PAVEL: moj referenčni okvir, moje refleksije, moje življenje

Estonija vs. Slovenija

Objavil pavel, dne 7.03.2014

Slovenija je gotovo država, ki je od vseh sovjetskih držav za tranzicijo naredila najmanj. Blaž Vodopivec v Financah piše, da je Slovenija na 10 križiščih samo 4x zavila prav. Drugače pa ves čas zavija levo. In če ves čas zavijate levo, potem se vrtimo v krogu, mar ne? Potem nikoli ne pridemo na cilj!

V tem članku Vodopivec primerja Slovenijo in Romunijo. Romunija je na 10ih križiščih kar 6 krat zavila pravilno, liberalno. Zato raste izvoz njenega gospodarstva 2x hitreje kot slovenskega. Če se je izvoz slovenskega gospodarstva v zadnjih 12 letih podvojil, se je izvoz romunskega početveril.

Edina sovjetska država, ki je poleg Kitajske naredila najbolj učinkovite reforme pa je Estonija, ki se je na 10ih križiščih uspela kar 8x pravilno odločiti. Drugo leto bo Estonija dosegla 88% razvitost Slovenije po BDP, čeprav je štartala pri 40% pred 14 leti.

“Kakšen bi bil šele tranzicijski razvoj države, ki bi pravo odločitev sprejela na denimo 80 odstotkih križišč? Tudi to se da. Tako skozi tranzicijo krmari na primer »neoliberalna« Estonija, za mencingerjance in druge keynesijance vzorčni primer »prezgodnjih« in »preostrih« varčevalnih ukrepov v zadnji krizi. Na začetku zgodbe te kolumne, leta 2000 (hm, saj to je bilo pred kratkim), je njen BDP na prebivalca dosegal 40 odstotkov slovenskega. Za letos MDS Estoniji napoveduje BDP v višini 84 odstotkov slovenskega in za drugo leto že 88 odstotkov. V nekaj letih bo Estonija Slovenijo po BDP na prebivalca prehitela. Mar Estonija to hitro rast dosega s keynesijanskimi politikami, proračunskimi stimulusi, razkošnim javnim sektorjem, obrambo nacionalnega interesa in nacionalnih šampionov? Mar sloni letijo? Ne, Estonija je država, ki nikoli ni za desetinko milimetra razlikovala med domačim in tujim kapitalom, ki je hitro privatizirala banke, ki je celotno privatizacijo končala pred letom 2000 in kjer se mencigerjanski mantri o enaki učinkovitosti državne in zasebne lastnine niti smejijo ne več. Država z uravnoteženimi proračuni, majhnim deležem javnega sektorja, država, kjer celo danes, po veliki recesiji, javni dolg pomeni manj kot deset odstotkov BDP. Ki se torej v labirintih tranzicijske ekonomske goščave ni zanašala na mačo mencingerjanski občutek za orientacijo, ampak je uporabljala že dolgo znane avtokarte odprte tržne ekonomije. By the book.” ..piše Vodopivec v tem članku

  • Share/Bookmark

Komentiraj



Vi ste prijavljeni objavi komentar.