PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

V spomin na psihoterapevta in psihologa Bogdana Žorža

Objavil pavel, dne 7.03.2014

Danes zjutraj sem zvedel žalostno informacijo iz bloga Ane Kos, da je po krajši in hudi bolezni umrl Bogdan Žorž. Prizadelo me je, ker je ta človek tako veliko vsak dan naredil za druge ljudi. Z eno besedo bi ga označil: PREBOJ. Tako kot je Tina Maze naredila preboj KLJUB trdobučnemu kolektivu, tako je Žorž kot pionir s svojo iskreno, samostojno, garaško, duhovno potjo prebil slovensko psihološko, psihoterapevtsko, psihiatrično “Stroko”, ki je bila naduto več desetletij v zablodah, kot tipični socialistični kolhoz v samozadovljnem in samozadovoljevanem monopolu. Bogdan Žorž je velika slaba vest skoraj vsakega psiho in pedag. strokovnjaka v Sloveniji.

On je s svojim delom, pedagoškim podajanjem in duhovitostjo prebil zatohlost in stranpoti v stroki, ki jih je vsiljeval socialistični kolektiv psihologov, pedagogov in psihoterapevtov.  V času, ko je bilo že 10% populacije otrok na travici. Danes jo je 90% otrok. Ne vem, kje sem se z njim prvič seznanil ( z njegovim delom), morda v Oni, ko je imel intervju, morda v kakšnem članku Dela, morda v Družini, kjer je redno pisal članke o vzgoji, morda na Radiu Ognjišče, morda sem se z njim seznanil, ko sem ga poslušal na Nikodemovih večerih ali pa ko sem že prebral njegovo preprosto, zdravo-pametno knjigo RAZVAJENOST, rak sodobne vzgoje. Domislic, s katerimi je opisoval razvajence in kako jim pomagati, kako iskati resnico je bilo nešteto.

Žorž je izhajal iz pristne ZAVZETOSTI ( osebne solidarnosti) do človeka. Žorž mi nikoli ni zgledal kot nastopač v medijih, čeprav se je tam veliko pojavljal. Ni mi deloval kot Anita Ogulin, Vlasta Nussdorfer in milijon lažnih dušebrižnikov. Zvedel sem, da v Čepovanu vodi komuno. Tja mu bližnji NEUSPEŠNI starši vozijo otroke stare od 12 do 19 let. Ti otroci tam z njim živijo pol leta ali leto, se naučijo delovnih navad, nauči JIH VAJ SAMOSTOJNEGA in ODGOVORNEGA ŽIVLJENJA.

avtor fotografije Tino Mamić

Veliko ljudi ob besedi razvajenost pomisli na otroke, ki imajo polno sladkarij, igrač in jih starši nosijo po rokah. Žorž je to zavrnil: razvajenost ne moremo presojati materialno, to je nekvaliteten odnos do otroka, popuščanja sebičnim željam otroka.  Celo radikalno je povedal, da lahko tudi dojenčka že razvajamo. Povedal je tudi, da je otrok običajne slovenske revne snažilke lahko bolj razvajen kot otrok ameriškega multimiljonarja ( ne gledati kakšne Paris Hilton ali Beveryl Hills, ker to so ekscesni, 1% primeri).

Razvajanje pomeni, da otroku ne postavljamo meja, nismo strogi, ne držimo teh meja, ne vztrajamo pri NE. Otroku ne dajemo primernih FRUSTRACIJ ( zahtev, kritik), ampak mu jih celo odstranjujemo, samo da bi užival in bil čim bolj SREČEN ( tako kot droga isto deluje). Seveda je treba biti pri dojenčku pazljiv, ker pri dojenčkih je res na prvem mestu nega, nudenje pozornosti, bližine, topline. Pa hkrati da se ga še preusmerjati. Težje je, ko so napadi trme in svobodne volje hujši. Rekel je, da je RAZ-VAJA-nje v bistvu opuščanje VAJE, lenoba, nevztrajanje pri dobrem. Otroka to ne vodi v svobodno odgovorno osebnost, temveč v revčka, odvisnika, slabiča, bleferčka, manipulatorja, krutega agresivca za pridobitev egoističnega UGODJA ( užitka) takoj! Starš mora otroka vpeljati v pravila civilizacije, kulture, v trdo delo – kar pa ni prijetno, prej zelo naporno in zelo FRUSTRIRAJOČE, za starša in še bolj za otroka. Igra je prijetna, delo pa je polno frustracij, kot vsakdanje življenje vsakega od nas: polno ovir, polno polen, polno porazov, neuspehov, udarcev.

Žorž me je osebno nagovoril, ker sem razvajenec, produkt ene prvih generacij staršev, ki so uporabljali permisivno “vzgojo”, ki jo je socialistični kolektiv pedagogov in psihologov več desetletij nazaj zapovedal v imenu modernosti, napredka,t.i. znanstvenih odkritij. Takoj sem kupil njegovo knjigo in jo na dušek prebral. Ognjevito sem o njej razpravljal z znanci in prijatelji, na forumih. Tudi na mojem blogu sem sigurno o njej pisal in podal odlično mnenje o njej. Žorž je imel morda zadnjih nekaj 5 let mir pred kolektivom psihologov, prej pa so ga 10 do 15 let napadali in se mu pritlehno in zahrbtno posmehovali kot nestrokovnjaku, kot zahojenemu kljukcu. Niti eden se ni še javno opravičil, tako kot se je kreator permisivne vzgoje Skinner opravičil, da je širil ZABLODE in napačno teorijo, ki je naredila ogromno škode. Več kot vse svetovne vojne skupaj!

Žorža sem sledil na raznih predavanjih, pa kdaj sem poslušal kak intervju ali ga bral. Tudi sem pa tja sem poslušal radio Ognjišče, kjer je imel v nedeljah ob 11h oddaje, ko je odgovarjal na vprašanja staršev v živo. Če se mi je zdelo, da se večino strokovnjakov okostenelo ponavlja kot stara plošča, se mi pri Žoržu to ni zgodilo. Bil je ŽIV, bogat z osebnimi izkušnjami, z delovnimi uspehi. Izpolnjeval je temeljno človekovo sposobnost svobodne in DUŠEVNO ZDRAVE osebe po utemeljitelju TA Eriku Bernu: sposoben je bil odgovorno in stanovitno delati ( ustvarjati) svoj posel in sposoben je bil odgovorno in stanovitno ljubiti ženo..

Nekoč je nekdo na Radiu Ognjišče Žorža čisto resno in zelo zaskrbljeno spraševal “o porastu revščine”, ki so jo v času JJ vlade mediji zelo pokvarjeno in goebbelsovsko ponavljali, ne da bi se kdorkoli v Sloveniji upal vprašati, zakaj RESNIČNO je v Sloveniji revščina? Kaj šele, kdo je vzrok zanjo? Da o odgovoru SOCIALISTIČNI KOLEKTIV IN SISTEM ( monopoli, birokracija, ter len, pokvarjen, neumen, agresiven in RAZVAJEN Kolektiv) sploh ne govorim. Žorž je povedal kako so živeli v mladosti. Da so jedli vsak dan 2x na dan polento. 1x na mesec košček mesa, spomladi so nabirali še regrat, da so imeli solato. In da danes niče ne živi v Sloveniji v taki materialni revščini kot so živeli še 50 let nazaj na številnih kmetijah. Seveda je takoj dodal govor o duhovni revščini, ki je v Sloveniji vedno večja.

V zadnje sem bral njegov članek na Časniku o Revni in bogati Cerkvi. Z lahkoto je tehtno in zdravorazumsko razmišljal o katerikoli pereči temi. Če je kdo kdaj dvomil v politiziranje,  ideologe, je lahko poiskal samo njegovo zdravo mnenje  npr. v primeru referenduma o Družinskemu zakoniku in se je lahko mirno ravnal po njegovem mnenju v zavedanju, da se je prav odločil.

Pred 10 leti sem ga poklical, ker sem želel dodatno študirati njegovo smer GESTALT terapevta. Obiskal sem ga takle čas v Čepovanu. Ko sem zapeljal v to čudovito dolino, mi je od lepot zastal dih. Nežna svetlozelena barva travnikov in listnatih gozdov, rahlo koritasta dolina kot kakšna olimpijska pista za snowboarde, milina in nežnost. To ni kak Tamar ali Logarska dolina, ali Trenta – kar je prav tako lepo, ampak ravno obratno: neka dolina nežnosti in miru, nek privid nebes, mehkobe. Takih občutkov v Sloveniji še nisem imel. Poiskal sem njegovo hišo in govorila sva o študiju. Kasneje sem se odločil  ( ob enem poskusnem seminarju) za TA in nato sem TA nadaljeval in končal  pri dr. Zoranu Milivojeviću, ki je večino stvari, kar jih je Žorž odpiral in kar sem jih sam odpiral, tudi sam podobno zaključeval, čeprav ni ne Slovenec, ne katolik, ampak je celo socialist.

Zadnjič v živo sem ga poslušal v Škofovih zavodih v okviru Gibanja DIŽ za zakonce, kjer smo potem zakonci imeli delavnice na njegov uvod. Bilo je pred 3 leti, menda.

Ob tem bi dodal samo eno svoje lastno spoznanje zakaj je danes tako moderna permisivna vzgoja: velika večina mamic je ZELO TESNOBNIH in zmedenih v tem vrednostno kaotičnem svetu,  je kot oseb tako zelo v luftu, nezakoreninjena v Duhu, v Temelju- tako močno so zmedene, TESNOBNE, da se potem sektaško-fanatično primejo vsake “moderne” tehnologije, ideologije vzgoje, ki je ponavadi PEDO-centrična, “demokratična”: otrok je popek sveta, okrog njega naj se vse vrti, BOŽANSTVO, “indigo otrok”, vsi ga zadovoljujmo neskončno ( obiskuje tisoče tečajev) in mu vse v življenju olajšajmo (dajmo ga v vatko), nobenih naporov, frustracij,   “bohnedej kakšne kritike, kaj šele kazni”. Skrajno čudaška ( da ne uporabim moderne kletvice) osebna imena otrok so samo najbolj očitni vidni znak te ” modernosti”,  ”naprednosti” ( v resnici pa narcisoidnosti v stilu “Bodi ZVEZDA”) razvajenih mamic in poženščenih, razvajenih, šibkih očkov ( ki v nobenem primeru niso več moški in možje),  številna opravičevanja NEPOSTAVLJANJA MEJ v kvazi modernih teorijah vzgoje pa so samo alibi in opravičila za to, da razvajeni starši ne delajo na vzgoji in otrokom ne postavljajo ovir, mej ter vztrajajo na njih.

Bogdan Žorž mi bo ostal v spominu kot preprost, pošten, vztrajen, prodoren, preudaren, deloven, miren, odločen, duhovit (humor), pameten ( moder!), ljubeč ( zdejle ko razmišljam o teh njegovih značilnostih, me vedno bolj spominja na Sv. Jožefa) MOŽ in resničen STROKOVNJAK, kakršnih danes manjka, ker jih je večina kot plevel plitko vrastlih v kolektiv, nimajo pa svojih pristnih korenin v svojem poštenem življenju, v Duhu, v zdravi in kvalitetni tradiciji. V večnost, k Bogu, je odšel AVTOR, AVTORITETA, kreator. Zagotovo eden najpomembnejših mož slovenske Cerkve zadnjih 100 let.

  • Share/Bookmark

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.