nianso.

  • Share/Bookmark

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.